Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 Vo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 19.000
Letna inozemstvo	Lir.	30.000
Letna inozemstvo, USA dol.	28
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
[
m
Leto XXXIV. - Štev. 4 (1688)
Gorica - četrtek, 28. januarja 1982 - Trst
Posamezna številka Lir 400
sveta dolžnost kristjana država postane malik
Hstoenva fVrkpiv ie vedno Doudariala je ljudstvo. To je »Dom«. To glasilo je lani	A
Kristusova Cerkev je vedno poudarjala znano moralno načelo: »Delaj dobro, ogiblji se slabega.« To načelo ni lastno Cerkvi, temveč velja za vse ljudi in za vse čase. Spada k občečloveški morali. Moremo ga zato uporabiti tudi na specifičnem področju družbenih občil, zlasti tiskane besede.
NAUK NADŠKOFA SEDEJA
Pred 70 leti je nadškof F. B. Sedej napisal pastirsko pismo o vzgoji mladine. V tem pismu se posebej ustavlja ob tisku. Takole pravi: »Pohujšljive povesti in romani, nespodobne slike in kvarne razglednice ponujajo naši mladini strup v pozlačeni posodi in ta strup se strastno pije in pri tem upijanja in zbuja najnižje strasti.«
»Časopisi so tisti, ki ustvarjajo javno mnenje,« piše dalje, »vodijo politiko in volitve; vplivajo na deželne zbore in na parlamente; nanje se sklicujejo celo voditelji držav. Časopisi stavijo zakonske predloge, odstavljajo ministre in vladarske trone. Časopisi ščuvajo en narod zoper drugega, hujskajo k vojnam in revolucijam in, rekel bi, tudi narekujejo mir.«
»Katoličani imajo zato strogo dolžnost, da se borijo proti slabemu tisku, kajti ta ni samo nevarnost za neizkušeno mladino, ampak za celo človeško družbo.«
Zaradi tega poziva vernike, naj podpirajo in širijo dober tisk: »Naj ima kristjan za sveto dolžnost to, da pomaga katoliškim časopisom in dobremu tisku« (Pastirsko pismo 1912).
Od tega pastirskega pisma je preteklo 70 let, njegov nauk je pa še vedno sodoben. l>imc* prav tako kot leta 1912. Razmere so se sicer spremenile. Poleg tiska imamo še toliko drugih sredstev obveščanja: radio, kino, televizijo. Velja pa še vedno: Delaj dobro, ogiblji se slabega. To je: Ogiblji se slabih, nemoralnih, kvarnih oddaj po televiziji, po radiu, v filmih. Podpiraj dobro: Izbiraj moralno dobre radijske, televizijske in filmske predstave. Kajti ob poplavi grdega in slabega je še vedno tudi dokaj dobrega na vseh programih.
Potrebno je le izbirati in pravilno presojati kot uči apostol Pavel: »Vse ml je dovoljeno, a ni vse k pridu« (1 Kor 6). V tem je krščanska modrost, da znamo izbirati, kar nam je kot kristjanom v prid in korist.
ZAMEJSKI KATOLIŠKI TISK
Toda tu nas zanima predvsem tisk, časopisi in revije. Pred kratkim je vatikanski dnevnik »L'Osservatore Romano« obhajal 120-letnico izhajanja. To pomeni, da je Apostolski sedež dokaj zgodaj spoznal važnost in pomen časopisa za Cerkev in za krščanski svet.
Tudi slovenski katoličani so si dokaj zgodaj omislili svoj dnevnik, ki so ga imenovali »Slovenec« in je izhajal v Ljubljani od leta 1883 do 8. maja 1945. Od tega leta dalje nimajo več svojega dnevnika, ker ga oblasti ne dovolijo. Tudi na Poljskem ga ne dovolijo. Poljski delavci, združeni v sindikatu Solidarnost, pa so kot eno glavnih točk postavili tudi zahtevo po lastnem neodvisnem časopisu. Niso ga dobili.
V zamejstvu pa imamo svoje časopise tako v Italiji kot v Avstriji. V Italiji izhaja že 34. leto »Katoliški glas«, pred njim je štiri leta izhajal »Slovenski Primorec«. Torej od avgusta 1945 imamo slovenski katoličani v Italiji svoj neodvisen list. Ta naš list ni bil nikoli obširen, sprva je bil še bolj skromen kot je danes. Vedno je pa imel to prednost, da je bil finančno neodvisen in s tem tudi politično In ideološko samosvoj, zvest prvotnemu programu: naše ljudstvo informirati o vseh problemih in ga oblikovati v zvestobi do krščanskih načel.
Pri tem smo se včasih zapletli v razne polemike na desni in levi. A nič zato. Tudi Kristus je bil v polemiki s farizeji, sa-duceji in pismouki. Sv. Pavel tudi ni imel lahkega življenja z raznimi sejalci zdrah. Nekateri nam zavoljo tega pravijo, da smo »bojeviti«. A ne gre za bojevitost, temveč samo za zvestobo resnici.
V Beneški Sloveniji so si tamkajšnji duhovniki prav tako omislili časopis za svo-
je ljudstvo. To je »Dom«. To glasilo je lani obhajalo 15-letnico izhajanja. Za sabo nima lahkega življenja. Tudi »Dom« je bil namreč včasih polemičen z raznimi nasprotniki beneškega ljudstva in duhovnikov. Prav tako je imel hude finančne težave in tudi težave z videmsko kurijo, ki sprva ni zaupala domačim duhovnikom.
Na Koroškem imajo verski list »Nedelja«. Precej let jo je urejeval pok. g. Jože Vošnjak. Sedaj ima glavno besedo g. Jože Kopeinig, ki si je znal pridobiti več dobrih sodelavcev.
BESEDE PAPEŽA JANEZA PAVLA II.
Prve dni letošnjega leta je sv. oče sprejel v posebni avdienci škofe iz Emilie-Ro-magne, ki so prišli k njemu »ad limina«. Pri nagovoru jim je rekel tudi naslednje:
»Tu je še problem katoliškega tiska, ki je tako silno važen za širjenje krščanskih načel in za obrambo katoliških pozicij v sedanji družbi in tako primeren za oblikovanje javnega mnenja, ki naj bo odprto vsaki dobri stvari. V družbi, ki je močno prežeta s kulturo, je nujno potrebno skrbeti za prisotnost tiska s katoliško usmerjenostjo, ki naj bo na dostojni ravni in za razne kategorije bralcev. Konflikt med resnico in zmoto, med večnostnim in samo tuzemskim vrednotenjem življenja se danes pretežno in rekel bi odločujoče odigrava na področju obveščevalnih sredstev, ki so ena najmočnejših sil, ki vplivajo na usodo človeštva.«
Takšno mnenje ima sv. oče glede družbenih občil in zlasti še tiska.
HOČEMO VZTRAJATI
V	mejah možnosti smo si prizadevali in si prizadevamo, da bi naše ljudstvo imelo katoliški tisk na dostojni ravni in za različne bralce. Zato imamo poleg tednikov še mesečnike za otroke: Pastirček na Primorskem in Otrok božji na Koroškem. Poleg tega je še katoliška revija Mladika pri nas ter Družina in dom na Koroškem. Več ne zmoremo, ker nas pestijo finančni problemi in pa problemi sodelavcev in urednikov. Vztrajamo pa z veliko trmo, ker vemo, kako nekateri čakajo, da naš katoliški tisk usahne. Vztrajamo in bomo vztrajali, dokler bodo naši ljudje katoliški tisk brali, ga naročali in podpirali. Tudi v rokah slovenskih vernikov je zato usoda našega katoliškega tiska v zamejstvu.
K. H.
Papeževo pismo o Cerkvi na Kitajskem
V	sotobo 23. januarja je bilo v Vatikanu objavljano pismo, naslovljeno na katoliške škofe vsega sveta, da organizirajo molitev za Cerkev na Kitajskem. Pismo je bilo v latinščini in nosi datum 6. januarja.
Sv. oče pravi v pismu, da se da z molitvijo doseči povezavo z verniki, ki so oropani vsake vezi z njim. Bližnji začetek novega leta (25. januar) mu nudi novo priložnost, da izrazi svojo naklonjenost in ljubezen do kitajskega ljudstva. Katoličani na Kitajskem so v teku zadnjih tridesetih let šli skozi preizkušnje, ki 'se dajo primerjati edinole z junaškim pričevanjem prvih kristjanov. Povezava s sedežem sv. Petra je nujen pogoj za udeležbo na edinosti velike katoliške družine. Sv. oče izraža željo, da bodo mogli ob novih razmerah, ko prihaja v državi do večjega razumevanja za verske svoboščine, kitajski kristjani izpovedovati svojo vero brez ovir in ostati v edinosti s Cerkvijo.
Prihodni svetovni evharistični kongres
Sv. oče je odločil, da bo prihodnji svetovni evharistični kongres v afriški državi Keniji v mestu Nairobi. Kongres bo 42. po vrsti. Papeževa odločitev pomeni priznanje Cerkvi v Afriki za njen razvoj in naglo rast. To bo tudi prvi svetovni evharistični kongres, ki se bo vršil v osrčju Afrike. Leta 1930 pa je bil svetovni evharistični kongres v mestu Kartagina v današnjem Tunisu v Sev. Afriki.
Od vojaškega udara na Poljskem je minilo šest tednov. In se ponavlja to, kar smo bili priča ob vdoru sovjetskih čet v Afganistan: splošno ogorčenje nad izvršenim nasilnim dejanjem počasi, a nezadržno plahni, ljudi se polašča neka naveličanost brati vsak dan eno in isto v časopisih, gledati vedno iste slike na televizijskih zaslonih, poslušati vedno iste besede sv. očeta. Žrtve diktatorskih režimov tako v Afganistanu kot na Poljskem začenjajo postajati nadležne.
In to je še najmanj. Že se pojavljajo glasovi, če niso morda žrtve zatiranja same krive, da je do tega prišlo. Niso mar one same prisilile tako poštenega generala kot je Jaruzelski, da si je — prav on, ki je prisegel, »da se ne bo nikdar več prelivala kri Poljakov po rokah Poljakov« — svoje roke umazal s krvjo svojih bratov.
CINIČNA IZBIRA
Sam Jaruzelski je v svojem prvem govoru po razglasitvi vojnega stanja žrtve svojega nasilja razglasil za krivce. Žrtve so postali napadalci in zato odgovorni za vse trpljenje, ki je prišlo nad narod. Še več: njegov nastop naj bi imel visoko moralno vrednost in bil izraz čistih idealov domovinske ljubezni. Govoril je o stiski svoje vesti, ko je razmišljal, ali naj nastopi, pa so ga drugi prisilili k temu. Izbirati je imel med večjim in manjšim zlom: ali večje število mrtvih po rokah tujih čet ali pa manjše po rokah Poljakov.
