GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALOMINUA „BORIS KIDRIČ’ KIDRIČEVO ŠTEVILKA 12 DECEMBER 1976 LETNIK XIV. Pred novim letom 1977 Se nekaj dni nas loči od časa, ko bo zatonilo 1976 leto in prepustilo svoje mesto novemu 1977 letu, ki bo za vse nas leto preizkušenj, odločanj in predvsem leto doslednega izpolnjevanja členov novega zakona o združenem delu, ki je bil sprejet na seji o-beh zborov skupščine SFRJ dne 25. 11. 1976. To je vsekakor dan za katerega bomo smeli trditi, da pomeni velik preobrat v našem nadaljnjem samoupravnem razvoju. Če, kot dobri gospodarji, ki ob koncu leta delajo svoje zaključne račune in se učijo na ugotovitvah kaj je bilo dobrega in kaj slabega, tudi mi analiziramo našo prehojeno pot v letu 1976, potem se boste kar strinjali z menoj, da smo kljub mnogim teža- vam, ki so nas pestile napravili mnogo. Nikakor pa še ne tistega kar bi lahko in za kar smo imeli možnost. Če bo leto 1976 ostalo nam vsem v spominu kot veliko leto spremb v sistemu samoupravljanja in združevanja, potem se bomo vedno najbolj spominjali tega kar sem že v u-vodu omenil — novega zakona o združenem delu, ki nam je prinesel resnično temeljite spremembe v nadaljnjem delu. S to veliko pridobitvijo so naši delavci izpolnili tisti del ustave, ki jim omogoča, da prav oni sami neposredno odločajo in upravljajo s svojimi dosežki in s svojimi ustvarjenimi dobrinami v sklopu naše široke družbene skupnosti. Leto 1976 je bilo leto v katerem smo prejeli vrsto novih samoupravnih sporazumov, vrsto samoupravnih aktov, ki so pomembni tako za našo delovno skupnost, kot tudi za družbo kot celoto. Mnoga prizadevanja so rodna sadove, mnogo pa je ostalo še neopravljenega, mnogo je še ostalo tistega od česar smo tudi v TGA veliko pričakovali. Vprašanja samoupravnih in gospodarskih odnosov v SOZD UNIAL, ki združuje na eni strani našo delovno organizacijo TGA ter na drugi strani IMPOL iz Slovenske Bistrice ni tako, kot smo si to vsi žele- (Nadaljevanje na 2. strani) # Direktor OZD TGA Milan Krajnik, dipl. oec., je spregovoril članom kolektiva: PRAZNOVALI SMO 22. OBLETNICO PROIZVODNJE Tovariške in tovariši — sodelavci, cenjeni gostje! Ponovno smo se zbrali, da z našo prisotnostjo ter današnjim večernim programom pocas-stimo in proslavimo naš tovarniški praznik. To je že 22. praznik, od kar so bila končana dela na izgradnji prvé faze proizvodnje glinice in aluminija v Kidričevem in od kar so delavci prevzeli' v upravljanje tovarno, zgrajeno z družbenimi sredstvi in tru- dom izvajalcev, ki so ob zagonu postali tudi prvi člani kolektiva. O tem priča letos tudi veliko število slavljencev z 20. leti dela v TGA ter mnogo mlajših, ki praznujejo 10-letnico, od kar so združili svoje sposobnosti in delo ter svojo eksistenco s perspektivo tovarne. Njim gre danes še posebna zahvala z željo, da jim bi današnji jubilej in praznovanje tovarniškega praznika ostalo v trajnem spominu kot velike obletnice, ki so zaznamovane kot posebna praznovanja. Enoletno obdobje ne daje takih možnosti- analize doseženih rezultatov, kot večji časovni) razmaki jubilejnih proslav. Dinamika letošnjega leta pa po svoji vsebini in angažiranosti vseh nas, pri razreševanju družbeno ekonomskih procesov nosi obe- (Nadaljevanje na 3. strani) O '0 O O * O O o o o o o o M o o o o $ o © o o ■n o 0 o o « o G) Vsem sodelavcem in njihovim svojcem želimo obilo delovnih uspehov in osebne sreče letu v 1977 Samoupravni organi Družb enopolitične organizacij e Vodstva TGA in TOZD, DS SS ter uredniški odbor »Aluminija« O O O o o & o o o o * o o 0 o * o 0 0 o o o o o * o o o o VO©©O^OTVfcO©OO^O©OO^OO©O^O©0O Udeleženci proslave :■ ì : L-%' i _..__ rin Ventil Iz tabele I in II je razvidno kako smo poslovali v mesecu novembru in v času od I.—XII. 1976. Indeks 1976/1975 prikazuje odnos dosežene proizvodnje napram istemu obdobju lanskega leta. I. DINAMIKA PROIZVODNJE — INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA Obrat — mesec Plan Doseženo meseč. kumulat. 76/75 A. GLINICA 1. Izluženo — oktober 100 89 92 85 — november 100 104 93 85 2. Kalcinirano — oktober 100 98 95 83 -i-' november 100 97; 95 88 B. ALUMINIJ 3. Elektroliza A — oktober 100 S 1024 100 102 november 100 102 . .100 102 4. Elektroliza B — oktober 100 101 102 K ' 107 fKJnovember 100 101 102 100 5. Livarna -Išf oktober 100 103 100 100 — november 100 102 100 100 6. Anodna masa — oktober 100 129 112 94 — november 100 126 114 96 II. PRIKAZ PORABLJENIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA — XI/1976 Na 1 tono proizvoda Indeks Plan------------------------------ november I—XI/1976 1. GLINICA Al hidrat AI2O3 — boksit 100 100 99 — NaOH 100 192 84 ■§- Para 100 93 96 — električna energija 100 98 100 2. ALUMINIJ Hala A — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 102 102 ®- kriolit 100 77 77 — Al fluorid 100 130 132 — el. energija — kemija 100 100 101 Hala B — glinica 100 100 100 — anodna masa 100 103 98 — kriolit 100 76 82 — Al fluorid 100 105 100 — el. energija — kemija 100 99 99 3. ANODNA MASA Za izvoz: — petrolkoks 100 99 100 — katranska smola 100 93 98 Za domačo porabo: — petrolkoks 100 96 100 — katranska smola 100 92 97 — električna energija 100 63 63 PRIPRAVIMO NOVE Skrb in odgovornost naših delovnih ljudi za boljše gospodarjenje in znižanje proizvodnih stroškov je najbolj razvidna pri uspešnem izpolnjevanju stabilizacijskih programov v letih 1975 in 1976. Kljub izredno ugodnim finančnim učinkom dosedanjih stabilizacijskih ukrepov pa še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti za stabilizacijo. Zato je čitnprej potrebno izdelati programe stabilizacijskih ukrepov za leto 1977. Pri iskanju novih poti in načinov za zniževanje proizvodnih stroškov in stabilizacijo nam je lahko v veliko pomoč gradivo računovodstva in plansko-analitične službe. Iz tega gradiva se lahko podrobno seznanimo o stanju proizvodnih stroškov in spoznavamo obračunske kalkulacije poslovanja. Da pa bi iz tega gradiva izpeljali dovolj uporabne zaključke, morajo biti stroškovne analize razumljive vsem članom kolektiva, da si bo lahko vsaka delovna Skupina izoblikovala svoj pristop in svoje ukrepe na področju zniževanja proizvodnih stroškov in stabilizacije. Pri tem se bo vsaka delovna skupina prizadevala, da bodo vse delovne priprave kot tudi ljudje polno zaposleni s proizvodnjo takih proizvodov, kateri gredo dobro v prodajo in ustvarjajo prihodek. Odstranjevali . bodo vse ovire, katere onemogočajo polno zaposlitev, še zlasti pa netočnosti, pomanjkljivosti v delu orodij, naprav v materialu, v načrtih in v delovnih nalogah. Vsi ti pojavi namreč povzročajo dodatno porabo časa, obremenjujejo in podražujejo proizvode, s tem pa zmanjšujejo čisti dohodek. Prav tako je treba vedno znova uveljavljati ukrepe za odvračanje virov in vzrokov, ki slabo vplivajo na kvaliteto izdelkov in zmanjšujejo ugled delovne skupine ali TOZD. Vsako delovno mesto mora biti popolnoma informirano o normativih porabe materiala, porabe časa, varnosti pri delu, .kvaliteti dela, vzdrževanja, porabi energije, o pravilnem načinu dela in obnašanju pri delu. Vsi se moramo truditi, da bo vsako delo opravljeno čim bolj varno, ob čim manjših stroških. Izredno pomembno je naglo in zanesljivo odkrivanje napak v delovanju delovnih priprav in naprav. Samostojnost znanja in sposobnost odkrivanja napak v delovanju delovnih priprav in naprav. Samostojnost znanja in sposobnost odkrivanja napak v delovanju delovnih priprav povečujeta sposobnost in produktivnost delovnih skupin. Delovne skupine morajo same skrbeti za skrajni red in vestnost pri porabi vseh vrst surovin, električne energije, .plina, pare, mazuta, grelnih in ventilacijskih naprav, stisnjenega zraka itd. Le tako bomo lahko tudi pri dobri kvaliteti proizvodov dosegli prihranke pri materialu. Stalno moramo nadzirati in sproti odpravljati vse pojave negospodarnosti. Ko en pojav negospodarnosti odpravimo, se že pojavijo nove vrste, zato moramo vedno znova presojati, kje so novi viri negospodarnosti. 1 Nastajanje stroškov ni na vseh delovnih mestih enako. Delovna mesta, kjer se osredotočajo stroški, moramo še posebej skrbno kontrolirati in analizirati, pa takih mestih pa morajo delati najboljši in najbolj"' vestni' "delavci.' Le ob doslednem upoštevanju vseh naštetih principov bomo dosegli, da bo tudi naš stabilizacijski program za leto 1977 uspešen, proizvodni stroški pa v mejah, ki jih načrtujemo in si jih želimo. J. S. Pred novim letom 1977 (Nadaljevanje s 1. strani) li in tudi pričakovali, saj smo se zato tudi izrekli za SOZD. Tudi v tej smeri čaka vse nas mnogo zahtevnega in odgovornega dela, ki ga bomo morali brez kakršnegakoli oklevanja dosledno opraviti v korist obeh DO in našo skupno korist. Kakšne so zaenkrat še razmere v tej smeri in kakšno je sploh trenutno stanje ni moj namen pisati, kajti o tem bodo morali kaj več povedati članom kolektiva tisti, ki so za to najbolj pristojni ter odgovorni, kajti to kar smo do sedaj dosegli je žal bore malo, da bi lahko govorili o efikasnosti tega samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD. Ko delamo torej obračun našega dela v letošnjem letu, ne smemo nikakor mimo tega, da kritično ter predvsem samokritično spregovorimo o vsem kar nas je oviralo pri opravljanju naših dolžnostih in, da že takoj pripravimo program po katerem bomo minule izkušnje dodobra koristili ter morebitne napake odpravili z zavestjo, da nas predsto-ječe obveze in naloge obvezujejo za dosledno izvrševanje sprejetih planskih obvez za leto 1977. Ko smo se sestajali tako na sestankih sindikalnih skupin ali na zborih delavcev smo mnogokrat med seboj ugotavljali, da nismo dosledno izvajali zadanih nalog, ki smo jih sprejeli. Vendar pri tem le ne gre v celoti metati krivde le na strokovne službe in vodilni kader, ampak je bilo mnogo napak , storjenih tudi od strani nas samih, vendar le-teh morda nismo videli, kajti svoje lastne napake človek le stežka vidi. Zato bomo morali z združenimi močmi v letu 1977 dati vse od sebe, da bomo izpolnjevali obveze in se borili za dosledno izvajanje stabilizacijskih nalog. Naj ne bo nad nami delavci takih, ki bi bili užaljeni, če jih sodelavec opozori na morebitne napake. Naj ne bo medtozdovskih neurejenih notranjih odnosov, saj v TGA oz- vsi v TOZD enakopravno ustvarjamo skupni proizvod' z Željo, da bi le-ta bil čim-cenejši in, da bi bili naši delovni uspehi višji kot doslej. Predstoječe naloge in obveznosti so vsekakor zahtevne in bodo zato zahtevale maksimalno prizadevanje vsakega poedinca, ki je enakopraven člen v verigi našega samoupravnega sistema. Pred novim 1977. letom je v vseh nas brez dvoma želja, da bi le-to naj bilo uspešno in plodno v nadaljnjih prizadevanjih za čimboljše delovne uspehe, ki naj kronajo naša prizadevanja. Zato vsem' skupaj v imenu uredniškega odbora ter vseh dopisnikov zares »SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1977«. F. Meško ANKETA Med zaposlenimi v naši delovni organizaciji se neprestano širijo določene informacije o težavah in problemih, s katerimi se srečujemo delavci v TGA. Ker se ta mnenja o določenih problemih med seboj razlikujejo, ostajajo navadno le v krogu sodelavcev. Da bi zvedeli za mnenje večine ter spoznali probleme, ki jih ugotavlja večina, je bila meseca novembra na zahtevo vodstva DPO izvedena anketa med delavci TGA. Z anketo smo zajeli naslednja področja: Samoupravljanje, informiranje, samozaščita in realizacija srednjeročnega plana razvoja TGA. Anketiranih je bilo 200 delavcev iz vseh TOZD in DS SS, izbrani so bili po naključju, upoštevala se je le struktura zaposlenih po TOZD. Na vprašalnik je odgovorilo 183 delavcev, 17 je sodelovanje odklonilo. Zaradi velikega števila vprašanj, obdelava vprašalnikov do izida te številke Aluminija ni končana. Zaposlene bomo o rezultatih ankete seznanili v prihodnji številki. ABZ PRAZNOVALI SMO 22. OBLETNICO PROIZVODNJE (Nadaljevanje s 1. strani) ležje izrednega prizadevanja pri razreševanju istih,, v delovnem kolektivu in širši družbeni skupnosti, pri razreševanju vitalnih problemov in to po težini in številu primerljivih z daljšim časovnim obdobjem preteklosti. Naj naštejem le nekatere: — sprejem srednjeročnega plana republike in federacije, katerega priprava in izdelava je zajeta na novih načelih planiranja od TOZD-a delovne organizacije do republike in federacije. Na ta način je nastajal tudi naš srednjeroč- janju in sprejeli preko 30 samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, ki regulirajo odnose med nami, med širšo družbeno skupnostjo in našimi poslovnimi partnerji ter celo vrsto sporazumov in pravnih aktov, ki naj izpopolnijo dosedanje normativne akte v delovni organizaciji, cela vrsta sporazumov pa je še pred nami. Pred nami, kot občani, je tudi referendum za samoprispevek za izgradnjo srednješolskega centra in šole v Markovcih. Prepričan sem, da bodo naši delavci s pozitivnim glasovanjem potrdili svojo visoko proletarsko za- za saniranje obstoječega stanja v podjetju. Največ sredstev je bilo potrošenih v TOZD Aluminij in to za: — kompenzacijo jalove energije, kar bo dalo vrednostni prihranek na električni energiji; — izgradnjo obrata za predelavo žlindre s kapaciteto cca 3.000 ton, kar nam bo omogočilo predelati ne le lastno žlindro, temveč tudi žlindro iz Impola; — regulacijo napetosti' v e-lektrolizi B, ki omogoča vklop novih peči v okviru še razpoložljivega prostora; ni plan ob upoštevanju konceptov razvoja aluminijske industrije Slovenije in Jugoslavije; — samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, sta vključila nove kvalitete v razvoju naše družbe kot celote in v praksi, se je uveljal pri urejanju medsebojnih odnosov v kolektivu, med poslovnimi partnerji in širšo družbeno skupnostjo delegatski princip ob sodelovanju vseh članov delovne organizacije na zborih v TOZD-ih To pomeni nadaljnji razvoj neposrednega samoupravljanja in zavestnega odnosa slehernega delavca do vseh vprašanj celotne družbene reprodukcije ter razvijanja novih, kvalitetnejših medsebojnih odnosov, ki temeljijo na socialističnih principih dogovarjanja ter naše samoupravne prakse, ki jih še nadalje poglablja zakon o združenem delu. Da bi bili kos temu delu, smo v letošnjem letu izredno povečali samoupravno in družbeno-politično izobraževanje na številnih seminarjih, katerih se je udeležila velika večina naših sodelavcev. Z intenzifikacijo izobraževanja smo želeli ustvariti boljše pogoje za delo v samoupravnih organih družbenopolitičnih organizacijah in omogočiti hitrejšo realizacijo nalog, ki jih dnevno razrešujemo in ki zahtevajo vedno bolj razgledanega delavca kot nosilca vseh tokov družbene reprodukcije. V ilustracijo naj navedem, da smo sodelovali pri nasta- vest, da je predvsem od nas samih odvisno hitrejše razreševanje in izgradnja objektov družbenega standarda, v tem primeru šol. Tudi že do sedaj1 je delavska solidarnost prišla do izraza ob vseh podobnih akcijah, katerih namen je bil hitrejši razvoj 'krajevnih potreb in s tem ustvarjanje boljših pogojev za o-sebno in skupno življenje. Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da s tega mesta povdarim tudi izredno aktivnost ne samo samoupravnih organov, temveč tudi družbeno političnih organizacij, še posebej zveze sindikatov in zveze komunistov, ki so se dosledno zavzemali za hitrejše, odgovorno in temeljito urejanje celotnega dogajanja v delovni organizaciji, ne glede na vrsto in zapletenost posameznih nalog. Iz gospodarskega vidika lahko to leto označimo kot izredno težko, saj so še vedno cene na domačem trgu za naše proizvode manjše od proizvodne cene. Tudi v tem letu smo nadaljevali s stabilizacijskim programov v_vseh TOZD-ih in skupnih službah, rezultati, ki smo jih na ta način dosegali pa so se ugodno odražali na znižanje stroškov proizvodnje in povečanje fizičnega obsega iste. Te izboljšane rezultate smo dosegli predvsem s pospešeno modernizacijo obstoječih pogonov in intenzifikacijo investicijskega vzdrževanja. Skupna vsota za investicije v letošnjem letu je cca 7 milijard starih dinarjev, katerim je dodati še preko 6 milijard starih dinarjev sredstev za investicijsko vzdrževanje. Vse to govori o močnih posegih — izgradnjo novih elektrolitskih celic, ki so že delno v zagonu in bodo dale novo proizvodnjo 1.200 ton ahmiinija letno; — rekonstruirana in modernizirana je bila tovarna a-nodne mase. Z omenjeno rekonstrukcijo je bila povečana proizvodnja od 51 na 81 anodne mase na uro. Ta modernizacija je posebno pomembna za realizacijo programa elektrodne mase, ki ima dolgoročni plasman na domačem trgu in katere prvih 150 ton smo proizvedli v oktobru in novembru ter dobavili v Ruše. Ravno tako je ta modernizacija pomembna za realizacijo srednjeročnega programa rekonstrukcije elektrolize A. V TOZD-u glinica sta bili v letu 1976 dve večji investiciji in to v nabavo novih filtrov, kar omogoča povečati proizvodnjo za 11.000 ton od sedanjih 125 na 136.000 ton glinice. Obenem pa nam ta investicija rešuje boljšo proizvodnjo hidrata za cepivo in čiščenje lugov. Druga pomembna investicija je bila izvršena na regulaciji parnih kotlov z namenom, da se o-mogoči varnejša proizvodnja in preciznejše vodenje tega obrata. V TOZD Promet smo zamenjali večje število dotrajanih delovnih strojev. V vseh TOZD-ih in skupnih službah je bila še vrsta manjših investicij v delovna sredstva, kar bi naj omogočilo dosegati boljše rezultate ali u-stvarjati boljše pogoje, dela. Z pospešeno investicijsko dejavnostjo se bo nadaljevalo Jubilanta, ki praznujeta 30 let dela v TGA Marija Špoljar Matija Frčeč tudi v prihodnjem letu predvsem v smeri finalizacije in modernizacije. Ravno tako pa tudi v družbeni standard z izgradnjo novih stanovanj v Ptuju. V letošnjem letu je bil vseljiv tudi nov stanovanjski objekt v Kidričevem, tako da trenutno nimamo takšnih stanovanjskih problemov, ki bi jih ne mogli rešiti v krajšem časovnem obdobju. Po zaključenih inve-stecijških vlaganjih v letošnjem letu bo imela tovarna naslednje kapacitete v letu 1977: proizvodnja aluminija z legimimi dodatki 48.000 ton, proizvodnja glinice 136.000 ton, proizvodnja anodne mase cca 60.000 ton ter predelava žlindre 3.000 ton. Tovarišice in tovariši, ob tej priliki bi se rad zahvalil vsem sodelavcem v TOZD-ih in skupnih službah, za prizadevno delo na reševanju dnevnih in dolgoročnih nalog, za delo delegatov v samoupravnih organih delovne organizacije, občine in republike ter za delo v družbenopolitičnih organizacijah z željo, da bi ta 22. tovarniški jubilej, kar najboljše proslavili in da bi nam bil ta večer v prijetno razvedrilo. Ravno tako bi se rad zahvalil izvajalcem današnjega slavnostnega programa za njihov prispevek k prijetnemu razpoloženju, še posebej bi se rad zahvalil našim slovenskim pevcem iz Avstrijske Koroške ter predstavnikom družbenopolitičnih organizacij iz Skupščine občine Ptuj. V imenu družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj je kolektivu in jubilantom čestital predsednik občinske skupščine Branko Gorjup Svet za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje je na 7. redni seji dne 16. novembra 1976 sklepal o naslednjem: — Ugotovil je, da so vsi delavski sveti TOZD in DS SS podali soglasje k spremembi prioritetne liste za dodelitev stanovanj, in sicer, da se Branku Holcu, ki je na veljavni prioritetni listi za stanovanje vpisan pod zap. št. 76. doda 300 točk za izredno težke stanovanjske razmere, razen TOZD vzdrževanje — Svet za samoupravljanje je predlagal DS TOZD vzdr-ševanje, da ponovno razpravlja o predlogu za spremembo prioritetne liste in poda svoje soglasje, ker je sprememba umestna. Z njo so se strinjali tudi ostali delavski svet TOZD oz. DS SS. — Nadalje je ugotovil, da se na osnovi določil 8. člena pravilnika o dodeljevanju stanovanj vlagajo prošnje za dodelitev stanovanj do 15. novembra v letu: z ozirom na to se enkrat letno spremenijo tudi želje prosilcev za dodelitev stanovanja brez soglasja delavskih svetov TOZD in DS SS. Ugotovil je tudi, da sta vložila prošnjo za spremembo želje na prioritetni listi za dodelitev stanovanj Jože Galun in Freme Belovič. Soglasje za spremembo so podah vsi delavski sveti, razen delavski svet TOZD vzdrževanje ni podal soglasja k spremembi želje Galuna, delavski svet TOZD promet pa ni podal soglasja k spremembi želje Be-lovica. Na osnovi ugotovitev iz 1. odstavka je svet za samoupravljanje spremenil želje na prioritetni listi, in sicer: 1. Pri zap. št. 45 — Galun Jože — se v rubriki »prosi za stanovanje« črta »Ptuj 3-sob-no Alojza Zupančiča ali 3 in pol Franca Korparja — vse s c. ogr.«, vpiše pa se: »Ptuj — enosobno stanovanje s c. ogr.« 2. pri zap. št. 74 — Franc Belovič -- se v rubriki »prosi za stanovanje« črta »Ptuj 1-sobno s c. ogr. ah 2 sobno b. c. ogr.«, vpiše pa se: »kjerkoli — 2 ali 3 sobno stanovanje.« — Sklenil je, da prosilci za stanovanja priložijo k prošnjam za dodehtev stanovanja zemljiškoknjižne izpiske in izrazijo željo, za kakšno stano- vanje prosijo (število sob oz. površina), ki bo služila svetu za orientacijo pri dodeljevanju stanovanja, pri čemer bo potrebno upoštevati maksimalne kvadrature stanovanja po družinskem članu, kar je v skladu z Družbenim dogovorom o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje stanovanjske gradnje. Kadrovsko socialni sektor priskrbi tudi eventuelne želje za spremembe v rubriki »prosi za stanovanje« od prosilcev,, ki so že vpisani na veljavni prioritetni listi. — Imenoval je komisijo za ogled stanovanj, ker je po 8. členu pravilnika o dodeljevanju stanovanj potekel rok za vložitev prošenj za stanovanja. Komisijo sestavljajo: —■ Irena Draškovič — Franc Vreže, st. — Anton Brglez — socialni delavec, ki ga določi direktor KSS. — Na podlagi veljavne prioritetne liste za dodehtev stanovanja je dodelil stanovanje: 1. Jožetu Galunu, mat. št. 3727 iz TOZD promet, pod zap. št. 45 z 900* točkami — enosobno stanovanje v Ptuju, Potrčeva 44, I. nadstropje. 2. Zoranu Cmjakoviču, mat. št. 4431 iz TOZD vzdrževanje, pod zap. št, 30 s 340 točkami — garsonjero v Ptuju, Potrčeva 42, ki jo bo izpraznil Jože Galun. — Ugotovil je, da so vsi delavski sveti, in sicer: — DS TOZD tovarna glinice s sklepom št. 245 z dne 20. 10. 1976, — DS TOZD tovarna aluminija s sklepom št. 71 z dne 2. 11. 1976 — DS TOZD vzdrževanje s sklepom št. 282 z dne 8. 11. 1976, — DS TOZD promet s sklepom št. 54 z dne 8. 10. 1976, — DS SS s sklepom št. 55 z dne 8. 10. 1976, potrdili prioritetno listo prosilcev za dodehtev posojila za individualno stanovanjsko izgradnjo v obliki, kot je bila dana v razpravo s sklepom sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje št. 449 z dne 29. 9. 1976. Sprejeta prioritetna lista se priključi k veljavni prioritetni listi iz leta 1975. Prioritetna lista prosilcev za dodelitev posojila za individualno stanovanjsko gradnjo je naslednja: PRIORITETNA LISTA PROSILCEV ZA DODELITEV POSOJILA ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO IZGRADNJO Tek. št. Mat. št. Priimek in ime TOZD DSSS Skupn. štev. točk Prosi za posojilo din Že dobil posojilo din v znesku Ugotovitev komisije za ogled novogradenj in predlog sveta i. ■ 3647 Brglez Stefan Alum. 26 40.000 40.000 40.000 2. 3750 Resman Jože Vzdrž. 25 75.000 25.000 55.000 3152 Kurež Franc Vzdrž. 25 26.000 54.000 26.000 4. 3207 Lovrenčič Alojz Vzdrž. 24 23.000 57.000 23.000 3265 Kosenburger Martin Vzdrž. 24 40.000 40.000 40.000 3516 Strafela Janez Promet 24 30.000 37.300 30.000 3726 Plaminšek Anton Vzdrž. 24 27.000 52.000 27.000 3000 Milošič Martin DS SS 24 50.000 — 50.000 9. 3331 Sibila Avgust Alum. 23 40.000 35.000 40.000 4094 Brglez Ivan Alum. 23 100.000 — 100.000 II. f. 11. 3731 Varžič Roman Alum. 22 40.000 40.000 40.000 12. 3720 Krapša Janko DS SS 21 40.000 40.000 40.000 13. 3396 Stanič Bojan Vzdrž. 20 40.000 20.000 40.000 3332 Intihar Kristina Alum. 20 80.000 — 40.000 3493 Smolniger Alojz Promet 20 70.000 — 40.000 3634 Serdinšek Anton DS SS 20 30.000 50.000 30.000 3352 Horvat Branko Vzdrž. 20 80.000 — 80.000 II. f. 18. 3258 Ivančič Maks Vzdrž. 19 50.000 20.000 50.000 3617 Avguštin Alojz Glin. 19 40.000 40.000 40.00Ó 20. 3508 Vratič Franc Alum. 18 30.000 50.000 30.000 3705 Dasko Hinko Vzdrž. 18 30.000 50.000 30.000 3591 Jus Viktor Alum. 18 30.000 50.000 30.000 23. 3267 Slavinec Milan Vzdrž. 17 40.000 40.000 40.000 3710 Kirbiš Janko Promet 17 25.000 25.000 25.000 3800 Zajšek Mirko Alum. 17 34.000 46.000 34.000 3777 Zafošnik Anton Glin. 17 40.000 40.000 40.000 3893 Kolarič Dušan DS SS 17 100.000 — 50.000 IV. f. 50% 3448 Peršuh Anton Vzdrž. 17 50.000 20.000 50.000 29. 3973 Pavličev Sergej Vzdrž. 16 50.000 — 50.000 IV. f. 3950 Angel Martin DS SS 16 50.000 —! 50.000 III. f. 3745 Lajh Janez DS SS 16 100.000 — 100.000 II. f. 3624 Krajnc Alojz Alum. 16 50.000 30.000 50.000 33. 3886 Medik Terezija DS SS 15 ■ 100.000 — 100.000 II. f. 3528 Angel Vili Glin. 15 30.000 40.000 30.000 35. 3931 Bezjak Marjan Vzdrž. 13 100.000 — 100.000 II. f. 3944 Petek Alojz Vzdrž. 13 100.000 — 75.000 lil. f. 37. 3735 Vavken Jože Alum. 12 30.000 50.000 30.000 38. 3928 Emeršič Ivan Prom. 3 80.000 ' 50.000 IV. f. 39. 3926 Štrucl Friderik Prom. 0 85.000 — 75.000 III. f. 40. 633 Turk Janez Glin. 53 70.000 — 70.000 III. f. 41. 353 Klajderič Zvonko Vzdrž. 51 100.000 — 100.000 Hilf! 42. 718 Klinc Stanko Prom. 48 27.000 53.000 27.000 dogr. 2551 Bezjak Alojz Glin. 48 100.000 — 100.000 II. f. 44. 2529 Mernik Anton Alum. 47 100.000 — 100.000 II. f. 45. 2083 Turk Jože Vzdrž. 46 100.000 1 . 100.000 II. f. 46. 1557 Nadelsberger Franc Alum. 43 30.000 ÉpÉ 30.000 IV. f. 1850 Cenar Anton Alum. 43 50.000 30.000 50.000 dogr. 48. 3473 Dorič Albin Prom. 41 150.000 100.000 nak. 49. 2527 Tominec Franc Alum. 40 30.000 50.000 30.000 dogr. 50. 2717 Golob Franc Glin. 38 60.000 — 40.000 IV. f. 3079 Strelec Jakob Alum. 38 100.000 100.000 II. f. 52. 3167 Polanec Franc Glin. 37 100.000 60.000 94.000 II. f. 53. 2268 Kokol Stanko Glin. 36 50.000 10.000 50.000 dogr. 54. 3251 Saše Vili Vzdrž. 27 100.000 — 100.000 II. f. 55. 3023 Gabrovec Janez DS SS 26 26.000 54.000 26.000 dogr. 56. 3807 Malovič Miro Prom. 25 100.000 hsSssSnH 100.000 II. f. 57. 3257 Čelofiga Oto Vzdrž. 24 50.000 40.000 40.000 dogr. 3354 Cvetko Franc Vzdrž. 24 100.000 /ČL?.rf- - 100.000 II. f. 3477 Korošec Franc Vzdrž. 24 28.000 52.000 28.000 dogr. 60. 2977 Fabjan Oto Vzdrž. 23 100.000 — 100.000 II. f. 3512 Krajnc Franc Alum. 23 100.000 — 100.000 II. f. 62. 3458 Žuran Franc Alum. 22 30.000 j. : — 30.000 IV. f. 3501 Rodošek Rado Alum. 22 25.000 55.000 25.000 dogr. 64. 3774 Lenart Anton Vzdrž. 19 100.000 — 100.000 II. f. 65. 4120 Soba Franc Alum. 13 100.000 — 75.000 III. f. 66. 3835 Bauman Vinko Prom. 10 120.000 — 75.000 III. f 67. 3813 Burjan Marjan Glin. 9 100.000 — 100.000 II. f. 68. 3979 Peršoh Jožica DS SS 8 75.000 ,.— H. 75.000 III. f. 69. 3911 Aubelj Marjan Vzdrž. 7 100.000 . — 100.000 II. f. 70. 4115 Toplak Jože Alum. 6 100.000 100.000 II. f. Posoda — Delavski svet TOZD in DS SS so s sklepi št.: — DS TOZD vzdrževanje — 283 z dne 5. 11. 1976 — DS TOZD tovarna glinice — 244 z dne 20. 10. 1976 DS TOZD tovarna aluminija — 72 z dne 2. 11. 1976 — DS TOZD promet — 52 z dne 8. 10. 1976 — DS DS SS — 56 z dne 8. 10. 