In v tej izbiri je ves cinizem komunistične miselnosti. Poljaki se sicer smejo organizirati v neodvisnem sindikatu, toda ena stvar ne sme za hip biti ogrožena: komunistična država. In če misli večina naroda drugače? Ni važno. Tu vidimo prvo značilnost komunističnega sistema: za komuniste taka vrednota kot je v demokraciji svoboda izražanja in samostojne opredelitve ne šteje nič.
ČLOVEK JE PRED DRŽAVO
Pa so še druge stvari. V govoru generala Jaruzelskega je komunistična država tako velika dobrina, da je vredna tudi žrtev; nekaj poljske krvi je vedno manjše zlo kot odtrgati se od komunističnega bloka; in če bi prišlo do vdora sovjetskih čet, je tudi to manjše zlo kot zapustiti blok komunističnih držav.
In tu se srečamo s še drugim dejstvom. Ni dvoma, da ves poljski narod, kakor tudi vsa ostala Evropa, živi neko drugo civilizacijo, drugo resničnost, resničnost človeka, po kateri je vsak posameznik nekaj nedotakljivega v samem sebi, v svojem dostojanstvu in to po svoji naravi, ne pa zaradi pristanka družbe, v kateri živi. In prav zato, ker je to človekovo dostojanstvo položeno že v njegov izvor, ga nihče ne sme zlorabljati v svoje namene, najmanj še država, ki bi mu morala biti v pomoč pri osebnostnem razvoju, ne pa zatiralka njegovih pravic in teženj. Temeljna resnica človekovega bivanja, ki jo krščanstvo neprestano poudarja je ta, da je posameznik nad družbo in je on tisti, ki daje državi pravico do obstoja, ne pa obratno.
Zaključek je jasen: ko general Jaruzelski opravičuje svoje ravnanje, češ da je bila država v nevarnosti, hoče laž spremeniti v resnico. Kajti največja laž je, da je država, najsibo komunistična ali
demokratična najvišja vrednota, nad posameznim človekom.
SADOVI MARKSISTIČNE MISELNOSTI
Z druge strani pa je treba upoštevati, v kakšni miselnosti je general Jaruzelski zrasel. Pustimo ob strani že davno preživelega Lenina. Prisluhnimo raje mislim e-nega sodobnih marksističnih mislecev, znanega Lukacsa, ki uči, da ubijati lahko pomeni visoko moralno dejanje. Takole pravi: »Ubiti drugega človeka je nekaj obsodbe vrednega, neodpustljivega, a vendar, zgodi se, da je to treba storiti. In ko to storiš, slediš nekemu moralnemu zakonu, ki ti nalaga umor, da s tem nastopiš zoper neko večjo krivico. Čeprav se ti pri tem oglaša vest in se ti dejanje upira, moraš ga storiti. V takih primerih žrtvuje posameznik za svoje prijatelje ne samo svoje življenje, temveč tudi svoje dobro ime, svojo moralo, svojo dušo.«
In drug marksist, Walter Benjamin govori o »čistem« nasilju, ko
greš proti svoji vesti za dosego boljše dobrine. V takem primeru dobi umor drug pomen in visoko ovrednotenje, ki se odtegne običajnemu človekovemu presojanju dejanj.
Za generala Jaruzelskega bi bil zlom komunizma v njegovi državi tista višja dobrina, ki jo je treba rešiti kljub očitkom vesti in čeprav se ti upira prelivanje krvi. Za njega kot za toliko marksističnih mislecev Leninovega kova je ubijati, zapirati, odpuščati od dela zaradi partije, države in ohranitve komunističnega sistema najvišja stopnja civilizacije.
Oni imajo sicer pravico, da tako mislijo. Imamo pa tudi mi pravico, da z vso močjo svojega duha povemo vsem tem zmedencem, da pomeni njihovo pojmovanje civilizacije konec človeštva. Kajti oni jirinašajo s seboj barbarstvo najbolj grozotnih oblik, ki se je kdaj v zgodovini pojavilo. Zato ga bomo ne samo odklanjali, ampak vse tudi storili, da ostanemo svobodni ljudje.
J. K.
Kiiia. ki razburja jugoslovansko partno
Vladimir Dedijer je veljal za uradnega življenjepisca predsednika Tita. Njegova prva knjiga o Titu je namreč nekak učbenik za vse Jugoslovane. Sedaj se je pa zgodilo, da je isti mož napisal in 'izdal na Reki novo knjigo, ki ji je dal naslov »Novi doprinosi za življenjepis Josipa Broza Tita«. Knjiga je zelo zajetna; obsega 1300 strani.
Hrvaški partijski veljak Vladimir Baka-rič je novo knjigo označil kot »svinjarijo«, v Beogradu je pa med partijci povzročila pravi potres.
O tej knjigi piše »Corriere della sera« dne 23. januarja. Pravi, da je v njej govora o dogodkih med vojno in revolucijo ter po vojni. Dotika se tudi nekaterih stvari, ki so v jugoslovanskem zgodovinopisju nedotakljive. Npr. pogajanja, ki so se vršila med Nemci in partizani med vojno. Titu je šlo za to, da onemogoči četnike. Zaradi tega si je želel premirja z Nemci. Ponujal jim je prost prevoz na železnici Zagreb-Beograd, če ga bodo pustili na miru. Pogajanja pa niso rodila uspeha zavoljo Hitlerjevega nasprotovanja.
Potem govori tudi o hrvaškem separatizmu. Andrija Hebrang da je bil glavni nosilec teh teženj v partiji med vojno. Po vojni se je Hebrang ob znani resoluciji Kominforma odločil za Stalina in je potem bil ubit v nepojasnjenih okoliščinah leta 1948 na meji z Romunijo, češ da je hotel zbežati v to državo. Dedijer omenja tudi Edvarda Kardelja in trdi, da je Kardelj ob študentovskih nemirih leta 1968 zagovarjal mnenje, da je treba nad nemirne študente poslati vojsko s tanki. Tito je bil bolj pameten in ni tega storil. Končno je tu tudi zadeva z Jovanko, zadnjo Titovo ženo. Dedijer trdi, da je padla v nemilost, ker so jo osumili, da je sodelovala z Rankovi-čem, ko je ta organiziral nadzorovanje samega Tita s tajnimi telefoni v njegovem stanovanju.
To je nekaj stvari, o katerih piše Dedijer v omenjeni knjigi, pravi Corriere della sera. Gotovo je, da bodo zgodovinarji 'imeli še dolgo delo, predno bodo odkrili vso zgodovinsko resnico o medvojnih in povojnih dogodkih v Jugoslaviji.
cerkvene poroke nameravajo vpeljati tudi civilno.
Atenski nadškof in primas grške pravoslavne Cerkve Serafim se sicer strinja z državno odločitvijo, opozarja pa, da bo morala odslej država jamčiti za oskrbo grške pravoslavne Cerkve in ji zagotoviti gospodarsko osnovo, saj gre za krščansko deželo.
Spremenjeni odnosi med Cerkvijo in državo v Grčiji
V	Grčiji se bodo v prihodnosti korenito spremenili odnosi med Cerkvijo in državo. Prizadeti bodo zlasti bogati samostani, saj bo država prodala najemnikom zemljišča, ki so jih doslej oddajali v najem. Poleg
Poljska Cerkev zahteva dialog in svobodo
Poljski škofje so sestavili pastirsko pismo, ki so ga preteklo nedeljo prebrali v vseh cerkvah varšavske nadškofije, prihodnjo nedeljo pa ga bodo prečitali po vseh cerkvah Poljske. Škofje zahtevajo prekinitev vojnega stanja, osvoboditev priprtih in interniranih oseb, vzpostavitev ustavnih in demokratičnih svoboščin, pravico do neodvisnih sindikatov in študentskih organizacij ter obnovo dialoga med vsemi družbenimi silami na Poljskem.
»Dialog — pravijo škofje — je lahko težaven, a ne nemogoč. Mi kot škofje pozivamo, da se obnovi. Zatreti moramo val rastočega sovraštva, maščevanja, represalij. Taka dejanja kršijo in žalijo človeško dostojanstvo, omejujejo človeške pravice in onemogočajo narodno spravo. Obenem opozarjamo, da vodi kršitev svobode do protestov, uporov in celo v državljansko vojno.«
»Še posebej pozdravljamo vse, ki trpijo zaradi vojnega stanja: zaprte, internirane, obsojene, tiste, ki so preganjani, ker so izrazili svoje mnenje in vse, ki jim je bilo odvzeto delo. Ostaja nam upanje, ki ga krepi naša vera, da se bo dalo spraviti v red probleme naše domovine na način, da ne bo nihče trpel zaradi krivic.«
Poljski primas Glemp pa je v svoji nedeljski pridigi, ki jo je imel v cerkvi sv. Križa v Varšavi in jo je prenašal državni radio pozval vse Poljake, naj hodijo po poti resnice. »Iz sedanjega stanja se moramo dvigniti z lastnimi silami,« je dodal in povabil k molitvi za tiste, ki trpijo in so zaprti, da bi bili kmalu spuščeni na svobodo.
»Ne sme se blatiti oblasti, spoštovati je treba simbole naše vere, ki so bili postavljeni po šolah in tovarnah v zadnjih 16 mesecih, zaprtim in tistim, ki so bili odstranjeni z dela je treba pojasniti razloge za to ravnanje, poljski tisk pa naj nudi o dogodkih poštene informacije.«
Obnova verouka
Leta 1977 v septembru je bila v Rimu sinoda škofov, ki je obravnavala vprašanje verouka v našem času, posebno pri otrocih in mladini. Ta sinoda je nadaljevala delo prejšnje v letu 1974, ko se je razpravljalo o oznanjevanju evangelija v sedanjem svetu.
KAJ JE KATEHEZA
V	poslanici škofovske sinode o katehezi v našem času (1977) je rečeno, da je kate-heza beseda, spomin in pričevanje.
Kateheza je beseda — beseda kateheta — beseda Cerkve, ki po katehetu govori, oznanja, poučuje, beseda samega Kristusa, ki želi po Cerkvi in katehetu tako nagovoriti vsakega mladega kristjana, da se bo lahko zavestno in svobodno odločil za vero in za življenje po veri. Razen tega je kateheza beseda celotnega občestva, saj skupnost vernikov učinkovito katehizira posameznike in jim razodeva celotno božjo skrivnost: stvarjenje, odrešenje in poveličanje.
Kateheza je s p o m i n . Z evharistično daritvijo Cerkev spolnjuje Gospodovo naročilo: »To delajte v moj spomin.« K temu spominu mora biti naravnana tudi kateheza, se pravi mora biti povezana z zakramentalno in bogoslužno dejavnostjo Cerkve in občestva, v katerega se mladi vraščajo.
Pristno uvajanje v ta spomin pa pomeni tudi uvajanje v poznavanje božje besede, v branje svetega pisma, v spominsko prisvajanje nekaterih evangeljskih rekov ali liturgičnih obrazcev ali drugih preprostih molitev. Tako poleg evharistične daritve tudi kateheza postane spomin, ki ga mladi pozneje kot odrasli verniki opravljajo, uresničujejo v svojem življenju in ga živijo. Če tega ni, je nevarnost, da ostane kateheza le znanje do birme ali do konca obiskovanja verouka, ne pa živ spomin, ki kristjana spremlja v življenju, tudi pozneje, ko v njegovi bližini ni ne kateheta ne družine ne domačega župnijskega občestva.
Kateheza je pričevanje in vodi v pričevanje, se pravi v izpovedovanje vere v vsakdanjem življenju, v osebno liturgično molitev, v cerkveno dejavnost, zavzetost, hojo za Kristusom, vključevanje mladih v skupnost učencev Jezusa Kristusa, ki je Cerkev. Sad kateheze je prav v tem, da nekdanji katehiziranci postanejo kateheti v svojem okolju in občestvu.
»Sejalec je šel sejat.« Ta sejalec je Kristus, Bog in človek, ta sejalec je Cerkev, je katehet.
POTREBNI SO NOVI UČBENIKI
Že sv. oče Pavel VI. je katehezo kot zelo važno priporočil v molitev članom Apostol-stva molitve. Po velikih in uspelih poskusih preteklosti, ki so dali za tiste čase odlične katekizme, gre sedaj za iskanje novih načinov in za sestavljanje novih učbenikov, ki bodo ustrezali današnji mladini.
Današnji učbeniki se ozirajo predvsem na kerigmatiko (nauk o oznanjevanju evangelija) In na antropologijo (nauk o človeku), ki želi otroka razpoložiti za sprejem blagovesti.
Verouk ne sme ostati le vero- uk, pouče-
vanje verskih resnic, marveč mora biti uvajanje mladega kristjana v versko življenje. To je zelo zahtevna reč.
OVIRE ZA KATEHEZO
Oglejmo si nekaj ovir pri uvajanju sodobnega mladega človeka v krščansko mišljenje in življenje.
1. Na prvo mesto postavljajo skrb za poklic, za zaslužek. Primum vivere — najprej je treba živeti. Zato se skrb za verouk odriva.
2. Leta zorenja prinašajo močna čustvena doživetja zaljubljenosti in spolnosti, ki preplavijo notranji svet mladega človeka in včasih oslabijo versko čustveno doživljanje, čeprav ne vedno.
3. Življenje odraslih kristjanov, ki izpovedujejo vero, po njej se pa ne ravnajo, je za mladega človeka odbojno.
4. Prebujajoča se osebnost prisluškuje notranjemu zakonu vesti, se po njem ravna in se s tem zadovolji, ne išče dopolnila v katekizmu.
5. V ospredju je uspeh v poklicu, uveljavljanje v družbi, življenju, osebno uveljavljanje.
6. Televizijske, filmske predstave in poceni romani imajo močan čustveni vpliv na dušo mladega človeka, jo zalijejo in katehetov vpliv jim je težko kos, jih dostikrat ne odtehta.
POZITIVNE PRVINE
Kljub vsem tem valovom, ki preplavljajo mladega človeka od zunaj, so v njem velike prvine, na katere gradi milost. Z njimi mora računati tudi katehet. Te prvine naravnost kličejo po verouku in verski poglobitvi.
1. Mlad človek ljubi resnico in sovraži laž. 2. Hoče biti zvest ljudem in tudi Bogu svoje mladosti. 3. Noče svoje sreče graditi na izkoriščanju drugih. 4. Odprt je za vse veliko, lepo, idealno. 5. Sposoben je velikih nesebičnih dejanj. 6. Ceni iskreno prijateljstvo. Te težnje so tako močne, da so sposobne v njem izzvati samopremagova-nja in odpovedi.
Božja milost se sprehaja po teh stezah, ko išče mladega človeka. Na teh temeljih je možno izgraditi samoobrambni sistem moralnosti proti velikim skušnjavam, ki mamijo njegovo mladost.
Sodobna kateheza mora mlademu človeku odkriti predvsem njegovo osnovno poklicanost v večno življenje. Odkriti mu mora, da je življenje dar, ki ga je prejel od Boga za službo drugim.
To so velike naloge, pred katerimi stojijo tisti, ki pišejo nove učbenike, in tisti, ki poučujejo in bodo po njih poučevali.
Nagla rast Cerkve v Afriki
Šest milijonov Afričanov prestopi letno v katoliško Cerkev. To pomeni 17.000 spreobrnjenj vsak dan. Misijonar Franchesi, ki je predložil te podatke, je dejal, da bo Afrika v bližnji prihodnosti najvažnejši zastavonoša katoliške Cerkve. Afričani se pripravljajo, da ponesejo oznanilo Cerkve v področja, ki so bila doslej za evangelij zaprta.
Sveča v bogoslužju Cerkve
V	torek 2. februarja bo praznik Jezusovega darovanja ali svečnica. Včasih so ga imenovali praznik »srečanja z Gospodom« in so ga v Rimu sprejeli v 7. stoletju. In šele s tem praznikom in s tem datumom se je zaključila božična doba, medtem ko se danes zaključi že s prvo nedeljo po prazniku sv. Treh kraljev. V prejšnjih stoletjih je bil v ospredju bolj marijanski značaj tega dne, a sedaj se poudarja, da je svečnica Kristusov praznik. Imenuje se pa svečnica, ker se pred mašo blagoslovijo sveče, ki spominjajo Kristusa, ki je luč sveta. Praznik spominja na dogodek, ko sta Marija in Jožef darovala Jezusa v jeruzalemskem templju 40 dni po rojstvu, kakor je to predpisovala Mojzesova postava.
Blagoslovitev sveč na ta praznik spada med zakramentale — zakramentom podobnim obredom, s katerimi Cerkev prosi nadnaravnih in naravnih, duhovnih in telesnih, časnih in večnih dobrot. Seveda pa je blagoslovljena prošnja Cerkve za telesne, časni dobrine vedno izrečena s tihim pogojem, če je to resnično v človekov blagor.
Napačno bi bilo in pregrešili bi se zoper vero, če bi zakramentale, in med njimi tudi blagoslovljene sveče imeli za nekakšna čarovna sredstva, ki da Imajo blagodejne učinke, ne da bi se bilo človeku treba potruditi za pravega notranjega duha vere. Toda pravilna uporaba zakramen-talov, na primer blagoslovljene sveče ali
blagoslovljene vode, je izraz globoke vere in hrana za resnično bogovdanost, na katero misli sv. Pavel, ko poudarja, da pravični stalno živi iz vere. Goreča sveča je med drugim še posebej potrdilo tople, dejavne vere in ljubezni, pa tudi zveste požrtvovalnosti, nič manj simbol Kristusa, ki je luč sveta, pa tudi posvečujoče milosti in blaženosti v Bogu.
Sveča je vir svetlobe. Njena svetloba je topla, dobra, združuje, izžareva, omogoča aktivnost. Ustvarja okolje, kjer se je mogoče gibati, se veseliti, prepoznati, odkrivati nove stvari. Kjer ni luči, pridejo do izraza temne sile.
V	krščanskem življenju je sveča, luč, simbol večne luči, Boga, ki je notranja luč in razsvetljuje vsakega človeka, ki se želi približati tej luči.
Pri krstu oče ali boter ob velikonočni sveči prižge otrokovo svečo. Duhovnik pa pravi: Starši in botri, ohranite luč, ki vam je zaupana, da bo vaš otrok v Kristusovi luči varno hodil kot otrok luči, vztrajal v veri in šel z vsemi svetniki v nebesih prihajajočemu Gospodu naproti.
Pri krstu postaja kristjan svetloba, žarišče dobrega. Njegovo bistvo je kakor bistvo sveče: obstaja samo zato, da sveti in umira zato da sveti. Če ne umira, se ne manjša, ne sveti. Tako postaja sveča podoba Kristusova, ki daje življenje za nas In nas vabi, da tudi mi tako delamo.
rim m rm
■ V nedeljskem opoldanskem nagovoru je sv. oče Janez Pavel II. najprej omenil pastirski list poljskih škofov, ki so ga preteklo nedeljo brali po vseh poljskih cerkvah ter navedel iz njega nekatere odlomke, nato pa je ob kitajskem novem letu (letos se je pričelo 25. januarja) izrekel svoje simpatije za ves kitajski narod, kateremu je zaželel napredek, blagostanje in mir. Omenil je tudi nedavni obisk škofov iz pretežno muslimanskih držav kot so Libija, Tunizija, Alžirija, Maroko in Mavretanija. Tamkajšnje kristjane je pozval k prijateljskemu pogovoru in sodelovanju z muslimani na osnovi resnice in svobode.
■ Italija je doživela ob koncu preteklega tedna buren lov na teroriste, ki se je uspešno končal, a zahteval smrt dveh mlad'ih karabinjerjev. V Sieni so si trije teroristi v eni izmed bank prisvojili pet milijonov lir. Kasneje je karabinjerska patrulja naletela na skupino šestih teroristov. V spopadu sta padla dva orožnika in 24-letni terorist Lucio Di Giacomo, eden od ustanoviteljev »Prime linee«. V Turinu je bil na nedavnem procesu obsojen na 12 let zapora. Teroristi so se nato umaknili v smeri Viterba in tam pustili kombi in ves plen 5 milijonov lir. Po krajšem zasledovanju so varnostni organi na tem področju zajeli dva pripadnika te šestčlanske skupine. Eden od njiju je znani ubijalec Gianfranco Fornoni. Kmalu nato je prišlo poročilo, da so v Rimu odkrili zatočišče, v katerem sta bila dva moška in ena ženska. Ženska je 29-letna Giulia Borelli, ena vodilnih v vrstah »Prime linee«, ki je bila ranjena v spopadu pri Sieni. Zaradi ran so jo po aretaciji takoj prepeljali v bolnišnico.
■ V umbrijskem mestu Perugii študira na tamkajšnji univerzi veliko tujih državljanov, ki pa se dostikrat bavijo z vsem prej kot pa s študijem. Tako se je na to univerzo vpisal tudi prosluli atentator na papeža Mehmed Agga. Pretekli teden je policija izgnala iz Italije šest študentov, ki so »študirali« na tem vseučilišču. Trije so bili iz Jordanije, dva iz Libanona, eden iz Palestine. Policija je na njihovem stanovanju odkrila veliko propagandnega gradiva pa tudi navodil, kako se uporabljajo razne vrste orožja v gverili.
■ Moskovski list »Pravda«' je ostro obsodil zadnja stališča italijanskih komunističnih voditeljev, ki obsojajo vojaški udar na Poljskem in se zavzemajo za neko tretjo pot v socializem. Za Moskvo so italijanski komunisti zašli na pot, ki je nasprotna socializmu, blatijo brez razloga Sovjetsko zvezo, pripravljeni so odreči se »veliki revolucionarni teoriji« marksizma-leninizma, postajajo oportunisti in revizionisti in že nudijo neposredno pomoč imperializmu. Najbolj pa je »bogoskrunsko« enačiti Sovjetsko zvezo z ZDA in Moskvi očitati željo po nadvladi. Prav tako je podlo govoriti o krizi sovjetskega družbenega sistema in to z izrazi, ki jih uporablja severnoameriški državni tajnik Haig. Italijanski komunisti ogrožajo s svojimi stališič boj za mir med narodi in omalovažujejo uspehe realnega socializma. Ta je odpravil izkoriščanje delavcev (!), brezposelnost in zagotovil delovnemu človeku pravico do stanovanja, izobrazbe in zdravstvene oskrbe.