1976 potrdili tudi prioritetno listo za dodehtev posojila za rekonstrukcijo stanovanjske hiše v obliki, kot je bila dana v razpravo s sklepom sveta za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje št. 450 z dne 29. 9. 1976. Sprejeta prioritetna lista se priključi k veljavni prioritetni listi iz leta 1975. Prioritetna lista prosilcev za dodelitev posojila za rekonstrukcijo stanovanjske hiše je naslednja: (Nadaljevanje na 5. strani) (Nadaljevanje s 4. strani) PRIORITETNA LISTA ZA PODELITEV POSOJILA ZA REKONSTRUKCIJO STANOVANJSKE HlSE Tek. št. Mat. št. Priimek in ime TOZD DS SS Skupno štev. točk Prosi za posojilo din 2e dobil posojilo din Ugotov, komisije za ogled in predlog sveta i. 1587 Tomažič Franc Vzdrž. 41 30.000 14.000 16.000 1550 Polanec Stanislav Alum. 41 30.000 ' É ‘ 30.000 1641 Slana Jože Prom. 41 30.000 — 30.000 590 Marušek Rudolf Glin. 41 30.000 30.000 1849 Malek Jakob Glin. 41 30.000 1 30.000 1498 Debeljak Franc Alum. 41 30.000 — 30.000 7. 1270 Kokol Vinko Glin. 40 30.000 9.000 11.000 2305 Golob Anton Prom. 40 40.000 Hr-—— i 30.000 2169 Vindiš Stanislav Alum. 40 20.000 8.000 12.000 2345 Koren Ivan Alum. ! 40 30.000 30.000 1310 Perger Anton Vzdrž. 40 30.000 HbBhBH 30.000 12. 2565 Terbuc Janez DS SS 39 30.000 ■ 30.000 2007 Bezjak Maks Glin. 39 30.000 — 30.000 2061 Horvat Anton Alum. 39 30.000 i. ___ 30.000 15. 2371 Vidovič Štefan Alum. 38 30.000 Jlilllt IH 30.000 1736 Primc Marjan Alum. 38 50.000 30.000 1754 Majhen Franc Vzdrž. 38 30.000 30.000 2397 Sladnjak Alojz Prom. 38 30.000 — 30.000 19. 2300 Majhen Janez Prom. 37 30.000 30.000 2276 Mohorko Franc Glin. 37 30.000 30.000 21. 2590 Topolovec Katica in Ferdo DS SS 36 23.000 7.000 13.000 22. 2315 Merc Franc Alum. 34 60.000 30.000 3533 Nahberger Štefan Glin. 34 50.000 30.000 2238 Mlakar Marjeta DS SS 34 30.000 ■ — 1 1 30.000 2731 Krajnc Martin Vzdrž. 34 20.000 6.500 13.500 2522 Frangež Jernej Glin. 32 30.000 30.000 2524 Tominc Drago Glin. 32 20.000 _ " 20.000 2201 Petrovič Jože Alum. 31 60.000 • 30.000 30. 3694 , Potočnik Janez Alum. 30 30.000 — 30.000 31. 2740 Kancler Jože DS SS 28 30.000 — 30.000 3133 Sok Anton Glin. 28 30.000 — 30.000 33. 2994 Perkovič Viktor Alum. 27 50.000 — 30.000 3015 Plohl Franc Alum. 27 20.000 15.000 5.000 35. 3306 Gajser Milan Alum. 26 30.000 — 30.000 3492 Frangeš Anton Glin. 26 30.000 — 30.000 3621 Strašek Anton Glin. 26 15 000 10.000 10.000 38. 3121 Peinkiher Anton Prom. 25 25.000 — 25.000 2780 Klajnšek Janez DS SS 25 10.000 5.000 10.000 40. 3010 Matjašič Ignac Alum. 24 30.000 5.000 15.000 2953 Vuzem Ivan Alum. 24 30.000 — 30.000 42. 3300 Travnikar Anton DS SS 23 30.000 — 30.000 3436 Zajc Franc Prom. 23 30.000 — 30.000 3296 Korošec Franc Alum. 23 30.000 5.000 15.000 45. 3174 Vtič Franc Alum. 22 30.000 — 30.000 46. 3836 Ivančič Franc Alum. 21 40.000 HÉ=9H 30.000 4079 Krumpak Alojz Alum. 21 30.000 j- 30.000 48. 3315 Pišek Janez Alum. 20 30.000 — 30.000 49. 3743 Drevenšek Ciril Glin. 12 30.000 — 30.000 50. 214 Zupančič Jože Glin. 55 30.000 — 30.000 51. 1673 Senjor Gabriel Vzdrž. 53 20.000 9.000 11.000 52. 59 Belšak Rudi DS SS 45 30.000 ••. —y ■ 30.000 53. 2244 Kurež Janez in Marjana DS SS 42 30.000 — 30.000 54. 1166 Horvat Jože Glin. 41 30.000 — 30.000 2091 Klajnšek Ludvik Alum. 41 30.000 — 30.000 3386 Dovečar Janez Alum. 41 30.000 — 30.000 ' 57. 1128 Zajšek Janko DS SS 38 30.000 — 30.000 58. 1677 Bezjak Janez Vzdrž. 37 30.000 — 30.000 59. 3531 Horvat Karl Glin. 33 30.000 i — ' 30.000 60. 2824 Drevenšek Blaž DS SS 30 30.000 — 30.000 61. 3036 Breg Martin Alum. 29 30.000 Vv ■ ' 30.000 Skladiščenje goriv Hidravlični prebijalnik — Na osnovi določil 53. člena pravilnika o dodelitvi o-sebnih dohodkov je odobril naslednje pomoči: — Cvetki Adamčič iz St.K — enkratno denarno pomoč v višini 3.000,— din — Mariji Ferenčič iz Kidričevega, vdovi po pok. Edvardu Ferenčiču — za kritje pogrebnih stroškov pomoč v višini 3.500,— din, — iz sklada skupne porabe — solidamoscne pomoči, — Milki Zupanič iz Draženec 41/a, vdovi po pok. Francu Zupaniču — enkratno denarno pomoč v višini 3.960,— din — iz sklada skupne porabe — pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgod pri delu. — Iz sklada skupne porabe — nagrade upokojencem in pogostitev je odobril 500,— din za posameznega upokojenca naše delovne organizacije;, kar se jim izplača ob tovarniškem prazniku. Istočasno je odobril tudi sredstva za pogostitev upokojencev, in sicer 100,— din po osebi. — Razveljavil je svoj sklep št. 417 z dne 25. 8. 1976, ki se nanaša na razdelitev dotacij in predlagal delavskemu svetu TGA, da razdeli sredstva za dotacije: — sindikalni organizaciji TGA za materialne stroške 30.000, — din, — godbeni sekciji 20.000, — din, — »Svobodi« Kidričevo 10.000, — din, — Aktivu ZB TGA 5.000,--- din. — Sklenil ja, da se delavcem diabetikom zaposlenim v TGA, regresira prehrana v obliki vrednostnih bonov. S trgovskim podjetjem se sklene dogovor o nakupu vrednostnih bonov, ki se dodelijo delavcem diabetikom pod enakimi pogoji kot to velja za o-stale člane kolektiva v TGA, t.j. da do regresa za prehrano niso upravičeni delavci diabetiki za tiste dneve, ko nišo na delu, to je v času dopustov, bolniškega staleža, službenega potovanja in prostih dni. Organizacijo in evidenco o izdaji vrednostnih bonov za delavce diabetike v TGA vodi in obračunava obrat družbene prehrane. — Imenoval je komisijo za samoupravno organiziranost v sestavu: Božo Glazer iz DS SS — predsednik Rudi Štelcer iz TOZD tovarna glinice Stanko Perko iz TOZD tovarna aluminija Stanko Predikaka iz TOZD vzdrževanje Jurij Zupanc iz TOZD promet. -— Delavskemu svetu TGA je predlagal, da uvede postopek za spremembo _ pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, in sicer, da se v 1. odstavku 8. člena doda naslednje besedilo: »... oziroma najkasneje v roku 1 leta po uveljavitvi predloga.« 0 DOPISUJTE V lu!bi: i ;i*r; i POKLIC, DELOVNO MESTO, VREDNOTENJE V zadnji izredni številki »Aluminija« — december 1976 — smo se seznanili z aktivnostmi na področju delitve osebnih dohodkov v naši delovni organizaciji. Pri tem je treba povdariti, da je to nova kvalitetna oblika informiranja članov kolektiva, ki'še na tak: način najbolj konstruktivno seznanjajo o celotni problematiki. V samih razpravah na sestankih samoupravnih organov, pa tudi zborih TOZD, pa se postavljajo še vprašanja glede formalne izobrazbene stopnje (predvsem srednja šola) in razlike med VKV izobrazbo in izobrazbo pridobljeno v delovodski šoli. Da bi povečali informativnost in se približali odgovorom tudi v tej smeri, je nastal ta prispevek. Pri celotni problematiki se pojavlja, kot smo videli iz dosedanje vsebine, dva pojma — pojem poklic in pojem delovno mesto. Za nomenklaturo (imenik, spisek) poklicev sta najbolj pomembna poklic in delovno mesto. Poklic je za nomenklaturo pomemben, ker predstavlja osnovno enoto nomenklature poklicev. Delovno mesto pa predstavlja izhodišče za opredeljevanje poklicev, ki jih zahteva določena družbena skupnost oziraje se na področje dela. Poklic je določena vrsta smiselno zaokrožene celote znanja, sposobnosti in spretnosti, ki posamezniku dopuščajo in omogočajo udejstvovanje na določenih področjih pri opravljanju del e-nake vrste in enake zahtevnosti v tehnološkem in vsebinskem smislu, ne oziraje se na konkretno trenutno delitev dela. Delovno mesto je smiselno zaokrožena celota določenih opravil, kot organizacijsko tehnološki ali vsebinski del delovnih oz. proizvodnih ali poslovnih procesov deljenega družbeno koristnega dela. Nomenklatura poklicev ni samo razvrstitev poklicev na osnovi poimenovanja, temveč mora vsaj načelno obsegati vse tiste podatke, ki na kakršenkoli način označujejo ali opredeljujejo posamezne poklice ter omogočajo njihov popoln pregled. Podatki so predvsem naslednji: — ime poklica — delovno mesto — opis dela ^^opredelitev zahtevnostne vrste ali kategorije poklica — opredelitev vsebinske vrste poklica. V tem smislu bi morala biti v okviru delovne organizacije izdelana in tekoče spremljana interna nomenklatura. Delno imamo to urejeno v sistematizaciji delovnih mest. Ker gre pri navedenem samoupravnem sporazumu predvsem za opredelitev zahtevnostne vrste ali kategorije poklica, kar v podjetju šele rešujemo, posvetimo temu malo več pozornosti. Današnje opredeljevanje poklicev glede zahtevnosti je vezano na opredelitev njegovega profila. Profil nam pomeni obliko zbranih in analiziranih podatkov o nekem poklicu — dejansko je to prerez — profil poklica. Nas pa najbolj zanima drugi pomen, kjer profil pomeni tudi oznako za posamezno kategorijo poklicev glede na stopnjo zahtevnosti del, ki jih posameznik s takim poklicem lahko opravlja. Kategorije navedene v. samoupravnem sporazumu, razvrščene v pokljcne skupine* 1 opredeljujejo: I. Najožje usmerjeni poklici Pokrivajo najbolj preprosto in nezahtevno ročno delo. il. Ozko usmerjeni poklici Pokrivajo manj zahtevno pretežno ročno deloi, ki pa se lahko nanaša tudi na streženje strojem. lii. Specializirani poklici Predstavljajo ožje usmerjene poklice, ki pokrivajo naprej organizirano in tehnološko pripravljeno delo, toda pretežno strojno oz. mehanizirano delo. IV. poklici širokega profila Spadajo v drugo zahtevnostno stopnjo opravil. Značilnost je v tem, da obsegajo še največ elementov klasične obrtne delitve dela — poklici so zelo sorodni nekdanjim poklicem, ki jih je poznala obrt. V tej kategoriji se pojavljajo posebne podskupine kot tim. preddelavci, skupinovodje in brigadirji. V. Specialist Glede na bivši kvalifikacijski sistem nadomešča ta skupina skupino VK delavcev (danes se u-veljavljajo tim. delovodske šole kot izrazito nadomestilo za bivšo VK stopnjo kvalifikacijskega sistema). Pri tem so mišljeni predvsem poklici raznih specialistov (ne specializiranih delavcev) in poklici, za katere usposabljamo delavce na osnovi drugih predhodnih poklicev. VI. Poklici delovodij Za področja operativnega vodenja proizvodnih ali poslovnih enot. Ta skupina predstavlja skupaj z naslednjo skupino stopnjo poklica profila »tehnik« in sorodni poklici razlika med njima je v bistveno različni usmerjenosti. VII. Poklici tehnikov Pokrivajo predvsem področja pripravljalnih, spremljevalnih, poslovnih in analitično preučevalnih opravil. VIII. Poklici inženirjev ali njim ustrezni Predvsem poklici, ki obstajajo na prvi stopnji visokošolskega študija in poklici na prvi stopnji visokošolskega študija kot nadaljnja oblika izobraževanja odraslih (tehnikov). IX. Poklici dipl. inž. ali njim ustrezni Sem sodijo predvsem poklici, ki obstajajo kot nadaljnja stopnja nadaljevanja 1. stopenjskega visokošolskega študija. X. Poklici magistrov Pokriva predvsem področja raziskovalno — znanstvenih opravil. Iz skladišča aluminija Vrednotenje posameznih kategorij poklicev Vrednotenje posameznih kategorij poklicev na osnovi stopnje izobrazbe, ki jo da šolanje oz. izobraževanje, v katerem je poklic pridobljen, ni več izvedljivo. Današnje oblike izobraževanja tega ne dopuščajo, ker vse znane oblike uvrščamo le v okvirne stopnje, kot so: — brez strokovne izobrazbe (osnovna šola) — srednja strokovna izobrazba — višja strokovna izobrazba — visoka strokovna izobrazba. Kategorij poklicev glede na zahtevnost in vrednost samega dela pa je precej več, kot smo jih našteli v formalnih stopnjah .izobrazbe. Z odpravo kvalifikacij smo odpravili vrednotenje na osnovi stopnje usposobljenosti za delo. Tako preostane za vrednotenje samo še poklic glede na zahtevnost dela, ki ga zajema, torej glede na kategorijo posameznega poklica. Pri tem vrednost poklica ni odvisna od osebe, ampak le od vrednotenja dela, ki ga posamez- na kategorija poklica zajema. Vrednotenje sodi v družbeno področje — današnja stopnja delitve dela pozna že tako različne kategorije dela, da jih ni mogoče več razvrščati na osnovi okvirnih stopenj izobrazbe -— vrednotenje poklicev sloni na kategorijah, opredeljenih v samoupravnem sporazumu. Za lažje razumevanje pa še u-strezna shema z upoštevanjem poklicev, ki jih zajema predlagani 29. člen samoupravnega sporazuma. 'Xl M A G. /X 0 1. 1. m 1 t. Vji T e H N 1. v/ v è i ft o. /p w 0 Z c K n j nm M ~ t S. v i 1 S ft e D M J A K/ I t 88 m Kolone pomenijo: 1 — vrednostne kategorije poklicev na osnovi zahtevnosti dela (29. čl.) 2 — kategorije poklicev po pro- filu 3 — poimenovanje posameznih kategorij (29. čl.) 4 — kategorije poklicev glede na današnje formalno izobrazbeno stopnjo. Viktor Markovič, org. Boljše iskoriščanje delovnega časa * • Shematično lahko prikažemo delovni dan pri PDČ: 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 obd. za obvezni delovni čas odhod prihod obd. za normalni delovni čas dovoljeni delovni čas V prejšnji številki Aluminija sem prikazal različne oblike premakljivega delovnega časa: premični delovnik z omejenim izborom, premični delovnik s svobodnim izborom, premakljivi delovni čas z izravnavo v obračunskem obdobju, premakljivi delovni čas z možnostjo prenosa časovnega fonda, oblike dinamičnega delovnega časa in svobodni delovni čas ter njihove dobre in slabe strani v primerjavi s togim delovnim časom'. DELOVNI DAN PRI PREMAKLJIVEM DELOVNEM ČASU Z MOŽNOSTJO PRENOSA ČASOVNEGA FONDA y svetu (zlasti v ZR Nemčiji) in pri nas, se je od vseh oblik PDČ najbolj uveljavil PDČ z možnostjo prenosa časovnega fonda. Zaradi tega bom nekoliko razložil razporeditev časa enega delovnega dneva ter različne možnosti za njegovo izkoriščanje. — Normalni delovni čas (dnevna časovna obveznost) je število ur, ki jih mora pri sedanji razporeditvi delovnega časa opraviti delavec v enem dnevu, da lahko doseže 42-umo tedensko obveznost, kar je osnova za določitev števila plačanih ur zaradi opravičene odsotnosti z dela. — Obvezni delovni čas je tisti del normalnega delovnega časa, ko morajo biti vsi delavci prisotni na delovnem mestu, razen opravičeno odsotnik (LD, SP, IDD ...). Prisotnost je obvezna in vsak izostanek se obravnava kot pri togih oblikah delovnega časa. Obvezni delovni čas predpisujejo delovne organizacije, da bi zagotovile delovanje komunikacijskih struktur, dostopnost vseh delavcev in delovanje posameznih služb. Njegova dolžina je odvisna od tehnoloških zahtev delovnih mest in služb, predvsem od njihove medsebojne povezanosti v proizvodnem procesu, od zahtev po stalnem komuniciranju in povezovanju z zunanjimi partnerji. To časovno obdobje je o-mejeno s trenutkom najkas-nejšega možnega prihoda na delo in s trenutkom najzgodnejšega dovoljenega odhoda z dela. Je edini del normalnega delovnega časa, ki je predpisan tako, kot je dosedaj predpisan celotni delovni čas (točen čas pričetka in konca dela). — Dovoljeni delovni čas je tisti del dneva, v katerem lahko delavec opravi svojo delovno nalogo oziroma naj-večji obsega dela, ki ga podjetje dovoli, v enem dnevu. To obdobje je omejeno z najzgodnejšim dovoljenim pričetkom za delo in najkasnej-šim obveznim odhodom z dela ter je največkrat 2 do 2,5-krat daljše od obveznega delovnega časa (10, 12 ali več ur). Ne moremo pričakovati, da bo delavec lahko delal ves ta čas s polnim učinkom. Preveč dolgo delo delavca preveč izčrpa, večja je tudi nevarnost za nesreče pri delu. Zato delovne organizacije največkrat priznajo delavcu največ 10 delovnih ur na dan. — Premični delovni čas je sestavljen iz časa za prihod na začetku in iz časa za odhod z dela na koncu delovnika. To je tisti čas, v katerem delavec lahko izbira in ni obvezno prisoten! Čas prihoda in odhoda ni določen s časovno točko, z nekim trenutkom, ampak z daljšim časovnim intervalom. Znotraj tega intervala ' ima delavec pravico kadarkoli začeti (končati) z delom.' PREDNOSTI PDČ Potreba po spremembi sedanjega togega delovnega časa je nastala kot posledica skoraj nepremostljivih težav sodobne organizirane družbe v industrijskih središčih. Zaradi tega se je tudi najprej pojavila v zahodni Evropi (predvsem v ZR Nemčiji). Prometne in prevozne konice so vedno bolj ogrožale ^točen pričetek dela in psihično »ubijale« delavca, ki so mu prometne ovire na poti na delo onemogočale, da bi pra- retske raziskave in praktični preizkusi so dokazali, da i-ma ta oblika delovnega časa celo vrsto prednosti. — Boljše izkoriščanje delovnega časa — zaradi možnosti različnega začetka dela lahko delavec prilagodi začetek delovnega časa svojemu življenjskemu ritmu in navadam (m več »prebujanja« na delovnem mestu, ko mnogi delavci začno delati šele okrog 8. ure). Malo je delovnih niest, kjer je obseg dela v vsaki časovni enoti v okviru delovnega dneva ali tedna enak. Tudi pri delu se pojavljajo konice in obdobja brezdelja. Pri sedanjem togem načinu delovnega časa je delovna zmogljivost nekaj istalnega, medtem ko se obseg dela iz dneva v dan spreminja. To neskladje med obsegom dela in delovno zmogljivostjo se je reševalo s podaljšanim delom, pri PDČ pa sc rešuje v večini primerov s prilagajanjem delovnega časa obsegu, ki ga zahteva delovna naloga. Večino osebnih opravkov (zdravstvene usluge, opravki pri različnih uradih in ustanovah...), ‘ki jih je moral delavec opraviti med delov- nim časom, lahko opravi sedaj' v obdobju premičnega časa. Močno se zmanjša odsotnost z dela, zlasti manj je enodnevnih bolniških izostankov, ki pri sedanjem načinu dela nastajajo zaradi nepravih »bolezni«, kot so: nepre-spanost, težave z otroki, občasne težave z zgodnjim vstajanjem. . — Ugodnejše psihično počutje delavca. Ker je obvezna prisotnost na delu precej zmanjšana, se morajo delavci bolj dogovar- jati, ne samo o delovnem času, temveč tudi o delu, sodelovanju, zamenjavanju v času odsotnosti. S tem se povečuje občutek samostojnosti delavca in boljše počutje pri delu. Delo ni več prisila, temveč oblika svobodnejšega vključevanja v delovno Skupnost. Zaradi večjega dogovarjanja med delavci je nujen prenos informacij o delu med nosilci delovnih nalog, kar prispeva k izboljšanju celotnega toka komunikacij v celotni delovni organizaciji. Z večjim dogovarjanjem in boljšim pretokom komunikacij pa se izboljšuje delovno vzdušje v delovni organizaciji. Delavci spoznajo delo svojih sodelavcev in ga znajo tudi primerno ceniti. Nepričakovani dogodki v zasebnem življenju (obiski, obolelost, nenaspanost), ovire na poti v službo, so ' bili sedaj' za marsikoga' glavni razlog zamujanja. Za vse iz-fedne zamudnike je (nepravočasen prihod na delo neprijeten dogodek, ki' so se mu poskušali izogniti z naglico in večjo živčno napetostjo ali ga vsaj .ublažiti, kar je močno vplivalo na dobro počut- je in delovni učinek posameznega delavca. PDČ pomeni za vse te delavce seveda veliko psihično razbremenitev, kar so pozna tudi na njihovem delu. — Boljše izkoriščanje prostega časa: S takšno obliko delovnega časa pridobi delavec več prostega časa. Delavec lahko prilagodi svoj prihod in odhod ostalim družinskim članom, s čemer se zmanjša izguba časa in ostali dodatni stroški (različen čas za prehrano, večerja, varstvo otrok...). Potovanje na delo ali z dela v času, ko ni prometnih konic, povečuje prosti čas delavca, saj porabi za potovanje manj časa. — Enakomernejša obremenitev javnih prevoznih sredstev — Prometne konice niso zmeraj enake in ob istem času. Delavec, ki dela v PDČ, sé lahko prilagaja prometnim razmeram in se tako izogiba konicam in zastojem na poti. To prilagajanje prometnim situacijam pa ni koristno le za delavca, temveč za vse uporabnike ceste, saj se zmanjšuje prometna zmeda in poveča pretok na cesti. Ravno tako so bolj enakomerno obremenjena javna prevozna sredstva, kar zmanjšuje zašito j e v prometu, negodovanje in nenehne zahteye po povečanju prevoznih zmogljivosti. V podjetjih, ki so uvedla PDČ opažajo tudi manjšo fluktuacijo, saj je možnost izbiranja delovnega časa privlačna za delavce ter se tudi lažje pridobivajo novi sodelavci. SLABOST PDČ BOLJŠE IZKORIŠČANJE DELOVNEGA ČASA Dosedanje izkušnje v delovnih organizacijah, ki so že uvedla PDČ kažejo, da se poleg omenjenih dobrih strani in prednosti pojavljajo tudi nekatere slabosti. r(nezadovoljstvo delavcev v delih delovne organizacije oz. službah, kjer PDČ zaradi načina dela še ni mogoče u-vesti; — določene težave pri dogovarjanju na tistih delovnih mestih, kjer je kljub PDČ potrebno uvesti obvezno prisotnost na delu (vratarji, telefonisti, vzdrževalci ) v obdobju, ki je določeno za prihod in odhod z dela; — ob sončnih dnevih, dnevih pred prazniki in pred nastopi dopusta ali zadnji delovni dan v tednu s'e dogaja, da delavci radi odidejo z dela po preteku obveznega delovnega časa. To u-tegne povzročati določene zastoje pri administrativnih in drugih opravilih, če ni uveljavljeno načelo o obveznem zaključku opravil, kljub pravici odhoda z dela; — ker vsi delavci ne znajo uskladiti življenjskega in delovnega ritma, delajo nekateri nekaj dni prekomerno, da bi nadoknadili zamujeno ali si ustvarili rezervni fond ur; — včasih je tudi omejena možnost komuniciranja, saj morajo vse komunikacije o-praviti med obveznim delovnim časom. Tudi poslovanje s strankami je potrebno o-mejiti na obvezni delovni čas. To so glavne slabosti, ki se od delovne organizacije do delovne organizacije razlikujejo in so odvisne od značilnosti nalog in poslovanja. Kljub temu pa menim', da so prednosti zaenkrat še dosti večje od slabosti, zato bo o tem potrebno še več razmišljati. POGOJI ZA UVEDBO PDČ Pred uvedbo PDČ je potrebno analizirati vsa delovna mesta ter ugotoviti njihovo primernost za uvedbo nove oblike delovnega časa. To obliko delovnega časa je najlažje uvesti pri takih delih, kjer med delavci na delovnem mestu in strankami, ni neke trajnejše povezave. Na vseh tistih delovnih mestih, kjer narava dela zahteva obvezno prisotnost na delu ves čas delovnika, je potrebno rešiti probleme zamenjave, dežurstev ter doseči visoko stopnjo dogovarjanja med sodelavci. Potrebno je tudi opredeliti, v katerih časovnih obdobjih se morata izravnati med seboj mesečna delovna obveznost in dejansko opravljene ure. Nekatere delovne organizacije vztrajajo pri obvezni mesečni izravnavi, druge pa dovoljujejo prenašanje časovnega dolga ali »ur v dobro« v naslednji mesec. Pomemben pogoj je tudi objektivna registracija prisotnosti na delu. To nalogo lahko zadovoljivo opravijo žigosne ure ali v te namene posebej izdelani časovni števci. Znano je, da delovna zmogljivost delavca pri podaljševanju delovnega časa prek določene meje upada. Zaradi zaščite interesov delavcev in delovne organizacije ter zaščite delavčevega zdravja, je treba omejiti najdaljšo dnevno nepretrgano prisotnost na delu. Raziskave so pokazale, da je prisotnost na delu, ki je daljša od 10 ur na dan škodljiva. Šele ko so rešeni omenjeni problemi ter zagotovljeni vsi omenjeni pogoji za PDČ, lahko delovna organizacija uvede PDČ. V zadnjem i nadaljevanju bom prikazal izkušnje nekaterih drugih slovenskih delovnih organizacij, ki so PDČ že uvedle ter razmišljanje' o možnostih uvedbe PDČ v TGA Kidričevo. B. Glazer Novi „kulturni” veter ali same trenutni piš? V tednu »Komunista«, akciji »Človek, delo, kultura« je bila v naši dvorani kulturna tribuna, ki je imela namen poživeti kulturno življenje članov ko-leiktiva, delavcev in njihovih družinskih članov. Najboljši možen uvod v tribuno je dala igralka Mariborskega gledališča Milena Muhičeva s svojo »Liziko«. Navidez vedra monodrama, ki je na trenutke vzbujala viharni smeh v dvorani, v srcih in glavah prisotnih, je pu- ščala napredne kali razmišljanja. Marsikdo je v besedah »Lizike« našel sebe ali trenutek svoje resnice, marsikdo je v spominu obudil svojih 5,20 ali 30 let dela in jih spoštljivo analiziral. Besede »Lizike« so še zvenele v ušesih prisotnih, ko je tov. Veličkovič kot usmerjevalec tribune, podal referat in svoja razmišljanja o kulturnem danes in kulturnem jutri v TGA. Javna tribuna v Kidričevem na temo: »Človek, delo, kultura« Vloga sindikata pri oblikovanju kulture, organi samoupravljanja in kulturna politika delovno - estetsko urejeno okolje 9 Uvod in naloge: V tej akciji »ČLOVEK DELO IN KULTURA«, smo dobili nalogo, kot ena izmed največjih delovnih organizacij, da na osnovi izkušenj, dela, želja in hotenj, orišemo sedanji in bodoči trenutek naše kulture in njeno povezanost z združenim delom. Da bi tribuna potekala spontano, da bi sprejeli najustreznejše zaključke in da bi razvoju kulture v delovni organizaciji dali več pomena kot ga žal danes ima, sem pripravil referat, ki bo (vsaj tako upam) dal široke možnosti razpravljanja in sklepanja. Ugotavljamo, da se kultura, intelektualna ustvarjalnost vse bolj osvobaja razrednih omejitev. Kultura vse bolj postaja prisotna dobrina ne le v krogih takozvane visoke inteligence, temveč tudi v delavskih krogih. ZKJ usmerja svoja prizadevanja predvsem tako, da bosta u-metnost in kultura postali v resnici last ljudstva. Kultura v naši socialistični družbi je, in mora biti ena sama, je da njene številne dejavnosti in oblike morajo segati do vseh in si prizadevati za splošen dvig potreb. Osnovni in prvi pogoj za u-veljavitev te in takšne kulture pa je, da delavski razred razpolaga s sadovi svojega živega in minulega dela, da odločno vpliva v Samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih in da on narekuje, kakšno kulturo _ si želi. To, kar sedaj govorim, ne pomeni ustvarjanje neke posebne proletarske kulture, temveč željo, da vse, kar je vrednega v razvoju kulture, postane last delavskega razreda in vsega ljudstva Ena izmed osnovnih nalog združenega dela in sindikata v njem je, da odločneje vplivata na celotno programsko usmeritev vseh sredstev množičnega komuniciranja, na televizijo, radio i tisk. Danes še žal ugotavljamo, da so sredstva množičnega obveščanja (razen nekaterih ali občasnih izjem) obrnjena le proti sebi; programirajo in ustvarjajo brez prisotnosti delavskega razreda in včasih brez pravega posluha do 18. čl. Ustave SRS, ki pravi: »svobodno menjavo dela uresničujejo delavci teh organizacij združenega dela deposredno z delovnimi ljudmi, katerih potrebe in interese zadovoljujejo ...