■ V bližini Bilbaa v baskovski deželi je policija zasegla na neki kmetiji kar pet ton streliva in orožja, ki je pripadalo baskovski separatistični in teroristični organizaciji ETA. Orožje je bilo sovjetske, belgijske in španske izdelave. Policija je skladišče orožja odkrila v zvezi z iskanjem od ETE ugrabljenega zdravnika Iglesiasa, očeta slovitega španskega pevca Julia, ki nastopa v ZDA. Tudi očeta je policija že osvobodila.
■ Na tiskovni konferenci v torek 19. januarja je predsednik Reagan med drugim dejal, da na Poljskem še ni videti znamenj popuščanja in da so zato ameriške gospodarske sankcije toliko bolj upravičene. Reagan je pripomnil, da je o tem obširno izmenjal misli s papežem Janezom Pavlom II., ki da je odobril njegovo ravnanje. Reagan se je pri tem očitno skliceval na papeževo pismo, poslano 4. januarja v odgovor na poslanici ameriškega predsednika od 17. in 20. decembra. Reaganove besede so spravile vatikanske kroge v zadrego, zato so hiteli sporočiti, kaj je papež Reaganu pisal. Izrekel je »priznanje za vse napore, ki imajo za cilj poljskemu ljudstvu zagotoviti pomoč, zlasti človekoljubno in v živežu«. Papež je še poudaril, da je »solidarnost posameznikov, družbenih skupin in ljudstva tista, iz katere črpajo mnoge vlade, tudi ameriška«. Opozoril je, da »taka stališča niso naperjena proti življenju in napredku Poljske, temveč da izražajo podporo težnjam poljskega ljudstva po svobodi«. Nikjer pa ne omenja, da bi podpiral gospodarske sankcije.
Mesec za katoliški tisk
ZANEMARJENA HRANA DUHA
Slovenske knjigarne so dokaj dobro založene z domačo in prevodno literaturo. Naša kultura knjige, kar zadeva tiskovno opremo, gotovo spada v sam svetovni vrh. Tudi verske literature imamo kar precej na voljo. Skratka, kdor hoče brati, lahko bere kljub nenehno naraščajoči ceni knjig.
Ob vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da tudi Slovenci čedalje manj beremo. Mnogi kupujejo knjige le za okras. Pri tem ne gledajo toliko na vsebino, temveč bolj na to, kakšne so platnice in barva obreze. Potrebni smo postali ponovne prevzgoje kako in kaj brati.
Predvsem se moramo osvoboditi odvisnosti od radia in televizije. Ne da se tajiti, da sta ti dve sredstvi družbenega obveščanja veliko bolj privlačni kot tiskana beseda. Prav zaradi svoje privlačnosti nas pa odtegujeta branju. Obenem nas duhovno polenita in mrtvita ustvarjalno domišljijo. Dosti manj napora namreč zahteva posedanje pred televizorjem kakor pa branje morda celo nekoliko zahtevnejšega besedila. Slike človeka kar same potegnejo v dogajanje, pri branju pa je potreben miselni napor. Pri verskem branju še veliko bolj. Zato ima branje verskih reči še manj čitateljev kot ostalo čtivo. Treba je pač razmišljati, delati zaključke, morda tudi spremeniti kaj v našem življenju. Vse to pa mnoge ne privlačuje. Ob vsem tem ostane nesporno, da tisti, ki na splošno ne bere, tudi verskega tiska ne bo bral.
Prav ta tisk pa je nujno potreben za naše versko izobraževanje in oblikovanje. Danes je človeka sram priznati, da je v svoji stroki zaostal in ne more več slediti napredku. Po drugi strani pa moramo reči, da bi med kristjani le redko našli koga, ki bi ga bilo sram, da je v veri slabo poučen ali površno seznanjen o stvareh, ki se v Cerkvi dogajajo. Tako imamo tudi med nami mnogo vernikov, ki so v svojih poklicih in splošni izobrazbi kar dobro razgledam, po verski izobrazbi pa so ostali na ravni osnovne šole. Ta razkorak nam seveda ne more biti v čast.
Tudi to je eden razlogov, zakaj naj bi bil slovenski verski in katoliški tisk reden gost v naši hiši. - fj
Sožitje med romunsko in srbsko pravoslauno Cerkvijo
Metropolit Justin, patriarh romunske pravoslavne Cerkve, je bil lani od 1. do 7. oktobra gost srbske pravoslavne Cerkve in patriarha Germana v Beogradu. Ob tem dogodku je list srbske pravoslavne Cerkve »Pravoslavje« prinesel zanimiv članek o zgodovinskih okoliščinah, ki so prispevale, da se je pravoslavje v Romuniji tudi po zaslugi Srbov ohranilo.
Romunija ima 22 milijonov prebivalcev. Od teh je 85% Romunov, ostali so Madžari, Nemci, Ukrajinci, Srbi, Hrvati, Judje, Turki in Cigani. Za časa Rimljanov se je današnja Romunija imenovala Dacija, prebivalci pa so bila razna tračanska plemena. Leta 106 po Kr. so ozemlje zavzeli Rimljani, ga romanizirali, a se umaknili po letu 271, ko so navalili Goti. Od 4. do 51. sTo-letja se po tem ozemlju premikajo Huni* Avari 'in Slovani. Tako se slovanski vpliv pozna še danes, ko imajo nekatere reke, hribi, pa tudi besede slovanska, zlasti še srbska imena.
Kulturne in cerkvene vezi med Romuni in Srbi so bile zlasti močne med 14. in 17. stoletjem. Cirilica je bila romunska pisava vse od začetka nastajanja knjižnega jezika. V cerkvenih in posvetnih knjigah pa se je rabila stara cerkvena slovanščina. Šele leta 1860 je knez A. J. Kuza združil kneževini Moldavijo in Vlaško, ukinil cirilico in uvedel latinico, v cerkvenih knjigah pa je cirilica ostala vse do 1890, ko so se Romuni končno odločili, da svoje liturgične knjige tiskajo v latinici.
V	14. stoletju so se srbski emigranti, ki so bežali pred Turki, skozi štiri stoletja naseljevali v pokrajinah Vlaški in Erdelju. Ves ta čas so iz njihovih vrst prihajali duhovniki za pravoslavno Cerkev med temi ljudmi. V 17. stoletju so se ti predeli znašli pod avstro-ogrsko monarhijo. Tedaj je leta 1702 na zboru v Erdelju del pravoslavne duhovščine sprejel unijo z Rimom (Romunska uniatska Cerkev), drugi del pa se tej uniji ni priključil in ostal v glavnem brez duhovščine. Zanje so poskrbeli srbski pravoslavni duhovniki. Tako je tudi cirilica, ki je bila v tem času uradni jezik v liturgiji, premagala vdor grške kulture, ki se je tedaj začela širiti po Romuniji.
Patriarh Justin pravi takole: »Romuni so danes močno povezani s svojo Cerlcvi-jo. Poleg dobnh semenišč imamo tudi dve teološki pravoslavni fakulteti v Bukarešti in Jašu. Zadnja leta pa se je pod okrilje romunske pravoslavne Cerkve vrnila velika večina pravoslavnih kristjanov, ki jih je v 18. stoletju avstrijska oblast podredila papeževi jurisdikciji.« (Tu je mislil na grkokatolike vzhodnega obreda, uniate romunske narodnosti.)
Res je, da jih je veliko prestopilo zopet v pravoslavje. Je pa zopet res, da se je ta pripojitev vršila ob silnem pritisku sedanjih državnih oblasti, na čemer je imela veliko interesa tudi Moskva. Še vedno pa so verniki grkokatoliške Cerkve tudi v Romuniji, ki so povezani z Rimom, a njihova Cerkev je oropana vsake pravice javnega delovanja.
Iz Slovenije
Novi skupni uradni list slovenskih škofij
Po dolgem razmišljanju 'in pogovarjanju so slovenski škofje izdali prvo številko novega tiskanega skupnega uradnega lista z naslovom »Sporočila slovenskih škofij«. Do sedaj je izdajala vsaka škofija svojo Okrožnico. Sporočila bodo izhajala enkrat na mesec. Glavni urednik je škof dr. Stanko Lenič.
Nova cerkev v Portorožu
Portorož, svetovno znani letoviški kraj s svojimi orjaškimi hoteli, plažo in igralnico je še vedno brez prave cerkve. Želijo si je ne samo domači verniki, ampak tudi številni tujci, ki so v Portorožu na letovanju. Mlado župnijsko občestvo vodi duhovnik Prelc, ki se je odločil, da zgradi novo cerkev. Maketa nove hiše božje je že izdelana. V nekaj mesecih naj bi začela rasti iz temeljev nova stavba. Seveda tamkajšnji verniki tega zahtevnega dela ne bodo zmogli sami. Potrebujejo materialne pomoči od drugod. Zlasti računajo na podporo slovenskih rojakov, ki živijo za mejo v Italiji. Jih bomo v njih upih razočarali?
Župnik Franc Prelc je v pismu slovenskim dušnim pastirjem v zamejstvu med drugim zapisal tudi tole: »Vesel bom, če bom lahko z duhovnimi darovi vračal vašo materialno pomoč. Po dogovoru bom rad na razpolago vaši župniji ne le za predstavitev nove portoroške cerkve, pač pa tudi
za pastoralno pomoč (tridnevnice, predavanja ipd.). Komaj rojena župnijska skupnost v Portorožu se vas v svojih molitvah spominja 'in vam želi vse dobro v novem letu.«
Župnijski urad v Portorožu ima naslov: Postajališka 8, 66320 Portorož, tel. (066) 73954.
Pastoralno zborovanje na Dunaju
Več kot 500 duhovnikov, diakonov in laikov iz vse srednje Evrope se je udeležilo nedavnega avstrijskega pastoralnega zborovanja na Dunaju. To mednarodno zborovanje dušnih pastirjev že 50 let prireja v božičnem času avstrij. pastoralni inštitut.
Zborovanje je bilo posvečena pastorali otrok. Navzoč je bil tudi naslovni škof iz Maribora Vekoslav Grmič. Madžarski predavatelj Thomas Nyiri je poudaril, da je otroštvo bistveni del človeka. Otroci naj bi ne bili v cerkvi porinjeni v kot, temveč vedno v središču občestva. Otroci naj bi obhajali bogoslužje skupaj z odraslimi. Pri otrocih se odrasli lahko učimo sproščenosti, odprtosti, zaupanja, pa tudi odvisnosti od drugih.