«. Če u-gotovimo, da je sindikat o-snovni nosilec vseh dogajanj v OZD, smo istočasno ugotovili, da so vse naloge, ki izhajajo iz uresničevanja prej zastavljenega, neposredne naloge sindikata in ne le njega, temveč vseh samoupravnih organov, individualnih izvršilnih organov in slehernega komunista. Sindikat mora preko samoupravnih organov skrbeti za utrjevanje jeder kulturnih delavcev, kajti marsikje (tudi pri nas) nismo ustrezno organizirani in kadrovsko u-sposobljeni za vodenje načrtne kulturne politike. Izdelati (in približati delavcu) je potrebno kvalitetne in obširne programe kulturne vzgoje. Usposobiti je potrebno organizatorje kulturnega življenja, sociologe kulture in jih neposredno vključiti v celovito organizirano kulturno življenje mladine in delavcev. Pri vsem tem delu in nalogah ne smemo prezreti o-snovnega, razviti delovnega človeka in občana v svobodno osebnost, sposobno, da kritično presoja dogajanja o-krog sebe in ustvarjalno sodeluje v vseh procesih družbe. Analiza dosedanjega kulturnega življenja: Naredimo prerez skozi_ dosedanje kulturno življenje v TGA in tudi KS Kidričevo ter si oglejmo vlogo sindikata in samoupravnih organov TGA, SZDL in KS Kidričevo. Rezultati te analize bodo najbrž v nekaterih delih zelo klavrni, vendar je to treba priznati ter na osnovi nadaljnje analize vseh prisotnih in sprejetih zaključkov, obrniti novi list v knjigi kulturnih dogajanj pri nas in o-krog nas. Sindikat TGA v sestavi svojih organov in komisij, ima že več kot 10 let tudi Komisijo za kulturo, katere dejavnost je prisotna, toda ne v zadostni meri. Skoraj 2000-članski kolektiv TGA in KS Kidričevo s svojimi več kot 4000 krajani, vsekakor potrebujeta več kulturnega življenja, več organiziranosti, več načrtnosti in ne le improvizacijo ter inercij sko gibanje na občasne porive. V delu komisij za kulturo pri sindikatu TGA ni bilo zagnanosti in ne potrebne usposobljenosti. Prepogosto se je namreč dogajalo, da so v komisiji delovali člani, ki niso bili usposobljeni za to delo ali. celo niso želeli dati svoj doprinos kulturnemu življenju. Včasih smo se zadovoljevali z eno gledališko predstavo ali nastopom kakega narodno-zabavnega orkestra (v obliki veselice) na leto. Ko smo organizirali* nastop svetovno znanega »Slovenskega okteta«, v dvorani TGA, v kateri sedaj sedimo, je bilo prisotnih 42 gledalcev. Ta podatek zgovorno pove, da nismo našli poti in načina vzbuditi interes za največji-mi kulturnimi dobrinami v širšem krogu delavcev. Trdim, da je to bila posledica splošnega kulturnega mrtvila v slovenskem merilu, kateremu smo se prilagodili tudi mi, brez posebne motivacije, da znotraj svojih sposobnosti in možnosti, kaj več naredimo. V zadnjem času, predvsem zadnjih nekaj let, je kulturno življenje postalo nekoliko bolj razgibano, vendar še vedno premalo organizirano in usmerjeno. Zvrstilo se je nekaj kulturnih prireditev (gledališke igre, folklorne skupine, pevski zbori, nastop zabavno-narodnih ansamblov) kar je nedvomno poživelo razvoj kulture, žal pa to ni popolnoma izkoriščeno za nadaljnji napredek. (Nadaljevanje na 9. strani) Za uvod v javno tribuno je gledališka igralka Milena Muhičeva predstavila »Liziko« Vloga sindikata pri oblikovanju kulture, organi samoupravljanja in kulturna politika, delovno -estetsko urejeno okolje (Nadaljevanje z 8. strani) Najbolj svetle točke kulturnega življenja delavcev TGA so vsekakor nastopi in delovanje DPD Svoboda, godbe na pihala sindikata TGA in kulturni dogodki ob DŠI — vsakoletna »Aluminijada«. DPD Svoboda v svojih vrstah združuje neposredno veliko število delavcev TGA in njihovih otrok, ki v pevskem zboru, folklorni in dramski sekciji zadovoljujejo svoje kulturne želje in hotenja. Ni prireditve, kakršnegakoli pomena in ne značaj ne j šega dogodka, kateremu kot protagonisti niso prisotni člani moškega pevskega zbora, mladinske dramske ali folklorne sekcije. Povezavo krajanov Kidričevega in okolice s svetom filma in svetom knjig omogoča tudi DPD Svoboda s svojim kinom in svojo knjižnico in ne malo število krajanov s pridom izrablja možnost takšnega kulturnega življenja. I Povezava med nekoč matično organizacijo DPD in sindikatom TGA in Svobodo je bila vedno zelo dobra, sodelovanje pa na obojestransko zadovoljstvo; letos pa so nastopile določene težave. Težave niso rezultat nerazumevanja, temveč rezultat slabega planiranja in pomanjkanja finančnih sredstev. Za leto 1976 gospodarski načrt TGA ni točno opredelil vprašanje kulturnega življenja (kar je nedvomno tudi napaka sindikata TGA oz. komisije za kulturo) in zato danes izredna konferenca DPD Svoboda resno zastavlja vprašanje svojega nadaljnjega obstoja. Koliko je to napačno razmišljanje (čeprav finančno upravičeno) najbolj pove ravno današnja tribuna, katere osnovni Smoter je poživlja-nje in širši razvoj kulture v delovni organizaciji in pri nas (glede na razmere) v KS Kidričevo. Ob teh težavah je nujno omeniti, da niti Kulturna interesna skupnost ni izpolnila svojih nalog iz U-stave, o posvetovanju z združenim delom in kulturno prosvetnimi društvi. Menim, da se medsebojni odnosi ne morejo končati pri zagotavljanju sredstev za kulturno dejavnost in da mora interesna skupnost pokazati dosti več interesa za kulturno življenje v OZD in KS kot je'to primer sedaj. 10 Kulturne skupnosti na izredni seji DPD Svoboda, da si ne morejo zamisliti in da sil niso mogli predstavljati težave, ki tarejo to društvo. Te besede le potrjujejo ugotovitev, da mora IO več delovati na terenu in neposredneje spremljati tokove kulturnega življenja. Še čudnejše so besede o tem, da TGA premalo pomaga, da mora še več dati in podobno. Delavci TGA združujemo precejšnja sredstva, vendar ugotavljamo, da se le majhen del istih vrne nazaj v različnih oblikah kulturnih dobrin. Potrebna je večja odgovornost IO Kulturne skupnosti in delegatov TGA v pripravah programov in njihovih realizacij. V TGA smo bili in bomo še naprej za pomoč pri vsako- vrstnih akcijah, vendar želimo, da tudi druga stran spoštuje načela in principe Ustave o združevanju sredstev in INTERESOV. Da zaključim z orisom našega sedanjega kulturnega življenja, bom povedal nekaj besed o kulturnih dogodkih na naših športnih srečanjih aluminijcev Jugoslavije. V petih letih obstoja teh iger, skoraj tretjina vsega časa med srečanji ima čisti kulturni pomen. Čez 1750 delavcev iz 5-ih OZD .si je v tem času ogledalo nastope 5 folklornih skupin iz 5 republik, muzeje in zgodovinske znamenitosti v petih mestih Jugoslavije; spoznali so zgodovinsko in v kratkem kulturno preteklost in sedanjost: Šibenika, Mostara, Kidričevega, Ptuja, Titovega Užica, Cetinja, Titograda in Budve ter kulturne običaje in navade petih narodov v petih republikah. POTREBEN AKCIJSKI PROGRAM V dosedanjem delu referata je menim dovolj jasno povedano o nalogah sindikata, samoupravnih in individual-no-izvršilnih organov ter o naši kulturni sedanjosti, zato bi zaključil referat s svojim razmišljanjem o potrebnem akcijskem programu. 1. Da bi kulturna prizadevanja padla na plodna tla, je nujno potrebno kulturno izobraziti slehernega de-delavca in ga postopoma, od manj zahtevnih kulturnih dogajanj peljati k zah-tejnejšim in zahtevnejšim , ter ga na ta način aktivno vključevatif in v njem vzbujati nadaljnji interes do kulture. 2. V razgovorih, anketah, do opazovanja reakcij na različnih kulturnih prireditvah, je potrebno spoznavati razmere, potrebe, želje in hotenja delavcev in krajanov ter temu prilagoditi kulturne akcije. 3. V zvezi z že omenjenimi nalogami, .ki se nanašajo na izkušnje interesov in spoznavanje želja in hotenj delavcev danes, v obstoječih razmerah, je tudi delovanje vzgoje in izobraževanja, vrtcev in šol. Že danes' morajo vzgojne in izobraževalne institucije vzbujati v mladem dora-ščajočem človeku interes in željo hotenja in ljubezen do kulture, kar bo jutri v delovni organizaciji le nadgrajeval in animiral okolje, če bo to potrebno. 4. Osnovna naloga .sindikata mora biti, da se zavzema za sprejem programov kulturnega razvoja in dela in ne le sredstev v globalnem. Kratkoročni in dolgoročni programi kulturne dejavnosti in razvoja morajo hiti sestavni in e-nakovredni del razvojnih načrtov OZD. Sindikat mora utemeljevati ta zahtevek z ugotovitvijo, da delavec, ki pozna im uživa kulturne dobrine, ima šir- še obzorje in z več samostojnosti in ustvarjalnosti nastopa tudi na delovnem mestu. 5. Potrebno je (ob izdelavi novih statutov TOZD — in OZD ob sprejemu novega zakona o združenem delu), da sindikat zahteva vnašanje pravic in obveznosti iz področja kulture v vse statute. 6. Potrebna je občasna analiza kulturnih dejavnosti, analiza uresničevanja planov znotraj TOZD, OZD in na področju občine Ptuj. Pri tem je nujno konkretneje zadolževati delegate kulturne skupnosti in od njih zahtevati večjo odgovornost. 7. Tudi do sedaj smo, vsaj v določeni meri kulturno sodelovali z našimi rojaki, ki stalno živijo v tujini, to bi v bodočnosti morali razširiti še na delavce na začasnem delu v tujini. 8. V najkrajšem času je potrebno usposobiti nekaj poverjenikov oz. animatorjev kulturnega življenja, ter v to delo neposredno vključiti naše sociologe in psihologe iz Kadrovskega sektorja. 9. Neposredne naloge, ki sp sicer manjšega obsega, vendar1 v na j večji meri vplivajo na izživljanje kulturnega življenja so tudi: —• ustanovitev literarne sekcije, ki bi delovala v okviru DPD Svobode; okrepitev dramske sekcije iz vrst članov delovne organizacije; ..,-r-’. različne umetniške razstave znotraj same delovne organizacije; — kolektivno članstvo v knjižnicah- podobno kot je to slučaj z letnimi vstopnicami za bazen v Kidričevem; — izmenjava kulturnih dobrin, čigar avtorji so člani delovnega kolektiva z dobrinami drugih avtorjev v občini Ptuj, izven občinskih in republiških meja (Kerb-ler, ’ Ošlovnik, Sere, Blaž). Namenoma sem v referatu izpustil nekatere dogodke in naloge, pričakujoč, da bodo prisotni skozi vprašanja ah pojasnila vse dosedaj povedano dopolnili in še bolj ovrednotili. Sama (kultura je področje, o katerih se pogovarjamo zelo dolgo, želim pa da bi se po današnji tribuni in sprejetju določenih zaključkov, v bodoče manj pogovarjali in več neposredno delovali! Vojo Veličkovič Vloga sindikata Referat je izzval precejšnje diskusije, v katerih je sodelovalo več prisotnih članov naše delovne organizacije ter predsednik ZKPO tov. Stanič, sekretar IO kulturne skupnosti Ptuj tov. Bager, namestnik sekretarja občinskega komiteja ZKS tov. Stojčevski in ravnatelj OŠ iz Kidričevega tov. Lačen. Razprave in razgovori so bili neposredni in zelo kritični ter je bilo že na sami tribuni pojasnjeno marsikaj iz področja porabe združenih sredstev za kulturo in o načinu finansiranja kulturne dejavnosti v naši občini. Zaključki iz dela referata o potrebnem akcijskem programu so sprejeti v celoti; na sindikatu, v organih samoupravljanja in individualno izvršilnih organih. Nujno je, da ta akcija ne bo le piš, ki je sicer močno razgibal problematiko, temveč novi »kulturni« veter, ki bo pihal dolgo časa z enako potrebno močjo. V. V. Človek, delo, kultura Tudi v ptujski občini je letos potekal teden »Komunista« pod zgoraj omenjenim geslom, ki pa brez dvoma ni zgolj slučaj. To so namreč pokazale vse tri javne tribune: v Majšperku, Kidričevem in Destfemiku, da ob tem ne omenjamo še ostalih prireditev, kot je bila razstava v paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju, v katerem so delavci zgodovinskega arhiva, ljudske in študijske knjižnice ter pokrajinskega muzeja, pripravili resnično iz- redno lepo ter zelo zanimivo in privlačno razstavo marksistične literature, zbirko likovnih del, nastalih med NOB in podobno. Kdor si je to razstavo tudi sam ogledal, mi bo dal prav, posebno žai pa je lahko vsem tistim članom naše delovne skupnosti, ki si le-te niso ogledah, kar pa še predvsem velja za aktivne družbenopolitične delavce ter vse člane ZK OSS in samoupravnih organov v TOZD in TGA Kidričevo. (Nadaljevanje na 10. strani) KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ Konferenca osnovnih organizacij sindikata TGA ZADEVA: Teden KOMUNISTA »ČLOVEK, DELO, KULTURA« Ob Tednu komunista »ČLOVEK, DELO KULTURA«, ki je potekal v občini Ptuj od 7. do 13. novembra 1976, se vam v imenu komiteja občinske konference ZKS Ptuj najiskreneje zahvaljujem. Z vašo pomočjo, neutrudljivim delom in aktivnostjo ste prispevali k odlični izvedbi tedna komunista v naši občini, sočasno pa tudi k oblikovanju naše samoupravne kulturne politike. H v a I a ! Sekretar Alojz Gojčič Boben Človek, delo, kultura Ob sprejemu zakona o delavskem upravljanju 1950 leta je med drugim TITO dejal: »BREZ KULTURNEGA NAPREDKA DELAVCI NE BODO ZMOGLI UPRAVLJANJA« Jasno je, da delavci ne bomo mogli vzeti v svoje roke kulturne politike širše družbene dejavnosti, če se že prej ne bomo sistematično uveljavili na kulturnem področju v temeljni organizaciji združenega dela. Brez tega ni mogoče uresničiti z ustavo sprejetega načela o združevanju delavcev v samoupravne interesne skupnosti. Da bomo vse to dosegli in stopili na pravo pot kulturnega napredka moramo najprej ugotoviti in sami pri sebi razčistiti nekaj dejstev. Da bi bila začrtana kulturna politika^ uresničljiva, mora izhajati iz resničnih potreb in okoliščin, iz objektivnih materialnih in družbeno kulturnih razmer v podjetju, krajevni skupnosti in ne nazadnje tudi občini. Ugotoviti moramo kaj vse delavca — copravi j alca zanima in priteguje na kulturnem področju? Katere od teh interesov že zadovoljuje, na kakšen način in v kakšnih okoliščinah, kakšna je raven teh interesov in koliko je že sam usmerjen k boljšemu in zahtevnejšemu? Mislim, da je prav osnovna organizacija sindikata dolžna poskrbeti, da se vsi ti kulturni interesi in tudi kulturno mrtvilo in nezainteresiranost delavcev v TOZD raziščejo in speljejo na pravo pot. Pri vsem tem pa postaja tudi vse bolj jasno, da tako velike naloge ne bomo uspešno rešili z administrativnimi in amaterskimi posegi raznih komisij za kulturo in posameznikov ampak je za to delo potrebno v podjetju čimprej zaposliti animatorja kulture — profesionalca. Veliko pa bi na tem področju lahko storili tudi naši strokovni sodelavci kot so psiholog, sociolog in še nekateri drugi. Kakorkoli že, vse načrte je potrebno konkretizirati, natančno določiti njih izvajanja in zagotoviti finančna sredstva. Prepričan sem, da zadnje ne bo največji problem. Že razprava na javni tribuni na temo ČLOVEK, DELO KULTURA 9. novembra v dvorani TGA je nakazala nekatere osnovne smernice kulturnega razvoja, žal pa smo vse prevečkrat slišali vprašanje financiranja. Toda kot sem že zapisal to vprašanje ni toliko primarnega značaja kot pa smotrna organizacija kulturne dejavnosti, saj končno vsi vemo, da delavci v TGA združujemo precejšnja sredstva v kulturne namene. Z dobro kulturno politiko lahko vsaka TOZD natančno določa vsebino, poti in sredstva kulturnega razvoja svojih