■	V čilski prestolnici Santiago je v starosti 71 let umrl bivši, predsednik republike Eduardo Frei, ki je vodil državo od leta 1964-1970. Pripadal je krščanskodemo-kratski stranki. Vojaška vlada generala Pinocheta je odredila tridnevno državno žalovanje. Pokopali so ga na osrednjem mestnem pokopališču v Santiagu. Pogreba so se udeležili razni demokrščanski veljaki iz Zah. Evrope, med njimi Mariano Rumor iz Italije.
Z GORIŠKEGA
Škofov pastirski obisk
Po cerkvenem zakoniku »so škofje dolžni vsako leto vizitirati škofijo v celoti ali delno, tako da pregledajo vsaj vsakih pet let ali sami ali, če so zakonito zadržani, po generalnem vikarju ali kom drugem. Namen vizitacije je, da se nauk ohrani zdrav in pravoveren, da se varujejo dobre nravi in popravijo slabe, da se pospešuje med ljudstvom in v kleru mir, nedolžnost, pobožnost in redovitost ter vse, kar more biti po okoliščinah veri v korist« (CIC 343, Odarjev prevod).
Koncilska dogmatična konstitucija o Cerkvi z dne 21. novembra 1964 in koncilski odlok o pastirski službi škofov v Cerkvi z dne 28. oktobra 1965 govorita zelo veliko o poslanstvu in dolžnosti škofov, a škofove dolžnosti, da redno obiskuje svojo škofijo, nista odpravila. Nasprotno!
O potrebi škofove vizitacije ni dvoma, težave in pomisleki se pokažejo, ko je treba najti pravo pot in pravi način za tak obisk, ki naj bi škofiji prinesel čim več dobrega. Dober izid vizitacije je seveda v precejšnji meri odvisen od škofa samega, od njegove pripravljenosti in čuta za potrebe, pa tudi — in predvsem — od priprave, ki jo izvedejo v posameznih župnijah.
Zdi se, da so se'škofje skušali čim bolj držati navodila, ki ga je dal koncil, ki pravi: »Ker mora Cerkev priti do razgovora s človeško družbo, v kateri živi, je predvsem naloga škofov, da se ljudem približajo, za razgovor zaprosijo in ga pospešujejo. Da bosta vedno združeni resnica in ljubezen, razumnost in dobrota, se mora tak odre-šitveni razgovor vedno odlikovati po jasnosti v izražanju, po ponižnosti in krotkosti, dalje po potrebni modrosti, ki pa mora vendarle biti povezama z zaupanjem, ker
to pospešuje prijateljstvo in s tem po svoji naravi druži duhove« (š-štev. 13).
Slišali smo, da se je pokojni nadškof Cocolin zelo trudil, da bi našel pravo pot za »razgovor«. Vsi so pohvalili njegov trud, a marsikdo je tožil, da njegova vizitacija v nadškofiji žal ni dala tistih dosežkov, ki so jih pričakovali. Veliko se je govorilo, a malo storilo. To ni nič čudnega tam, kjer pogumno in odločno iščemo novih poti in novih prijemov.
V	tržaški škofiji je bila zadnja vizitacija pred dobrimi desetimi leti. Škof Bellomi se je zato odločil, da jo v doglednem času sam izvede. 1. januarja 1981 je izdal posebno knjižico, ki nosi naslov »Pastoralna vizitacija: čemu in kako«. Na tridesetih straneh podaja g. škof nekaj smernic, ki naj pomagajo pri pripravi in izvršitvi vizitacije. (Ta navodila niso izšla v slovenščini, ker se nismo še opogumili, da bi jih prevedli.) Z vizitacijo je škof že začel in lani obiskal sedem župnij dekanata Sv. Justa. O teh vizitacijah nismo poročali, ker pri njih niso direktno prišli v poštev slovenski verniki, kajti v dekanatu ni nikjer službe božje v slovenščini, razen pri Marijini družbi v ul. Risorta.
Letos je na vrsti dekanat Sv. Antona, ki obsega 12 župnij: med temi so župnije Sv. Avguštin, Novi sv. Anton, Barkovlje, Rojan in Sv. Ivan, ki nas morajo bolj direktno zanimati. Obisk pri Sv. Avguštinu se začne v soboto 27. februarja.
Gospod nadškof je pripravil posebno »molitev k Sv. Duhu za škofov -pastirski obisk«, ki jo imamo tudi v slovenskem prevodu. Pripravimo se na ta obisk, predvsem z molitvijo!
L.šk.
Kje je krivda?
Stališče, ki ga je zavzel 22. decembra so-vodenjski župan med debato v tamkajšnjem občinskem svetu o dogodkih na Poljskem, je bilo tako osamljeno in nenavadno, da je vzbudilo v političnih krogih veliko pozornost. Nihče rii pričakoval, da bo tako zavzeto branil vojaški udar na Poljskem in se postavil na stran tistih, ki že desetleja kratijo poljskemu delavcu o-snovne pravice. Ni čuda, da so njegove izjave doživele marsikateri komentar, ki seveda ni bil v prilog sovoden jskega župana. Komentiralo gi je glasilo goriške nadškofije »Voce Isontina«, prav tako pa je bilo o tem govora na seji pokrajinskega tajništva SSk v Gorici 6. januarja.
Ko je pokrajinsko tajništvo še enkrat odločno obsodilo sedanji položaj na Poljskem, je obenem z zadovoljstvom vzelo na znanje nastope predstavnikov SSk v raznih izvoljenih svetih o tem problemu. Posebej pa je zavzelo stališče do debate v sovo-denjskem občinskem svetu, kjer je prav svetovalska skupina Slovenske skupnosti predložila ustrezno resolucijo za obsodbo poljskih dogodkov. Obsodilo je istočasno zadržanje sovodenjskega župana Vida Primožiča, ki se ni pomišljal zagovarjati sedanjo represivno politiko poljskega vojaškega režima in njegove protiljudske in protidemokratične ukrepe.
Kako osamljen je ostal sovodenjski župan v svojih pogledih, je videti tudi iz pisanja časopisja, ki ga on visoko ceni, saj izhaja v Sloveniji, pa se je postavilo na stališča, ki so v popolni opreki z njegovim. Sam naj presodi, kdo je napreden, ali on s svojimi gledanji na poljske zadeve ali »Naši razgledi«, slovenski štirinajstdnevnik za politična, gospodarska in kulturna vprašanja, ki izhaja v Ljubljani. In »Razgledi« so pod naslovom »Kje je krivda?« tole zapisali:
Dobro je znano, kaj je Solidarnost (kaj je bila?), kakšne so bile njene dobre in slabe strani, tudi napake, in da so bile v njej različne struje. Toda neizpodbitno dejstvo je, da je Solidarnost nastala kot pristen predstavnik interesov poljskega delavskega razreda, da ji jc delavski razred zaupal in se v veliki meri istovetil z njo in njenim bojem.
Solidarnost je živela in delovala komaj 15 mesecev, model socializma, proti kateremu je bila, pa je star že 36 let in v tem času je Poljska doživela dolgo vrsto hudih in pogosto krvavih delavskih in splošno-ljudskih uporov. Stavke, demonstracije, spopadi s policijo in vojsko, v katerih so padale številne žrtve, zahteve po drugačnem socializmu — vsega tega je bilo veliko in preveč, tudi ko ni bilo nobene Solidarnosti. Spomnimo se samo let 1956, 1968, 1970, 1976, 1980...
Poljska partija, oziroma dogmatične, etatistične in birokratske sile, ki so bile za-radi tuje pomoči v njej vedno zelo močne, so pod pritiskom delavskih protestov vedno znova priznavale, da je obstoječi model socializma slab in v vseh kriznih obdob-
Dolina
Hitra cesta in razlastitve. Dolinski občinski svet je na svoji izredni seji 19. januarja ponovno razpravljal o nekaterih vprašanjih v zvezi s hitro cesto 'iz tržaškega pristanišča čez ozemlje dolinske občine do Padrič. Župan je poročal o sprejetih popravkih glede načrta te ceste in drugih zagotovilih deželne uprave glede omiljenja posledic tega objekta krajevni skupnosti, ki jih je svoj čas zahteval dolinski občinski svet.
Stališče svetovalcev Slovenske skupnosti do teh zagotovil pristojnega deželnega od-borništva je obrazložil Sergij Mahnič. Potem ko je ponovil odklonilno stališče do načrta in speljave ceste po sedanji trasi, je glede omenjenih zagotovil dežele dejal, da jih svetovalska skupina SSk jemlje na znanje in hkrati naglasil, da še vedno ostaja nejasno in odprto vprašanje, v kakšni razdalji od hiš pri Lakotišču bo speljana hitra cesta in pa vprašanje, kakšno odškodnino bodo prejeli prizadeti lastniki zemljišč, ki jih bo omenjena cesta zasegla ali jih razvrednotila.
Na to vprašanje, pri katerem je oziroma bo prizadetih več sto občanov in drugih upravičencev, ni župan znal povedati nič konkretnega. Omejil se je na načelna zagotovila deželne uprave in za torek 26. januarja sklical v gledališču Prešeren v Boljuncu javni sestanek o tem problemu in o drugih vprašanjih v zvezi s hitro cesto.
Zaradi teh še odprtih vprašanj so se svetovalci SSk pri glasovanju o zagotovilih deželne uprave vzdržali.
jih je bilo na kupe obljub, da bo prišlo da temeljitih sprememb in izboljšanja. V resnici se vseh teh 36 let model v bistvu ni nič spremenil...
In še eno vprašanje, ki si ga nekateri naivno, čeprav morda dobronamerno postavljajo. Ali je sploh bil kak drug izhod, ali ni šla kriza tako daleč, da se ni dalo storiti drugega, kot uvesti vojaško diktaturo?
To je lažna dilema! Bila je druga možnost, in ne samo ena. Bila je možnost leta 1945 in 1956 in 1968 in 1970 in 1976 in 1980 in tudi decembra 1981, bila je tudi vsa vmesna leta — skratka vseh 36 let.
In če vzamemo samo najnovejšo krizo od avgusta 1980 do decembra 1981, velja še toliko bolj, da je bilo veliko možnosti za dogovarjanje, sporazumevanje in začenjanje novega. Res je bil poljski delavski razred po tolikih preizkušnjah in razočaranjih, potem ko je bil že tolikokrat prevaran, nezaupljiv in je zahteval trdna poroštva, toda bil je pripravljen za dogovarjanje in sporazumevanje. Tisti, ki na to niso bili pripravljeni, ki so krčevito in brezvestno branili sovje monopole in privilegije, so bile domače in tuje konservativne sile. To so resnični krivci.
Prireditve v čast sv. Cirila in Metoda v Trstu
Vsi si želimo boljši svet in predvsem neko bolj združeno Evropo. Naše mesto — po svoji zemljepisni legi ter etnični in verski raznolikosti — bi lahko pomenilo nekako mostišče med Vzhodom in Zahodom, kjer se obe kulturi vzhodne in zahodne Evrope medsebojno dopolnjujeta in bogatita.