delavcev in širše družbene skupnosti v kateri se delavčeve kulturne potrebe oblikujejo in razvijajo. Opisal bom le nekaj osnovnih oblik kulturnega delovanja. Temeljna organizacija združenega dela se lahko obveze, da bodo vsi delavci z nedokončano osnovno šolo le-to dokončali v doglednem in sprejemljivem času. Da bi delavci lahko permanentno zadovoljevali in hkrati razvijali svoje kulturne potrebe lahko TOZD ali OZD sklene dogovore s kulturnimi organizacijami in u-stanovami o letnih oziroma sezonskih abonmajih (gledališke predstave, koncerti). Pri tem ne mislim le na samo spremljanje predstave oz. dogajanja na odru, ampak tudi na spoznavanje življenja za odrom spoznavanje ljudi ki nastopajo, tehnike in podobno. Po predstavi bi lahko organizirali majhne razgovore v zvezi s samo vsebino, avtorjem, načinom podajanja in kot sem že de.ial pokukali tudi za kulise. Razvijanje potrebe ' po dobri knjigi je tudi ena temeljnih usmeritev kulturnega razvoja __ v TOZD. Knjiga je nenadomestljivo sredstvo izobraževanja in odkrivanja novih spoznani, bogatitve duha in uma. V verigi kulturnih dejavnosti je kniiga tisti člen, ki ne sme manjkati. Ne more in ne sme pa nam biti vseeno kaj beremo. Ali so to knjige, ki širijo kulturno obzorje ali pa morda le zabavna literatura oziroma takozvana plaža s ceneno malomeščansko vsebino, ki je v mnogih primerih lahko prej škodljiva kot pa koristna. Naš nainen mora biti vzgoja takega bralca, ki si bo ob naših prizadevanjih izostril lastna napredna kulturna merila in jih bo v prihodnje sam uveljavil tudi med sodelavci in znanci. Organizacija kulturnega živi j e,-nja vključuje tudi družbeno-kul-turno zabavo. Zdravih medčloveških odnosov ne moremo ustvariti s predavanji, z disciplinskimi zahtevami in ukrepi, z omejevanjem svobode misli in podobno. Zato moramo skrbno negovati kolektivno in družabno življenje. Ne organizirajmo le velikih, svečanih in dragih proslav ob obletnicah in praznikih, ampak pripravimo pogosteje razna tovariška srečanja po sektorjih ali oddelkih. Tudi izletništvo lahko postane ena izmed stalnih oblik dela. Krajše izlete lahko organiziramo sami, daljše in zahtevnejše pa tako prepustimo za to dejavnost usposobljenim potovalnim agencijam. Tudi rekreacija naj postane sestavni del vsakodnevnega delavčevega življenja. Da bi s tem uspeli moramo storiti mnogo več kot pa smo storili doslej. Pojem rekreacije je večina delavcev sprejela zgolj kot element športne dejavnosti. Toda takšno mnenje je zmotno, saj je rekreacija tudi sproščena kulturna zabava, duhovna sprostitev in uodobno. Zmotno je tudi prepričanje, da se z rekreacijo lahko ukvarja le kdor ima materialne možnosti in je zdrav in mlad. Vedimo, da je rekreacija primerna za vse starosti v še tako skromnih materialnih razmerah. Estetska vzgoja in izobraževanje pa naj bosta med osrednjimi smermi kulturnega delovanja. Naj ob koncu zapišem še misel, ki je postala skoraj že ljudski izrek NAROD BREZ KULTURE JE TUDI NAROD BREZ ZGODOVINE! A. Podbreznik (Nadaljevanje z 9: strašni) Ker je tudi v naši delovni organizaciji bila organizirana javna tribuna pod naslovom »Sindikat in kultura v delovni organizaciji«, bi se pač v naslednjih nekaj vrsticah ustavil pri določenih razpravah, ki so bile podane na tej tribuni, še predvsem zato, ker kot redni dopisnik našega tovarniškega glasila menim, da nekatere stvari niso bile prikazane v razpravi povsem tako, kot bi to morale biti. Takoj moram namreč povdariti, da je udeležba na tej' tribuni bila dokaj velika, vsekakor pa smo pogrešali naše vodilne delavce v TGA iz nekaterih TOZD in tudi TGA, ki morda iz takih ali drugačnih razlogov niso prišli na to zanimivo javno tribuno. Manjkalo je tudi precejšnje število članov ZK, za kar bo potrebno dosledno raziskati, zakaj imajo prav nekateri člani ZK, ki bi morali biti na čelu dogajanj, tak nerazumljiv odnos do takih javnih tribun. Ali so se morda bali kritike ali podobno? Ker je neudeležba predstavnikov TOZD bila prisotna tudi že na skupnem sestanku vseh predstavnikov DPO v KS in TGA, kjer s'e je razpravljalo o referendumu za sofinanciranje gradnje SŠC v Ptuju in kjer so bile tudi konkretne zadolžitve za vrsto članov ZK in drugih, bo potrebno toliko bolj pogledati, kdo so ti ljudje in kaj sploh oni prispevajo za naš skupni razvoj tako v TGA in TOZD, kot tudi v KS, kjer živijo in delajo (oz. bi naj delali!). Ne bom ponavljal tistega, kar je povedal tovariš Voj o Veličkovič, ker so to vsi prisotni slišali, drugih pa verjetno ni zanimalo, ker jih ni bilo (razen tistih, ki so bili službeno zadržani na delovnih mestih ali podobno). V razpravi pa se je namreč pokazalo to, da je prišlo tudi do vprašanja urejanja našega tovarniškega glasila »Aluminij«. Poedinci ali poedinec je vprašal, če nekdo piše v »Aluminij« le zaradi honorarja ali pa je to drugače določeno in podobno. Rad bi povedal (čeprav je zato mnogo bolj pooblaščen odgovorni urednik), da je dosedaj vsak sestavek, če je le bil objektiven, slehernega dopisnika bil objavljen, da pa smo prav v smeri kulture dobivali izredno malo ali bolje rečeno nobenega materiala, ki bi govoril ali poročal o delovanju nekaterih društev ali sekcij ter podobno. Prvič smo namreč slišali o izrednih težavah DPD »SVOBODE« Kidričevo — katero moramo brez dvoma še kako podpirati. Ni o-biskov na kinopredstavah, problem je dobiti nove kadre za pevski zbor, pojavlja^ se vprašanje folklore, ki sicer baje dobro deluje in problemi nekaterih drugih sekcij v okviru DPD Svobode. Prav tukaj si namreč zastavljam vprašanje, zakaj vsi tisti, ki so tako lepo in odkrito ter konkretno poročali na javni tribuni, niso tega zapisali tudi v naš tovarniški časopis »Aluminij«. Prav bi namreč bilo, da bi sleherni naš delovni človek v TGA dodobra spoznal probleme in težave, s katerimi se borijo vse tiste institucije, ki se ukvarjajo in borijo za kulturno živ-ljénje v KS in v TGA. Osebno sè izredno zavzemam za to, da bi tudi na straneh našega tovarniškega glasila bilo napisanega kaj o kulturnih dogodkih. Ker imam možnost dobivati več časopisov iz drugih delovnih organizacij v SRS, lahko smelo trdim, da ima pretežna Večina teh tudi po eno stran za kulturno, športno in rekreacijsko dejavnost, dejavnost mladine ter podobno. Kaj torej storiti, da bi se tudi na straneh našega »Aluminija« pojavili sestavki, ki bi govorili in obveščali o kulturnih dogodkih ter o kulturnem življenju v kolektivu, o raznih prireditvah in podobnem? Kot je znano, izredno dobro dela naša knjižnica, ki jo vodi že vrsto let neumorna knjižničarka, tovarišica Katica STUPAN, pa vendar žal do danes ali bolje rečeno vse do javne tribune, mnogi niso vedeli, da je tako organizirana ta knjižnica im da dosega tudi take uspehe. Moj namen v tem sestavku je izzvati vse dejavnike na kulturnem področju, da se aktivno vključijo v to, da bodo naše člane delovne skupnosti, ki imamo velik delež pri sofinanciranju te dejavnosti, sproti obveščali o svojih problemih, težavah in seveda tudi o doseženih uspehih, ki pa v minulem obdobju niso bili tako majhni in neopazni. Vključevanje v razne sekcije in poživitev moči DPD Svobode je nujna, saj so člani največ delavci iz naših vrst in je zato naša obveza toliko večja. Na eni izmed prihodnjih podobnih javnih tribun bi bilo potrebno še kaj spregovoriti o tej zvrsti dejavnosti na našem območju oz. v ptujski občini. Kultura je del vsakega, ki je nič ne mote zavreti in je ni moč zaustaviti, kajti prav v kulturi lahko sleherni izmed nas najde sam sebe, zato tudi mi sami poskrbimo za to, da bomo tudi sami del naše kulture na vseh področjih ter v krajih in KS, kjer živimo in delamo. Kritike, izrečene na javni tribuni niso bile žalitev nikogar ali kakršnokoli natolcevanje. Bile so plod želja ne dejanskih razmer, zato prosimo vse dejavnike v naši delovni organizaciji, ki kakorkoli delujejo v organizacijah in društvih, da v našem glasilu sproti poročajo članom o vsem, kar jih teži in kar je dobrega, naša dolžnost pa je vsekakor v tem, da vsa njihova prizadevanja v Celoti podpremo tako moralno kot tudi materialno. Če bomo v tej smeri storili vsaj nekaj več kot doslej, smo storili krepak korak naprej! F. Meško Na podlagi 3. in 11. člena Pravil o organiziranosti in delovanju OOS TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, predlaga občni zbor OOS zboru delavcev v TOZD in delovni skupnosti Skupnih služb da sprejmejo Samoupravni sporazum Sklada »Tovariške samopomoči« sindikalne organizacije Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. 1. člen Sklad Tovariške samopomoči sindikata Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo se formira na osnovi mesečnega prispevka članov kolektiva v višini 10.-— din. 2. člen Sredstva sklada Tovariške samopomoči se uporabljajo kot pomoč v slučaju smrti: a) člana kolektiva — njegovi ožji družini, b) ožjih članov družine članov kolektiva — članom kolektiva, e) članov kolektiva, kateri nimajo ožjih svojcev — plačilo pogrebnih stroškov, d) upokojenih članov kolektiva in njih ožjih svojcev (žene, moža) — njegovi ožji družini, e) tasta in tašče. 3. člen Za ožje člane družine se smatrajo: a) žena, mož in otroci člana kolektiva, b) starši člana kolektiva, c) otroci člana kolektiva, ki jih vzdržuje in nimajo drugih dohodkov, d) žena, mož upokojenega člana kolektiva, e) tast in tašča — člana kolektiva. 4. člen Pravico do določenega zneska v slučaju smrti upokojenega člana kolektiva imajo njegovi ožji svojci — žena, mož ali otroci, ki prevzemajo pogrebne stroške. 5. člen Izplačilo iz sklada v slučaju navedenih v členu 2 in 3 se izvrši le enemu od navedenih upravičencev in sicer sporazumno z ostalimi upravičenci. 6. člen Sredstva sklada »Tovariške samopomoči« se nalagajo na hranilno knjižico pri KB Ptuj. Naložbe, dviganja in izplačilo sredstev izvršuje blagajnik sindikata TGA. 7. člen S skladom »Tovariške samopomoči« upravlja nadzorni odbor sklada, ki ga izvoli Konferenca sindikata TGA. 8. člen Mandatna doba nadzornega odbora sklada »Tovariške samopomoči« traja enak čas kot mandatna doba sindikata. 9. člen Prispevki članov kolektiva za sklad »Tovariške samopomoči« se plačujejo po plačilni listi istočasno s sindikalno članarino. 10. člen Izplačila se vršijo' na podlagi predloženega mrliškega lista ter ostale dokumentacije iz katere je razvidna upravičenost izplačila. 11. člen VISINA IZPLAČIL: a) v slučaju smrti člana kolektiva 7.500.-— din b) v slučaju smrti žene, moža člana kolektiva 2.000.— din c) v slučaju smrti, otroka člana kolektiva 2.000.— din d) v slučaju smrti upokojenega člana kolektiva 3.000.— din e) v slučaju smrti žene, moža upokojenega člana kol. 1.000.— din f) v slučaju smrti staršev, očeta matere člana kol. 1.000.— din g) v slučaju smrti tasta — tašče člana kolektiva 800.— din h) v slučaju smrti pod točko a) in d) tega Sporazuma, ki nimajo svojcev upravičenih na izplačilo, se knjižijo pogrebni stroški do zneska, ki je nakazan v tem členu. Stroški pogreba umrlega, ki nima ožjih svojcev se lahko krijejo v izrednih slučajih tudi nad določenim zneskom, vendar mora o tem posebej sklepati vodstvo sindikata TGA, ki o svojem sklepu pismeno obvesti knjigovodstvo organizacije. 12. člen Za sklad »TOVARIŠKE SAMOPOMOČI« se vodi pri sindikatu TGA posebna blagajniška knjiga. 13. člen Blagajniško poslovanje s sredstvi sklada nadzoruje Nadzorni odbor sindikata TGA. KONČNE DOLOČBE 14. člen Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejmejo delavci vseh TOZD in delovne skupnosti Skupnih služb TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, in, ko podpišejo pristopno izjavo k temu Samoupravnemu sporazumu. 15. člen Ta sporazum se uporablja od dne, ko konferenca sindikata TGA ugotovi, da so ga podpisali vsi podpisniki. 16. člen Z dnem, ko začne veljati ta Sporazum, preneha veljati Pravilnik sprejet dne, 31. avgusta 1971. Ta Sporazum je bil obravnavan in sprejet na konferencah OOS TOZD in delovni skupnosti skupnih služb meseca marca 1975. Predsednik TKS Anton KURILIC 1. r. Priprava filtrirnih mrež Komu služi anonimnost? Anonimni pisci sestavkov v raznih časopisih sikorajda ne najdejo mesta, 'ker je ta zvrst n'ezaželjena in lahko v sebi skriva, marsikaji (bodisi v smeri resnice ali pa tudi njenega potvarjanja). Moje osebno mnenje je, da anonimni pisci nimajo v sebi toliko korajže, da bi povedali tisto, kar jih teži pod svojim polnim imenom. še ni dolgo od tega, ko sem pisal v našem tovarniškem glasilu O tem »Zakaj' in pred kom strah« — pa .se je ponovno potrebno soočevati z anonimnim dopisom, ki je tokrat bil naslovljen na delavsko kontrolo TGA. Kot predsednik tega odbora seni dolžan v tej zvezi: tudi povedati, svoje;] nihénjfe ter mner nje ostalih članov tega .odbora. V petek, 3. 12. 