Korenine te naše Evrope so v bistvu krščanske, sad zamisli in žrtev izrazitih osebnosti, kakor so bili sv. Benedikt in solunska brata sv. Ciril in Metod, slovanska apostola, ki ju je sedanji papež Janez Pavel II. razglasil za sozavetnika Evrope.
Da bi tudi našim meščanom prikazali čudoviti lik svetih bratov, začetnikov tudi slovanske književnosti, je škofijska komisija za ekumensko gibanje povabila v Trst p. Antona Korena iz Rima, da bi našim someščanom italijanske narodnosti predaval o osnovni misli »Sv. Ciril in Metod v našem času« v župnijski dvorani pri Sv. Mariji Veliki (S. Maria Maggiore) v Trstu v soboto 30. januarja ob 18.30.
V nedeljo 31. januarja bo v isti cerkvi ob 16. uri slovesna vzhodna liturgija v bi-zantinsko-slovanskem obredu, ki jo bo vodil omenjeni p. Koren ob sodelovanju drugih naših duhovnikov vzhodnega obreda. Med službo božjo bo pel naš ekumenski zbor pod vodstvom dr. Zorka Hareja.
O istem predmetu bo v našem jeziku predaval p. Koren v Društvu slovenskih izobražencev v ponedeljek 1. februarja ob 20.15. Še prej bo predavatelj gost Apostol-stva sv. Cirila in Metoda pri mesečni maši za edinost v Marijinem domu, ul. Risorta, ob 17.30 istega dne.
Naša udeležba pri teh slovesnostih ob praznovanju svetih bratov Cirila in Metoda, sozavetnikov Evrope, bo obenem naš prispevek h gradnji nove Evrope, kateri vsi želimo dati krščanski pečat, ki naj jo poveže v bratsko skupnost miroljubnih držav in narodov.
Sestal se je odbor
Sveta slovenskih organizacij
Ožji odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji 20. januarja razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji, predvsem tista, ki so v zadnjem času v ospredju zanimanja naše javnosti.
Odbor je ocenil zadnje dogodke v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom za Slovence v Italiji in ugotovil, da se, kljub razpravi v deželnem svetu in nastopom enotne slovenske delegacije v italijanski stvarnosti nič ni premaknilo v korist naše celotne skupnosti.
V tej zvezi je odbor Sveta slovenskih organizacij ocenil tudi zadnje dogovore za ponovno finansiranje zakonskih določb za izvajanje Osimskega sporazuma. Pri tem je odklonil stališče, ki slovensko narodno skupnost obravnava samo kot c bjekt in ne kot polnopravni osebek. Odbor je obžaloval, da gredo vsa sredstva v zvezi z dogovori samo za gradnjo infrastruktur, ki so velikokrat neučinkovite in da se državi podpisnici ne zmenita za želje in težnje celotne narodne skupnosti, živeče v mejah Italije.
Dalje je ožji odbor razpravljal še o vrsti pojavov v naši vsakdanjosti, podrobneje pa je obravnaval tudi kulturno politiko deželnega odbora, ki ne vrednoti dovolj dela, ki ga opravljajo slovenska društva na kultumo-prosvetnem področju. Razprava se je dotaknila tudi programa kulturnih dejavnosti v tem letu ter problemov slovenskega tiska, radia in televizije.
PD »Mačkolje« vabi na uprizoritev veseloigre L. Cijaka
»SLANA VODA«
ki bo v nedeljo 31. januarja ob 17. url v
dvorani srenj ske hiše v MACKOLJAH. Igra Amaterski oder Jaka Štoka s Proseka-Kontovela.
Ne moremo odobravati
Prejeli smo s prošnjo, da objavimo:
Italijanski verniki v Trstu so imeli v zadnjih tednih tri izredne službe božje na Škofijski ravni: 23. decembra za Poljsko, 1. januarja za Dan miru in 13. januarja za pokojnega nadškofa Cocolina. Vse maše so bile v cerkvi sv. Antona z veliko udeležbo.
Slovenski verniki nismo imeli ob teh izrednih dogodkih nobene skupne maše, ka-
kor da Slovencev Poljska ali problem miru ne zanima in kakor da mi za pokojnega nadškofa Cocolina nismo dolžni javno moliti. Sedaj nam ne preostane drugega kakor ta upravičena pritožba, s prošnjo, da se to več ne ponovi.
Ne moremo pričakovati, da bi vse izredne službe božje opravljal g. škof. Ni važno, kdo mašuje ali vodi somaševanje, važno je, da se služba božja ob izrednih in nepričakovanih dogodkih opravi. Tudi za Slovence v Trstu zadostuje obvestilo v dnevnem časopisju in po radiu. Centralna cerkev sv. Antona je tudi nam na voljo, duhovnika za večerno mašo bi brez težave dobili, naši ljudje bi se zbrali v lepem številu; manjkalo je samo preprosto vabilo, obvestilo. Do tega ni prišlo in prav tega ne odobravamo in želimo, da se to v bodoče ne ponavlja.
(Podpisi v uredništvu)
Opomba ured. Po zadnjem koncilu ima svoje mesto v Cerkvi tudi verno ljudstvo ali baza, kot se tudi pravi, ne samo hierarhija. Tisti verniki, ki so čutili to pomanjkanje glede prisotnosti Slovencev v Trstu bi se bili lahko oglasili na pristojnem mestu s predlogi ali se sami dogovorili in s slovenskimi dušnimi pastirji izpeljali kakšno tako pobudo. Zakaj bi morali čakati, da vse pride samo od zgoraj?
Sv. Janez Bosco v Trstu
Salezijanska župnija v Trstu obhaja v nedeljo 31. januarja slovesni praznik zavetnika sv. Janeza Bosca. Sv. maša v slovenskem jeziku je v njihovi cerkvi ob 10. uri.
Molitve za edinost
Med molitveno osmino za krščansko edinost je bilo v nedeljo 24. januarja popoldne v cerkvi sv. Ivana v Gorici molitveno bogoslužje. Po pesmi na čast sv. Cirilu in Metodu ter branju iz sv. pisma je spregovoril voditelj ACM dr. Jože Markuža. Razložil je današnja pota cerkvene edinosti in poudaril pomen duhovnega ekumenizma, ki ga uresničujemo z molitvijo, dobrimi deli in lastnim posvečenjem. K temu lahko dodamo tudi zanimanje in spoznavanje duhovnih vrednot drugih krščanskih veroizpovedi.
Voditelj ACM je na koncu priporočil v branje ekumenski zbornik V edinosti 1981 in povedal, da bo prihodnja maša za edinost v sredo 3. februarja ob 16.30 v Zavodu sv. Družine.
Gostovanje ansambla bratov Krt v Doberdobu
V	nedeljo 24. januarja je v prostorih SKD Hrast nastopil ansambel bratov Krt. Sestavlja ga sedem mladih članov: štirje godci, dva humorista in pevka. Program je bil bogat in zabaven obenem, za kar sta poskrbela humorista, ki ju odlikuje izredna mimika. Glasba in pesmi pa so proizvod samih članov ansambla. Opisujejo lepoto naše domovine, ljudske šege in navade, čudovito so prikazali preprosto kmečko življenje na vasi in tako starejšim obudili spomine na otroštvo, mladini pa približali običaje naših prednikov.
»Ta koncert naj bo le majhen kanček lepot Slovenije, naj polka in valček ogre-jeta sleherno dušo 'in srce!«, tako so nas pozdravili. In res je njihova glasba ogrela občinstvo in ga tako navdušila, da je z mogočnim ploskanjem izrazilo simpaitijo mladim izvajalcem obenem s pohvalo njihovemu petju in humorju.
Novoletni sprejem verskih predstavnikov v Ljubljani
V	četrtek 21. januarja je bil tradicionalni sprejem predstavnikov verskih skupnosti z območja Slovenije, ki ga je pripravil predsednik republiške komisije za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj, kateri je obenem podpredsednik slovenske vlade.
Pozdravni govor je imel Šinigoj, ki je med drugim dejal, da je bil postavljen širok okvir za delovanje verskih skupnosti, ki daje vernim občanom vse možnosti za svobodno in enakopravno versko življenje v samoupravni socialistični družbi, trditev, ki jo dejstva pogosto ovračajo.
Šinigoju je odgovoril ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. »Vaša želja — je dejal —, da bi bilo to leto leto dobre volje v vseh odnosih med verskimi skupnostmi in samoupravno socialistično družbo je tudi naša želja. In trdno upamo, da ne bo ostalo samo pri dobri volji, ampak da se bo dobra volja na obeh straneh pokazala tudi v dejanjih, in to na vseh ravneh in pri reševanju vseh vprašanj.«
Dr. Šuštar je nato omenil besede, ki jih je izrekel papež Janez Pavel II. ob sprejemu novega jugoslovanskega veleposlanika v Vatikanu dr. Zvonimira Steneka, besede, ki veljajo tudi za slovenske razmere: da želijo katoličani v zvestobi svoji domovini in v skrbi za skupno blaginjo nuditi svoj prispevek k napredku družbe 'in za rast
človekove dobrobiti.
»Vprašanje odnosov med Cerkvijo in našo samoupravno socialistično družbo je lani močno odmevalo v domačem 'in tujem tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja... Marsikje je bila razlika med teorijo in prakso, med izjavami in resničnim stanjem, med obljubami in njihovimi uresničitvami občutna. Kar zadeva razmere v Sloveniji, smo pri vas in vaši komisiji zmeraj našli pripravljenost za reševanje težav in odprtih vprašanj. Da bi le bilo povsod tako!«
Vsa stara in nova odprta vprašanja, ki jih tudi pri nas ne manjka, je menil ljubljanski nadškof, je treba reševati vztrajno, potrpežljivo, v medsebojnem spoštovanju, razumevanju in enakopravnosti. Spomnil je na papeževe besede dr. Steneku, da se težave nikoli ne bi smele tako zaostriti, da bi ogrožale zakonite pravice niti ne smejo ostati brez pravične rešitve. Da bi jih premostili, zadostuje izraziti vzajemno razumevanje in dejavno dobro voljo v spoštovanju pristojnih oblasti.
Ob koncu je dr. Šuštar izrazil željo, da bi čimbolj odpravili vse tisto, kar vzbuja nezaupanje in sumničenje, neutemeljene obdolžitve in kakršnekoli krivice 'in da bi uresničili tisto, kar prinaša nove možnosti, da bomo kar se da dobro preživeli krize sedanjega časa.
»11 EDINOSTI«
Ekumenski zbornik 1981
Slovenski ekumenski svet je tudi letos izdal zbornik »V edinosti«. Obravnava ekumenska vprašanja v svetu in jugoslovanskem prostoru. V njem je čutiti utrip katoliške Cerkve in vsega krščanskega sveta. Odkar je papež Janez XXIII. začel z ekumenskim dialogom z vsemi krščanskimi veroizpovedmi, kar je tudi 2. vatikanski cerkveni zbor uzakonil ter so vsi naslednji papeži nadaljevali, je ekumenska zavzetost postala ena poglavitnih nalog vsakega izmed nas. Zato je zbornik »V edinosti« dobrodošel in najbolj primeren, da nam pokaže sedanjo ekumensko podobo sveta, ki ga ožarja Kristus.
Glavne zadeve, ki jih zbornik obravnava so: Sv. Ciril in Metod, zavetnika Evrope; Slomšek in ekumenizem; pismo koncila mladih; sedanji luteransko-katoliški dialog; ekumenski simpozij v Ljubljani; pota ekumenizma 1981. Posebno zanimiva je ekumenska kronika.
Ob 130-letnici bratovščine sv. Cirila in Metoda piše mariborski škof dr. Franc Kramberger o Slomšku in ekumenizmu. Pij IX. je 12. maja 1852 bratovščino potr-
dil. Ob Slomškovi smrti 1863 je imela že
35.000	članov.
Zanimivo je Pismo iz Italije, ki ga je sestavil brat Roger Sohutz med svojim bivanjem v Italiji z mednarodno skupino mladih na potresnem področju v južni Italiji.
Velik del zbornika je posvečen ekumenskim problemom v Sloveniji 'in Jugoslaviji. Na ekumenskem simpoziju v Ljubljani od 22. do 26. septembra 1980 so obravnavali vprašanja o duhovnem življenju v Jugoslaviji. Posebno delavni so v mariborski škofiji, kjer ima največ zaslug dr. St. Janežič. Poletni ekumenski pogovori odkrivajo odprtost do dialoga med katoličani, evangeličani, binkoštniki in drugimi manjšimi skupinami.
Tržaško in goriško ekumensko potovanje leta 1980 v Srbijo in Makedonijo je na lep in doživet način popisala ekumenska sodelavka Evelina Pahor.
Ekumenski zbornik je letos zelo prijeten in lažje razumljiv od prejšnjih letnikov. Zal, da izide enkrat na leto. Morda bi bilo bolje, če bi izšel dvakrat v letu 'in v manjšem obsegu. Tako bi ekumensko misel stalno poživljal.
Zbornik je na voljo pri poverjenikih ACM v Gorici in Trstu ter pri Fortunatu v Trstu. - JM
Na Nedeljo katoliškega tiska 31. januarja ob 16. uri
bo v Katoliškem domu v Gorici
prireditev za katoliški tisk
Nastopi dramska skupina PD Štandrež z Goldonijevo komedijo
»KRCMARICA«
Pred igro in v odmorih bogat srečolov. Prijatelji slovenskega katoliškega tiska prisrčno vabljeni.
Solidarnost s poljskim narodom
Goriška škofijska kurija je odredila, naj se 31. januarja obhaja nedelja molitve in solidarnosti za poljski narod. To je sklenil že pokojni g. nadškof. Kapitularni vikar je to potrdil.
Ker pa po slovenskih župnijah v nedeljo 31. januarja obhajamo Nedeljo za katoliški tisk, kot je bilo že dolgo tega določeno, se priporoča, naj se nedelja solidarnosti in molitve za poljski narod prenese na naslednjo nedeljo 7. februarja. Ta dan bomo v Gorici imeli za Poljsko posebno slovesnost v stolnici ob 16. uri. 2e sedaj vabimo, da se te slovesnosti udeležite v velikem številu.
Pokrajinska uprava v Gorici priredi
KLAVIRSKI RECITAL Blaženke Arnič
Palača Attems v Gorici
v	soboto 30. januarja ob 20.30
Vsakoletna maša za časnikarje in tiskarje
Ob smrti nadškofa Petra Cocolina smo zaskrbljeni zastrmeli v praznino, ki je nastala med nami. A čas ne pozna zastoja. Tako smo se tudi letos zbrali v nadškofijski kapeli v soboto 24. januarja na predvečer praznika sv. Frančiška Šaleškega, zavetnika časnikarjev. Udeležba je bila nadvse razveseljiva.
Sv. mašo je opravil novi kapitularni vikar msgr. Luigi Ristits ob somaševanju g. Renza Boscarola in dr. Maffea Zambo-nardija. Vsa slovesnost je potekala v občuteni žalosti nad prerano izgubo nadškofa Cocolina. Ta vsakoletni sestanek mu je bil še posebno drag, je poudaril msgr. Ristits. Za vsakega posebej se je zanimal, z vsemi se rokoval, s slovenskimi udeleženci je vedno govoril slovensko. Njegove smernice so danes še bolj sodobne. Tisk mora biti v svobodnem izražanju v službi resnice in pravice tudi za ceno nasprotovanja in preganjanja.
Po maši nas je msgr. Ristits sprejel v dvorani, kjer smo se tolikokrat sestali s pokojnim nadškofom. Predsednik goriških časnikarjev se ga je spomnil s toplimi besedami in izrekel sožalje nadškofijskemu vodstvu ob tej izgubi. Msgr. Ristits pa se je zahvalil vsem navzočim in dejal, da bo svoje moči uporabil za nadaljevanje dela pok. nadškofa v tem prehodnem obdobju do izvolitve novega. Časnikarji so se še ustavili in kramljali ob kozarcu vina. Srečanja se je udeležil tudi goriški župan dr. Scarano. Ob razhodu je don Giuseppe Bal-das razdelil med časnikarje brošuro »Atri-ca 81«, ki jo je izdal škofijski misijonski center in nam opisuje njegov obisk v drža-
vi	Slonokoščena obala. - Z. P.
Uprizoritev Molierove igre v Katoliškem domu
V	nedeljo 24. in v ponedeljek 25. januarja je nastopilo v Gorici Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Molierovo igro Don Juan ali Kamniti gost. Navadili smo se gledati Molierove komedije, ki nudijo mnogo sprostitve in zdravega smeha. Premnogi smo tudi od te igre nekaj takega pričakovali, toda ta 'igra je bila • čisto drugačna: neke vrste drama, zlasti osebna drama plemiča Don Juana Tenoria, ki gre prek vseh moralnih postav, išče le lastne užitke, se norčuje iz Boga in hudiča. Njegov cinizem pride do vrha, ko sklene glu-miti spreobrnjenje z namenom, da bo pod videzom krepostnega življenja nadaljeval s svojo razuzdanostjo. Zaman so opomini vesti, zaman prepričevanje njegovega zvestega služabnika Sganarela, zaman opozorilo z nagrobnika, pod katerim je pokopan od njega umorjeni komendnik. Don Juan vztraja v zakrknjenosti do konca. In konec je pošasten: ponj pride sam komendnik, mu da roko, naj gre z njim. Don Juan se zruši in mrtvega ga odneso s pozorišča.
Kot rečeno, neki drug Moliere, ki smo ga navajeni. Gledalec spremlja dogajanje na odru z neko prizadetostjo in pretresenostjo. Ozračje je stalno nabito z nečim groznim, kar ima priti. Igra, ki sili k razmišljanju, ki ne zabava, ampak uči, opozarja, vzpodbuja k spremembi življenja, dokler ne bo prepozno.
Režiser Ljubiša Georgijevski je hotel dati igri moderno sceno in vključil razne hrupne zvočne učinke. Nekaj svojskega je mreža, ki je namesto zastora in na kateri se pred njo in za njo dogajajo nekateri prizori. Formalno ima igra dva dela, prizorov pa je več, ki so med seboj ohlapno
povezani. Tako izstopajo med drugim prepir dveh zaljubljencev Pierota (Karel Brišnik) in Šarlote (Nevenka Sedlar) ter zapeljevanje Šarlote s strani Don Juana (Bine Matoh), nastop bratov zapeljane bivše redovnice Elvire (Teja Glažar), ki zahtevajo, da sestro poroči, opominjanje Don Juanovega očeta, naj se sin vrne na pravo pot, terjatev trgovca Dimancha (Tone Šolar), da mu vrne dolg ter pojava umorjenega komendnika (Boris Kavčič) ob koncu igre, ki Don Juana popelje v smrt. Ves čas nastopa Don Juanov služabnik Sgana-rel (Ivo Barišič), ki se trudi gospodarja spraviti na pravo pot, a zaman.
Glavni nosilec vsega dogajanja je Bine Matoh v vlogi Don Juana. Iz Ljubljane, kjer je nastopal v Šentjakobskem gledališču, se udejstvoval pri lutkah in obiskoval Akademijo za gledališče, film in radiotelevizijo se je vrnil v Novo Gorico, saj je go-riška občina štipendirala njegov študij. Samo v tej sezoni je v dveh vlogah ostal v spominu gledalcev: kot Levstik v Kmeclovi igri »Levstikova smrt« in kot Don Juan. Ob Ivu Barišiču (Sganarel) je ustvaril živo postavo, ki prepriča s svojo zgovorno zapeljivostjo, elegantnim svetovljanstvom in upornostjo zoper moralno pojmovanje in strukture družbe, v kateri živi. Ta dva igralca sta torej dala igri poseben čar; vsi ostali so se morali samo vključiti v njuna lika in pomagali k zapletu in razpletu dogodkov. Igralsko so dobro opravili svoje vloge. Občinstva pa igra ni potegnila za seboj. Očitno mu ni ležala. - ak
Tečaj glasbene vzgoje
Goriška pokrajinska uprava priredi tečaj glasbene vzgoje za odrasle, ki se bo začel v petek 29. januarja ob 15.30 v prostorih goriškega Glasbenega zavoda. Predavala bosta prof. Davide Liani, ravnatelj konservatorija v Castelfranco Veneto in prof. Giovanna Bergamo Turello. Kot uvod v tečaj, ki bo obsegal več lekcij, bo v soboto 30. januarja ob 20.30 v Attemsovi palači koncert pianistke Blaženke Arnič.
Blaženka Arnič je končala študij klavirja pri prof. Vladimiru Krpanu v Zagrebu. Nadaljevala je nato študij v Sovjetski zvezi in medtem javno nastopala doma in v tujini. Na programu v Attemsovi palači so Beethovnove in Schubertove skladbe.
Pianistka Blaženka Arnič
Šport
MOŠKA D LIGA
Olympia Terpin-Cormons 3 : 0
(15 : 11, 15 : 7, 15 : 4)
01ympia Terpin: Cotič M. in Š., Dornik, Markožič, Kuštrin, Špacapan M., Terpin D.
I. MOŠKA DIVIZIJA Jamlje-Olympia 3 : 1
(15 : 13, 17 : 15, 4 : 15, 16 : 14)
Jamlje: Bagon M., F. in P., Soban, Klanjšček, Semoli, Antoni, Pahor, Croselli.
01ympia: Košič, Sirk, Batistič, Terpin, Cotič I. in R., Špacapan S. in I., Podver-
šič.
Tekma med Goričani in Kraševci je bila borbena in napeta. Mlada ekipa 01ympie se je dolgo upirala izkušenim Jameljcem, ki so pa morali napeti vse sile, da so zmagali, kar dokazujejo točke v posameznih setih. Pri Jameljcih smo opazili precejšnjo površnost, saj je le Soban dokazal, da je bodisi v obrambi kot v napadu res nevaren. Po drugi strani so mladi Goričani dokazali, da bodo v nekaj letih postali izborni igralci. - G. R.