1976 se je namreč na-, svoji četrti redni seji sestal odbor za notranjo kontrolo TGA ter obravnaval vrsto aktualnih-zadev, o katerih bomo člane naše delovne skupnosti podrobno seznanili v poročilu o dielu tega odbora v naslednjih številkah, saj smatramo, da prav vsi člani kolektiva morajo biti podrobno seznanjeni- z vsemi problemi, ki nastajajo v TGA, kako se le-te rešuje in kakšen je uspeh ali neuspeh dela odbora, za notranjo kontrolo. Za kaj torej gre? Na 4. redni seji odbora za notranjo kontrolo TGA so se člani med drugim soočili ; tudi z manjšim dopisom, ki ga- je poslal na ta odbor anonimni pisec, ki pod petimi iksi ugotavlja, da bi naj, delavska kontrola preverila nekatere zadeve o-krog nekake javne razprave o sistemizaciji nekih novood-prtih delovnih mest (ne vem kje, ker jih tudi pisec ne o-menja), češ, da je takrat, ko se gre za delavca pomembno to, da so iksi, pri uslužbencih pa ne! V pripisu je še omenil nekatere zadeve okrog tožbe zaradi, ladje z boksitom, vendar je tudi to le v dveh vrsticah in se torej ne ve, kaj bi pisec rad? Ali res želi opozoriti delavsko kontrolo na to, kaj je njegovo delo ali pa je v ozadju kaj drugega. Če nekdo ve za problem, ki je tako prisoten, potem ne vem zakaj ne bi povedal vsega in se tudi podpisal, -saj je to edino pošteno 'in pravilno, kajti kdo se vse. lahko skriva za anonimnimi, pisci je vprašanje ža . sebe.' Zato je bila tudi enoglasna odločitev članov., odbora za notranjo kontrolo TGA to, da se anonimnih pisem sploh'ne bo obravnavalo, pa najsibo v kakršnikoli zadevi in smeri. Mnenj te članov g odbora je namreč,, da je delavska kontrola tista, ki lahko pozna pisce, ki pa lahko potem na željo ostanejo neimenovani, če se že gre za to, da obstaja sum, po nekakem »šikaniranju«, ki ga,.seveda sploh ne -sme in ne.,,morte biti v tej smeri. . Kot isem že. omenil, je odbor za notranjo kontrolo TGA razpravljal o določenih zadevah, s katerimi bo seznanil tudi vse člane kolektiva, sprejel isklep o tem, da ste kolektivu sproti sporoča o vseh zadevah, ki so bodisi pozitivne ali negativne za kolektiv in, da prav glavni direktor mora v tej., smeri u-kreniti vse potrebno, da bo kolektiv temeljito informiran o vseh zadevah — kot so prekrški in podobno. Zaenkrat lahko trdim le to, da delo odbora za notranjo kontrolo poteka še kar v redu in, da pri svojem delti tudi delno uspeva, da pa smo tudi sklenili, da morajo vse strokovne službe odboru nuditi vso potrebno dokumentacijo, če -lota to za svojé normalno poslovanje potrebuje in ne, da si nekateri privoščijo tudi to, da sklep odbora realizirajo po nekaj' urgencah namesto v 10. dneh šele v dveh mesecih. Odbor za notranjo^ kontrolo bo uspešen le tedaj, če mu bodo pomagali tudi vsi člani delovne skupnosti — pri čemer pa so anonimni pisci pritožb ali podobnega izključeni, ker to res ne vodi nikamor. Upam, da bo tovariš ali tovarišica, ki je poslal na odbor anonimno pismo, le sprevidel, da je bolje, če odkrito pove svoje težave in probleme, saj bi ga verjetno v njegovi zadevi tudi mnogi podprli, če je zadeva poštena, iskrena in resnična! Če pa ni, potem pa tako in tako nič ne koristi, ampak samo škoduje. Odbor se bo sestal spet v naslednjih 15. dneh ter ponovno razpravljal o dolo- čenih zadevah, predvsem pa o tem, da mora biti njegovo delo ažurno in, da so mu dolžne vse službe pomagati pri njegovem- delu, da bo leta resnično dosegel svoj cilj. Delavska kontrola smo vsi in se tega tudi moramo zavedati, kajti ; le v, skupnih prizadevanjih je moč in tudi naše probleme moramo reševati s skupnimi, močmi. Prepričani smo, da bo delo odbora za notranjo kontrolo uspešno je tedaj, če bodo v delo le-tega vključeni vsi, od glavnega direktorja pa vse do delavca v proizvodnem obratu. Smatram tudi za potrebno povedati, da naj člani kolektiva ne nasedajo tistim, ki jih želijo prepričati o n'ekih nezavidnih situacijah v podjetju in podobnem. Vsak ima pravico, da se obme bodisi na službe ali na notranjo kontrolo ter izve vse, kar ga zanima, če si ni na jasnem. Kot pa sem že ' omenil bomo v poročilu, ki ga bo podal odbor, vsem objasnili potek našega dela, probleme in/težave, s katerimi se srečujemo ter o uspehih, ki jih dosegamo pri svojem nelahkem delu, pri katerem pričakujemo največ pomoči prav od vas, dragi člani naše delovne skupnosti. šušljanje in podmetavanje ne vodita nikamor, tega se moramo zavedati, zato dajmo jasno in povsem konkretno obelodaniti tisto, kar ne velja in seveda pohvaliti tisto, v čemter uspevamo in je v redu. Prav vse, kar pa hočem povedati v tem sestavku je, da postavim vprašanje: »Komu naj služi anonimnost« in zakaj sploh skrivanje pred problemi, ki nas morda tarejo. Apeliram na vse, da se a-nonimnosti’ izogibajo in, da naj svoje in naše probleme prikažejo take, kot so in tudi povedo, kdo so in kaj mislijo. Pravi junak je le tisti, ki upa problem nakazati oziroma ga prikazati, če le-ta obstoja in tudi' pove, kdo je in kaj misli, zato brez anonimnosti in le s korajžo ter resnico na dan. France Meško Livarna JUGOSLOVENSKI KLUB »JUGOSLAVIJA« — A 5280 BRAUNAU/INN — AUSTRIA Kolpingplatz 1 TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« Sindikalna konferenca — na ruke druga Kuriliča — KIDRIČEVO Dragi drugovi! U ime Upravnog odbora Kluba i u ime svih učesnika susreta najsrdačnije Vam se zahvaljujemo na toplom i prijateljskom prijemu. Naš prvi susret dana 24—26 septembra o. g. nikada nećemo i ne možemo zaboraviti, jer ste nas zaista dočekali i primili otvorena srca. Stoga Vas molimo, da u ime našeg Kluba prenesete drugovima: Petranel Vladi, dipl. oec. Krajnik Milanu, Veličković Voji, dipl. ing. Ko-stajnšek Jerneju, Tušek Ivi, Kamberger Misi, Perko Stanku, Sišen Janezu i ostalima našu najiskreniju zahvalnost za sve ono, što ste nam prilikom toga susreta pružili. Istovremeno toplo pozdravljamo i sve članove Vaše nogometne i šahovske ekipe, koji su učestvovali u sportskom delu susreta. Za mnoge članove našeg Kluba — učesnika susreta to je bio poseban doživljaj i zbog toga, što pre odlaska na privremeni rad u ino-stranstvo nikada nisu bili u radnom odnosu, niti su imali predstave o životu i radu naših samoupravnih radnih kolektiva. Svi mi, koji se sticajem raznih okolnosti nalazimo na privremenom radu u tudjini, iako nismo neposredno uključeni u tokove radničkog samoupravljanja, sa zadovoljstvom pratimo njegov razvoj i ponosimo se tom drago-cenom tekovinom naše socijalističke domovine. U tome vidimo i poseban značaj ovog našeg susreta. Od sveg srca želimo, da naši budući kontakta sa Vama budu od obostrane koristi. Bilo bi nam drago, kada bi OOUR TGA »BORIS KIDRIČ« bio spreman da se prihvati pokroviteljstva našeg Kluba. SREČNO! Po ovlašćenju UO Predsednik Čolić Božidar Delo zmaguje-uspela tekmovanja v spretnostni vožnji Vso priznanje odboru in komisiji za šport AMD »Franc Galun«, ker so zopet smelo pristopili k organizaciji tekmovanja v spretnostni vožnji. Tekmovanje so organizirali v počastitev tovarniškega praznika, 21. novembra, za dan republike, 29. novembra in 30. obletnice AMZ Slovenije. Da je imelo to tekmovanje športno tekmovalni značaj, so poskrbeli tekmovalci iz Ptuja. Na Startu so se prijavili kvalitetni karting in reli vozniki, ki spadajo v sam Vrb Jugoslovanskega avtomobilskega športa. To nam je bilo v posebno čast. Ne smemo pozabiti, da imamo v našem kolektivu tudi dobre voznike, kar je dokazal tudi zmagovalec tega tekmovanja, tov. Franček Turk iz TOZD Vzdrževanja. Mi mu iskreno čestitamo! Ob koncu tekmovanja je bilo na pobudo vseh sklenjeno, da bi takšno tekmovanje postalo tradicionalno. Naloge športne komisije pri AMD »Franc Galun« so mnogo večje. Visi verjamemo v njihov uspeh, če bomo vsestransko sodelovali in pomagali, da bo humanizacija na naših cestah še večja, kar je prvi in najpoglavitnejši cilj vsakega posameznika, ki je član AMZ — Jugoslavije! S skupščine kluba štipendistov TGA Kidričevo Skupščina je bila sklicana 27. novembra 1976 ob 10. uri v prostorih upravne zgradbe TGA v Kidričevem. Zbrane štipendiste so najprej pozdravili predstavniki tovarne. Prisotni so bili Krajnik, Dolinar, Glazer, Vrlič in drugi. Štipendiste je najprej nagovoril tov. generalni direktor. Povedal je, da pripravlja OZD velike naložbe v času do leta 1980. Odprtih bo mnogo delovnih mest in prisotni štipendisti bodo skoraj v celoti ta mesta tudi zasedli, saj ni računati na posebno velik priliv od drugod. Tov. Krajnik je povdaril pomembnost družbeno-politič-ne aktivnosti štipendistov. Poleg strokovnega znanja je pomembno tudi delo DPO. Na ta način pridobijo študentje in dijaki politično razgledanost in širino ter se lahko ob nastopu službe takoj vključijo v samoupravne strukture. Skratka naša družba potrebuje strokovno in politično razgledane delavce, ki bodo znali razvijati samoupravljanje. Na koncu je tov. Krajnik zaželel štipendistom uspešen študij. S štipendijsko politiko v TGA je štipendiste seznanil tov. Dolinar. Povdaril je dolgoročnost politike štipendiranja v tej OZD. Podjetje računa predvsem na kadre, ki jih štipendira samo. Teh pa je sedaj okrog 80 in so z vseh področij dela TGA. Zaželeno je, da štipendisti vzamejo diplomske naloge iz dejavnosti podjetja, katero jih štipendira. Pri tem diplomantom nudijo vso strokov- no pomoč, pa tudi prakti-kantsko nagrado. Mentor kluba štipendistov, tov. Božo Glazer je pozdravil štipendiste v svojem imenu in v imenu OO ZSMS TGA Kidričevo. Prisoten je bil ves čas skupščine in je pomagal pri delu. O štipendiranju je govoril tov. Vrlič. Pojasnil je pred- vsem tehnično plat pri izplačevanju štipendij in vstopu v službo. Zaradi precej dolgega postopka pri sprejemu v službo, je najbolje, da štipendist sporoči OZD 3 mesece prej, preden namerava končati študij ali izobraževanje. Posebej je opozoril tiste štipendiste, ki želijo priti na počitniško prakso, da pravočasno, nazadnje do maja, lahko pa že prej, sporočijo, da želijo opravljati prakso v Kidričevem. Dogajalo se je, da so vsi hoteli priti na prakso junija ali pa so vzeli na prakso tiste, ki niso štipendisti. Štipendisti pa so bili zavrnjeni, ker se niso pravočasno javili Študentje, ki bi želeli na prakso v tujino, je opozoril, da jim TGA lahko pomaga pri dodelitvi prakse v tujini. Ker so sprejeli obveznost sprejemati tuje študente, bodo tudi štipendisti TGA imeli večje možnosti za prakso v tujini. Štipendisti so se zanimali, kako je s stanovanji. Tov. Vegan pa je predlagal, da se instrukcije za štipendiste poleg tistih iz matematike, razširijo še na tuje jezike. Za študente v Ljubljani bi to lahko bilo na delavski univerzi. Zanimal se je tudi za mentorstvo pri dipmolski na-logL Glede samoupravnega sporazuma o štipendiranju in pravilnika o štipendiranju so predlagali, da se posebej u-redi določitev štipendije za absolvente, ker določba o o-pravljenih izpitih do konca septembra, z ozirom na namen absolventskega staža, nima smisla. Skupščino so nadaljevali z volitvami novega predsednika. Izvoljen je bil Branko Kekec, študent drugega let- nika VEKŠ. V novi IO so bili izvoljeni Sonja Mlinarič, Franc Tomažič, Milan Tetičkovič, Zvonko Kustec, Edi Knaus, Miran Šmigoc, Herman Donik, Anton Cenar, Irena Vuk in Branko Roškar. V novi nadzorni odbor pa Ciril Vegan, Marta Bauman in Ivanka Ogrinc. S KŠ TGA se je TGA Kidričevo pridružila tistim velikim SOZD-om v Sloveniji, ki posvečajo posebno pozornost kadru in že imajo KŠ, (kot na primer Iskra). Poseben pomen KŠ je v tem, da povezuje štipendiste z delovno organizacijo, v kateri bodo delali. Na ta način se štipendisti spoznavajo s svojimi bodočimi tovariši na delu in spoznavajo ustroj samoupravljanja. Osebni odnosi i-majo velik delež pri pove-zanju štipendistov z delovno organizacijo. Štipendist se seznani s problemi DO, se vživi v bodoče delo in končno tudi pride na delovno mesto. KŠ je najboljši način, kako se upreti begu kadrov, posebno diplomantov v višjih in visokih šol, iz naše, v precejšnji meri še nerazvite občine. Upamo, da bo zgled TGA spodbudil tudi druge TOZD v Ptuju, da bodo na tak način pridobivale nove kadre. Branko Resnik Novi člani sindikata Dne 8. decembra 1976 so prišli v našo delovno organizacijo in postali novi člani sindikata naslednji tovariši: ŠPRAH Anton, Ptuj Volkmerjeva 4, v TOZD Glinica ŽUMER Martin, Hajdoše 5/b, v TOZD Glinica ZOREC Slavko, Kidričevo 10, v TOZD Glinica AVGUŠTIN Branimir, Lešje 37, v TOZD Glinica BAUMAN Marta, Podlože 32, v TOZD Vzdrževanje ŽIDOV Ivan, Pobrežje 170, v TOZD Vzdrževanje D O N Č E C Albin, Kidričevo 15, v TOZD Vzdrževanje ŽOHAR Marjan, Zamušani 13, v TOZD Vzdrževanje SMOLEJ Milan, Majšperk 59, v Delovno skupnost Skupnih služb Novosprejetim članom Osnovne organizacije sindikata želimo veliko delovnih uspehov in čimveč plodnega dela v Osnovnih organizacijah sindikata, TOZD in DSSS. Kidričevo, 8. decembra 1976 Iz pisarne sindikata Kegljači TVD »Partizana« Kidričevo so zopet po 4. letih osvojili pokal za doseženo prvo mesto v ekipnem tekmovanju za leto 1976, ki ga daje zmagovalcu K. K. Ptuj. V občinskem prvenstvu je sodelovalo 15 ekip, oziroma 200 tekmovalcev. To je že zadosten dokaz, kako huda je bila borba, saj nekatere ekipe, pa tudi posamezniki, dosegajo rezultate republiškega ali celo državnega prvenstva. Prav razveseljivo je to, da so kegljači, ki so dosegli ta lepi uspeh, člani našega kolektiva, ki se s tovrstno rekreacijo ukvarjajo že več jet in to preko celega leta. Rad bi povdaril z nekaj besedami^ kaj pomeni aktivna rekreacija naših delavcev. Spomnimo se nedavnega tekmovanja ob 21. novembru. Prav razveseljiva je bila ugotovitev, koliko članov našega kolektiva je sodelovalo v različnih panogah športnega tekmovanja. ji Prav za kegljanje je bil velik interes, saj je sodelovalo 40 delavcev in de- Zamujanje na delo dolgo prizadeva za rešitev tega vprašanja. Vsi, ki se ukvarjajo z rekreacijo in sodelujemo na različnih tekmovanjih 'izven našega kolektiva, želimo v novem letu čimveč uspeha. Posebna čestitka pa velja našim kegljačem. Stanko Zupančič Iz strojne delavnice Kegljači TVD Partizan Kidričevo zopet prvi II v oci lavk.