Svet se po samih željah ne poboljša, ako starši doma pravega dna ne položijo. (Škof A. M. Slomšek)
OBVESTILA
Obvestilo duhovnikom. Kapitularni vikar msgr. Ristits je ukazal, naj se pri vseh mašah, kjer to liturgični predpisi dopuščajo, dodaja molitev v čast Sv. Duhu in to do izvolitve novega škofa.
Goriška pokrajinska uprava opozarja društva, da dne 31. januarja zapade rok za predložitev prošenj na pokrajino in deželo za kulturne, rekreacijske in športne dejavnosti.
Seja Zveze slov. katol. prosvete v Gorici bo v ponedeljek 1. februarja ob 20.30 v običajnih prostorih.
Maša za edinost bo v sredo 3. februarja ob 16.30 v Zavodu sv. Družine v Gorici.
Krmin. štandreška igralska skupina u-prizori v soboto 30. januarja v občinskem gledališču v Krminu Goldonijevo igro »Krčmarica«. Začetek ob 20.45.
XVIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Tudi letos sta Sindikatu slovenske šole - tajništvo Gorica dodeljeni dve štipendiji za udeležbo na seminarju, ki bo v Ljubljani od 5. do 17. julija. Kdor namerava prositi za štipendijo, naj predloži prošnjo odboru sindikata najkasneje do 28. februarja letos.
Sv. maša za pok. nadškofa Fogarja (z odkritjem spominske plošče) bo v tržaški stolnici v soboto 30. januarja ob 17. uri in ne ob 17.30. Maševal bo škof Bellomi.
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z Molierovo igro Don Juan ali Kamniti gost v četrtek 28. januarja ob 20.30 red
D,	v petek 29. jan. ob 20.30 red A in E, v soboto 30. jan. ob 20.30 red B in F ter v nedeljo 31. jan. ob 16. uri red C in G.
V	Društvu slov. izobražencev v Trstu bo govoril v ponedeljek 1. februarja p. Anton Koren SJ o sodobnosti sv. Cirila in Metoda. Začetek ob 20.15.
Slovenski kulturni klub v Trstu vabi na srečanje v petek 5. februarja ob 18.30. Govoril bo dr. Rafko Dolhar pod naslovom »Rasti iz svojega«.
Verujem kljub vsemu; tak naslov ima nova salezijanska knjižica, ki v dveh zanimivih poglavjih »Šolska naloga« in »Prijateljev svet« obravnava probleme vseh, ki iščejo pravo pot v življenju. Knjižico je pripravil Jože Bajzek, ki je pred letom presenetil premnoge s svojo prvo knjižico »Oprosti, Judita«. Knjižica je na voljo v naših knjigarnah. Cena 500 lir.
Opozorilo uprave. Mnogi naročniki plačujejo še vedno naročnino po lanski tarifi. Letos znaša 19.000 lir za Italijo in 30.000 lir za inozemstvo. Kdor menja naslov, naj nam javi novega. Prosimo tudi za natančne naslove na položnicah. Kdor prvič naroči list, naj nam pove, da je nov naročnik.
Romarski izlet skozi sedem držav. Opozarjamo tiste, ki se nameravajo pridružiti, da se nemudoma javijo, kajti prostih je le še kakih 10 mest. Izlet bo od petka 30. julija do petka 7. avgusta vključno. Cena 610.000 lir za osebo. Pri vpisu je treba plačati 150.000 lir. Kdor želi sobo z eno posteljo, doplača za vsako noč 12.000 lir.
DAROVI
Za Katoliški glas: L. P. 4.500; Mara Tabaj 10.000; Josip Perin 6.000; Šturm 11.000; Vida Bandelli 21.000; Ana Cosmina 6.000; Mila Cerneca 6.000; N. N., Opčine 41.000; župnija Opčine za objavo darov v minulem letu 50.000; N. N. 50.000; Burjes, Cleveland 3.000; Olga Zalar 11.000; sorodniki v spomin na strica Janeza Eržena 50.000; Slavica in Mirko, Sv. Križ v spomin svojih pokojnih 15.000; N. N., štandrež 10.000; Otilija Valantič 30.000; Milka Goričan v spomin g. J. Eržena 10.000; »Korotan« 6.400; Marija Marušič v spomin pok. Marije Vidmar 10.000 lir.
Za slovenska zavoda v Gorici: N. N.
25.000	lir.
Za Katoliški dom: M. R. 30.000; K. M. 50.000; N. N. 30.000; Marijina družba, Gorica 25.000; N. N. 9.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 3.000; N. N. 10.000; N. N. 5.000; Rakušček 10.500 lir.
Za Alojzijevišče: Silvan Kerševan v spomin g. Eržena 30.000; družina Korošec, Vrh v spomin g. nadškofa in g. Eržena 20.000 lir.
Julka Skvarča, Gorica: v spomin pok. nadškofa Cocolina in g. Eržena za Katoliški glas, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 10.000 lir.
Za Našo pot: N. N., Sovodnje 10.000 lir. N. N., Gorica: za slovenske misijonarje in za lačne po svetu po 25.000 lir.
Cotič Alojzija, Sovodnje: za Zavod sv. Družine in za kočo sv. Jožefa v Žabnicah po 10.000 lir.
Tereza Kovic, Rupa: za misijone 10.000 in za lačne po svetu 15.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: N. N., Cerovlje v spomin pok. nadškofa Cocolina 10.000; Ana in Norma Okretič po 10.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: N. N., Trst 20.000 lir.
V	spomin Kati Gorup: Marija Gerlanc za cerkev na Opčinah 10.000 in za skavte
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Emilija Gomizelj v spomin očeta Albina 10.000; Fabio Tassan ob krstu hčerke Cecilije 10.000; družina Sedmak-Hrovatin v spomin Pavla ob prvi obletnici smrti 65.000; družina Bellafonta-na v spomin na ženo in mamo Pepko 20.000; družina Sosič-čuk v spomin na mamo Hildo-Milo 50.000; Marta Uhelj-Malalan v spomin svojih pokojnih 15.000; Marija Sosič v spomin Kati Gorup 5.000; razni
3.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Mantovan namesto cvetja na grob Pepke Ferluga-Bellafontana 4.000 lir.
Ivanka Ambrožič: v počastitev spomina na pok. nadškofa Cocolina namesto cvetja na grob za ACM 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: N. N., Rojan
20.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda pri Domju: Ivana Ambrožič, Trst 50.000; Ivana Stančič, Trst 9.000; Stojan Sosič, Pulje 30.000; N. N., Dom j o 10.000; N. N., Domjo 10.000; N. N., Dom j o 10.000; N. N., Trst 20.000; M. K., Trst 5.000; Felicita Posega, Trst 10.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Bernarda in Marija Kuret, Ricmanje 20.000; Pepca Kuret 20.000; Darinka Komar 10.000; Marta Komar 10.000; Olga Demark 10.000; Pierina Hrvatič 10.000; Marčela Vatovec 10.000; Cvetka Kuret 20.000; Cilka Petaros 10.000 lir.
Za Baragov dom v Ricmanjih: ob letošnji božični prireditvi 100.000 lir.
Za zbor Slovenski šopek iz Mačkolj:
Pavle Smotlak namesto cvetja na grob Lojzeta Purgar 10.000 lir.
Za cerkev v Portorožu: A. F., Rojan
8.000 lir.
Za novo cerkev: Ana Petejan 20.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: N. N., Štandrež
10.000 lir.
Za uboge: Violetta Reni 20.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Sovodnje '50.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Spored od 31. jan. do 6. febr. 1982
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Nediški zvon. 11.00 Mladinski oder: »Modest Musorgski«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Na goriškem valu. 14.40 Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Gospodarska problematika. 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni dogodki; kako ti je ime? 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30
E.	Kocbek: »Strah in pogum«. 15.00 Glasbeni ping-pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Računalnik v službi človeka.
Torek: 8.10 Domači obrazi. 9.30 Ali ste že prebrali? 10.10 Oddaja za otroški vrtec. 10.20 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Kulturno pismo; beležka. 14.10 Kotiček za mlade filateliste. 14.30 Pesmi brez besed. 14.55 Naš jezik. 15.00 Glasbeni magazin. 16.00 Koder teče, ondod moči. 17.00 Kulturna kronika. 18.00 A. Marodič: »Avtostopar«.
Sreda: 9.30 Alternativna prehrana. 10.10 Koncert. 10.45 Za prvo stopnjo osnovne šole. 11.30 Literarni listi. 12.00 Pod Mata-jurjan; beležka. 13.20 Cecilijanka 81: mešani zbor Štmaver, mešani zbor Triglav iz Bukovice in Volčje drage, moški zbor Briški grič iz Števerjana. 14.10 Otroški kotiček: S knjižne police. 14.30 E. Kocbek: »Strah in pogum«. 15.00 Ameriški gledališki muzikal. 16.00 Zimske slike. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Slovenska literatura v Italiji. 18.40 Iz beležke Miroslava Košute.
Četrtek: 8.10 Doma in na tujem. 9.30 Psihološki utrinki. 10.10 Koncert. 10.45 Za 2. stopnjo osnovne šole. 11.30 Izbrani listi.
12.00 Od Milj do Devina; beležka. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.55 Naš jezik. 15.00 Jugoslovanski izvajalci. 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.40 Sodobne slov. novele.
Petek: 8.10 130 let Družbe sv. Mohorja.
9.30 Svet se vrti počasi. 10.10 Koncert. 11.00 Za srednjo šolo. 11.30 Literarni listi. 12.00 Na goriškem valu; beležka. 13.20 Četrtkova srečanja. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka?« 14.30 Tavčar: »Visoška kronika«. 15.00 Film in filmska glasba. 16.00 Svet za obzor-iem 17 00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in
glasba. 18.00 Kulturni dogodki. i8.40 Kako ti je ime?
Sobota: 8.10 Tudi starost je lahko lepa.
9.30 Fleši mimogrede... 10.10 Koncert. 11.30 Izbrani listi. 12.00 Oddaja o Reziji; beležka. 14.10 Mladi pisci. 14.30 Poslušali boste. 14.55 Naš jezik. 15.00 Začnimo s črko A.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
18.00 »Poet tvoj nov...« 18.45 Vera in naš čas.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga mama in nona
Justa Sosič vd. Volpi
Žalostno vest naznanjajo
hči Ana in sinova Gigi in Franko z družinami
Sveta maša zadušnica bo v sredo 3. februarja ob 18.15 v cerkvi v Rojanu.
Rojan, 24. januarja 1982
KMEČKA BANKA
Ustanovljena leta 1909
GORICA	Korzo	Verdi,	51
Telefon:.84206 - 84207 - 85383 Telefon menjalnice; 83909 Telex 460412 AGRBAN
VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA
RAZPOLAGAMO Z VARNOSTNIMI SKRINJICAMI