^ Vsa ta tekmovanja so uspešno organizirali referenti za šport v sodelovanju TZ — sindikata — tu pa se je izkazala potreba po poklicnem strokovnjaku, da bi bilo to--vrstnih tekmovanj čim več. Vi^i smo dolžni podpreti predlog TZ — sindikata, ki si že Vem, da bom s tem ^člankom marsikoga »požgečkal«, vendar je to resnica, ki mora priti v vednost kolektivu. I Za kaj.: pravzaprav gre? Zgodilo se je v začetku no-, vembra. Službo sem zamudil 45 minut. Nekaj metrov pred mano je pogumno korakal Humor Vesti - priporočila Gozdno gospodarstvo obvešča vse zainteresirane, da mu je uspelo na tehnološki način preusmeriti rast jelk v širino. S tem bi radi pomagali uspešnim državljanom, pri Novoletnem obdarovanju. Zavedajo se, da imajo nekateri težave, ker ne morejo vseh daril, kot so: avtomobili vile itd. spraviti pod klasične jelke. Zainteresirani se naj obrnejo na naslov Ustanova Stabilizacija, ulica socialne diferenciacije, pošta Milj arder. Obvešča se vse člane kolektiva, ki mislijo silvestrovati v Restavraciji Kidričevo, da naj bodo tudi letos toliko uvidevni in se naj ne drenjajo za vstopnice. S tem bodo imeli-zopet priložnost pokazati svojo solidarnost in humanost. Na silvestrovanju pa bomo imeli možnost videti več drugih, kot članov našega kolektiva, kar tudi nekaj pomeni. Obvešča se komisije in vse, ki imajo opravka ali kakršnegakoli vpliva pri ocenjevanju, ah bolje rečeno delitvi točk za OD, da se je našla še ena vreča točk. Na žalost pa piše na vsaki točki: samo od 6 grupe naprej. Torej delitev ne bo težka. Z veseljem na delo, ker zadeva mora biti opravljena v 24 urah, če ne bo, bodo pa tisti, ki spadajo pod nižje grupe od 6, imeli le 50 odstotkov izplačanih osebnih dohodkov. vec »gospod« inženir iz upravnega poslopja in jo mahnil naravnost skozi tovarniška vra^ ta. Vratar se še zmenil ni zani, mene pa je. po službeni dolžnosti zapisal. Je to prav? Mar nismo vsi delavci v TGA enakopravni? Zakaj vratar ni tudi »gospoda« zapisal? Lahko on in njemu podobni zamujajo in jim nihče ne bo stopil »na prste«, ker imajo pač »titule«? Se ne bo nič u-krepalo? Ni to edini primer! To me je tako prizadelo, da sem zato namenoma še dvakrat zamudil in prišel pozneje, kot bi moral. Vedno me je vratar zapisal, vendar sem imel še enkrat srečo, da sem na- letel na »gospoda«. Tokrat sva skupaj stopila skozi vrata. »Kam pa?« je vratar povzdignil glas. »Meni pravite?« je začudeno vprašal »gospod« in se čez rame Ozrl na ubogo »službeno« bitje. »Oh, ne, ne! Oprostite, te-ga-le moram zapisati!« in pokazal je na mene, navadnega smrtnika. Mar ni to čisto navadna »domača« svinjarija? Koliko časa se bo še to dogajalo? Mar nismo vsi delavci? Imam občutek, da smo pri nas v TGA razdeljeni na »gospode« in delavce. Takšen občutek dobi človek že, ko vstopi skozi tovarniška vrata, kakšno razpoloženje in odnosi so šele v obratih. Neka- teri direktorji, inženirji, tehniki, referenti in »vladajoči ostali« krojijo pravico po kapitalističnem nazoru in pozabljajo, da so kot mi vsi ostali, sestavni del socialistične samoupravni družbe. Če pa je kdo izdal nalog, da nas pričnejo že vratarji »sortirati«, mu lahko odkrito povemo, da za takega »tipa« v naši delovni organizaciji ne bi smelo biti prostora. Ne bi bilo slabo, če bi se za podobne primere pozanimala delavska kontrola. Njene prisotnosti je »žal« še vedno premalo čutiti med nami. Marko Korošec 0 France Vuk Ob starem letu Sneg pokriva že gozdove, bela mesta in vasi, po širnih poljih tih leži, ne ptic ne petja tod več ni. Le v tovarnah naših stroji, brnijo noč in dan, tu nihče te ne vpraša, si truden dl zaspan. Nocoj v tovarni se od nas, poslovilo staro leto, vse okrog s preprogo belo, je praznično odeto. V noči jasni bili tihi, črn dim nad nami se vali, kot zastane žalna času, ki nocoj od nas se poslovi Kakor stroji čas hiti, kot mesec v jutro se zgubi, nikdar nazaj se več ne vrne, ko enkrat od,nas zbeži Pri oknu s tovariši stojim, in v srebrni mesec zrem, z njim misli mi hite, v Novo leto v lepše dni. Z vami misli bi odšel, da drago dekle bi objel, morda se sama žalosti, ali pa s prijatelji pleše kje. Kdo ne pleše od mladih ljudi, ki zdrav je in ljubi ga vse, še mesec se okrog zemlje vrti, pa bi ne plesalo mlado dekle. Kotlarne % France Vuk Prijateljem Zlato sonce le redko kdaj še sije, po polju hladen veter brije, od polja rosee vzele so slovo, sneg pokriva zdaj zemljo. Otožno zasneženi gozd šumi, v njem več petja ptičkov slišat ni, pod sneženo skorjo žito klije, nemirno naše srce bije. Praznično odete so gore, kot slavoloki v lepše dni, nad njimi so oblaki beli, da skupaj Novo leto bodo sprejeli. Iz stolpa kladivo bije pol noči, v noči temni leto novo se rodi, iz ust na usta gre poljub, z Željo, da ostali dolgo bi skup. Iz srca želimo to si vsi, da skozi njega srečno bi prišli, zatorej želim prijatli vsem, mnogo sreče v novem letu 1911. Glinica Elektrolize B Kot je našim bralcem znano je bilo v mesecu novembru kar dvoje zasedanj zborov SO Ptuj. Medtem, ko smo o zasedanju, ki je bilo dne 3. novembra 1976 že poročali v novembrski številki našega glasila, tokrat poročamo le o 26. zasedanju, ki je bilo v času od 24. ter 26. novembra. Omeniti je namreč potrebno, da se je družbenopolitični zbor sestal že v sredo 24. novembra 1976, medtem), ko sta se ostala zbora (to je zbor združenega dela ter zbor krajevni skupnosti) sestala dva dni pozneje in sicer najprej na skupnem zasedanju, v nadaljevanju pa kot je to že u-staljena navada na ločenih sejah. Na dnevnem redu je bilo izredno pomembno gradivo, vendar je DPZ razpravljal v svoji pristojnosti le o osmih točkah dnevnega reda, medtem, ko je na podlagi 251. člena statuta občine Ptuj zbor samo razpravljal in zavzel določena stališča še o šestih točkah dnevnega reda, katere spadajo v pristojnost ZZD ter ZKS. nosti za obdobje 1976—1980, aneks k družbenemu dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—1980, predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov družbenih dejavnosti za obdobje od leta 1976 —1980 v SR Sloveniji, osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ptuj v letu 1977 ter samoupravnega sporazuma o u-stanovitvi in delovanju kluba samoupravljalcev v občini Ptuj. Iz dnevnega reda je moč ugotoviti za kako pomembne dokumente je šlo/, zato ni niti malo čudno, če se je v DPZ razvila razprava, kakršne verjetno dosedaj še ne pomnimo, saj se je dokazala velika konkretnost ter pomembna odgovornost vseh delegatov. Predvsem vseh, ki so s svojimi predlogi ter pripombami doprinesli k temu, da so delegati DPZ sprejeli zelo pomembne sklepe, o katerih je stekla tudi razprava v o-stalih dveh zborih ter pozneje v krajevnih skupnostih, na zborih občanov in na zborih naše občine. V nadaljevanju razprave so delegati v DPZ spregovorili o nekaterih povsem konkretnih primerih v nekaterih samoupravnih sporazumih, ki so jih pripravile samoupravne interesne skupnosti. Predvsem velja pri tem omeniti SS SIS o izobraževanju po vprašanju nekaterih šol v občim, nato o SS SIS o zdravstvenem varstvu, o otroškem varstvu ter še o nekaterih drugih. Delegati so med drugim omenjali tudi to, da bi v samoupravnih sporazumih nekaterih SIS morali biti navedeni tudi njihovi dohodki, kar predvsem velja za SS o otroškem varstvu ter SS o socialnem skrbstvu. Logično se je okrog teh vprašanj razvila izredno živahna debata v kateri je prevladovalo mnenje delegatov, da taki dohodki (brez pripomb) morajo biti prikazani, da so delegati kakor tudi pozneje delavci v združenem delu in v krajevni skupnosti v celoti seznanjeni o dejanskem stanju, o potrebnih sredstvih, o izdatkih v katerih pa morajo biti razvidni tudi lastni viri dohodkov. V tej smeri so delegati DPZ dali tudi določena priporočila v obliki stališč, ki sta jih obravnavala tudi ostala dva zbora na svojem zasedanju dne 26. novembra 1976 in se brez dvoma tudi odločila za to, da morajo biti vsi podatki prikazani taki kot so, saj edino tako lahko občan-delavec konkretno ter objektivno razpravljal in odločal. Zato pa je tudi bilo mnogo govora o tem, da bi moralo priti čimprej do formiranja skupnih služb vseh samoupravnih interesnih skupnosti saj bi v tem primeru bilo poslovanje mnogo hitrejše, racionalnejše ter seveda bolj konkretno, kajti tu bi prevladoval skupni interes. O teh razpravah o samoupravnih sporazumih SIS v vseh zborih občinske skupščine na 26. rednem zasedanju bi lahko govorili in še veliko pisali. Toda celotna javna razprava je že bila in še bo v združenem delu na zborih delavcev ter v krajevnih skupnostih na zborih občanov, kjer bodo vsekakor podana tudi določena koristna mnenja ter predlogi, ki bi morda še kako koristili za dokončno oblikovanje predlogov, ki jih bodo potem delegati vseh treh zborov sprejeli na svojem zasedanju v decembru ali januarju 1977. Čeprav analiza gibanja zaposlovanja in osebnih dohodkov v občini Ptuj za obdobje januar—september ni v pristojnosti odločanja DPZ, pa je vseeno prav po tem vprašanju prišlo do izredno dobre razprave, kajti tudi tukaj so bili statistični podatki zapisani tako (to velja predvsem za šolstvo) da niso jasni vsakemu občanu, ker so bili indeksi ponekod zelo visoki, pri drugih spet drugačni. Najbolj vpadljivo pa je bilo še to, da si v nekaterih organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo delijo polne osebne dohodke, ne glede na rezultat poslovanja in rezultat njihovega skupnega prizadevanja in vlaganja. Pri tem je zanimivo še to, da take delovne organizacije, ki tako delajo (to je z izgubo) in si delijo visoke osebne dohodke ne plačujejo določenih solidarnostnih ter drugih prispevkov, kar pa vsekakor ni v skladu z našimi prizadevanji. Zato je bil podan predlog DPZ ostalima zboroma, da o tem temeljito razpravljata (to velja še predvsem za ZZD) ter sprejmeta konkretna stališča do takih in podobnih pojavov. Proti takim je treba odločno ukrepati, je bilo povdarjeno v razpravi na DPZ. Se je potekala razprava o kateri bomo morali še poročati. Jasno pa je že to, da je tokrat bilo vse resnično izredno konkretno ter odgovorno na zborih OS — predvsem pa še v druž-beno-političnem zboru, ki vsebolj dokazuje svojo pravo zrelost. F. Meško Skladiščnik v prodajnem skladišču Kabli Ker sem bil le na zasedanju DPZ, bom tudi o tem največ poročal, čeprav sta kot sem že omenil ostala dva zbora razpravljala tudi o tistem naju pomembnejšem, kar so obravnavali delegati družbenopolitičnega zbora. Po že običajnih dveh točkah — ugotovitev sklepčnosti ter potrditvi zapisnika 25. seje zbora so prišle na vrsto izredno pomembne točke in sicer najprej osnutki samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti s področja dejav- delavcev v organizacijah združenega dela v takoimenovani široki javni razpravi na vseh področjih in območjih. Da je bila zadeva še veliko jasnejša je najprej podal predsednik IS SO Ptuj tovariš Franjo Gnilšek, dipl ing. širši obrazložitvi k prvim trem točkam dnevnega reda. V zelo konkretni obrazlagi je nakazal izredno pomembnost nalog, ki čakajo tako kot vse delegate vseh zborov SO Ptuj tudi vse ostale družbenopolitične organizacije in skratka vse strukture in vse občane ® France Vuk Slovo Jesen se že od nas poslavlja, po drevju listje rumeni, list za listom veter odnaša, ko da se mu kam mudi. Kako je pust brez cvetja svet, in brez sonca zlatega, spet narava je zaspala, polna življenja novega. Na zemljo pada temna noč, v hladnem vetru dež rosi, oblaki so zakrili zvezde, vse je tiho in molči. V tej jesenski tihi noči, počitka spanja zame ni, dolgo v svet me čaka, se na delo mi mudi. Zbogom draga vas domača, znanci in prijatelji, zemljica slovenska naša, kjer mi oče v grobu spi. Kdo v kraju tujem me razume, bol mojega srca pozna, neprespane dolge ure, ko ne bo me več doma. To ve le moja draga mati, bratje sestre, prijatelji, morda slovensko ti dekle, ki sem v tej noči srečal te. Odhajam sedaj v širni svet, in zapuščam rodni kraj, kot ptice, ki se odselijo, vrnem enkrat se nazaj. Zahvale Podpisani Anton Pernat PKV skladiščni delavec, se zahvaljujem svetu za samoupravljanje, življenjska vprašanja delavcev in obveščanje ter sindikatu skupnih služb za izkazano pozornost in dodeljeno pomoč ob moji bolezni. Anton Pernat Iskreno se zahvaljujem za denarno pomoč osnovni organizaciji sindikata TOZD aluminij. Hvala, ker ste me razumeli, saj sem že dve leti in pol v staležu in sem postal trajni invalid. Še enkrat hvala. Celotnemu kolektivu želim še veliko delovnih uspehov predvsem pa TOZD aluminij. Jože Lepej Podpisani Stanko Bogme delavec iz TOZD aluminij se iskreno zahvaljujem svojim dolgoletnim sodelavcem za spominsko darilo. Hvala tudi sindikalni organizaciji, katere se bom vedno spominjal v zasluženem pokoju. Celotnemu kolektivu želim čim večje uspehe pri delu. Stanko Bogme Zimski šopek ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste našega dragega moža, očeta in dedka EDVARDA FERENČIČA v tako velikem številu pospremili v njegov poslednji dom ter mu podarili vence in cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo DPD »Svoboda« in pevcem za organizacijo pogreba ter njegovim sodelavcem iz vzdrževanja in tehnološke priprave dela. Hvala govorniku za poslovilne besede in godbi. Žena Marija, hčerka in sin z družinama Ostanite nasi zvesti bralci in sodelavci tudi v prihodnjem letu! KINO SRORED ZA MESEC JANUAR 1977 4. Policija obtožuje 7. Nora dirkali. Škorpion 14. Mister Mažestik 18 Detektiv Mekju 21. Okovani šoferji 25. Kaliber 20 za specialista 28. Trije zeleni psi italijanska kriminalka ameriška komedija ameriški vohunski film ameriška akcijska drama ameriška kriminalka jugoslovansko-sovjetski vojni ameriška kriminalka italij ansko-francoski vohunski IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ KIDRIČEVO U rtdnllkl odbor: Ivo Tušek — predsednik, CI a n I : Franc Meško, Anton Zadravec, Jože Huzjan In Anton Kozoderc — namestnik predsednika — Franc Vrtič — odgovorni urednik Tisk: ZGP Pomurski tisk — TOZD tiskarna, Murska Sobota Člani kolektiva la upokojenci dobivajo IM brezplačno. Rokopisov In slik ae vračamo.