1 Leto XII. j Stev. 282 TELEFON 25-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 15. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejcman v opravi ali po poiti 10.— din. dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1 — din Incident na londonskem banketu Nemški poslanik in nemški časnikarji so se odstranili z banketa še pred pričetkom — Velik Chamberlainov govor o prizadevanju za ohranitev svetovnega miru LONDON, 14. decembra. Sinoči ie priredila zveza v Londonu delujočih poročevalcev tujih listov banket na čast ministrskemu predsedniku Chamberlainu. Na banketu, ki so se ga udeležili poleg časnikarjev tudi mnogi politiki in diplomati, je imel Chamberlain velik politični govor. Vsebina tega govora je pa povzročila, da so Nemci banket zapustili še pred pričetkom. Ta incident je povzročil mnogo komentarjev ln vzbudil mučen položaj. NEMŠKA ABSTINENCA LONDON, 14. decembra. Avala. Nemško londonsko poslaništvo je objavilo sinoči sledečo uradno izjavo: »Nemški po- CHAMBERLAINOV GOVOR LONDON, 14. decembra. Avala. Na včerajšnjem banketu organizacije tujih časnlških poročevalcev v Londonu je imel ministrski predsednik Chamberlain velik J slanik, člani poslaništva in v Londonu de- govor, v katerem je razpravljal v prvi vrsti o razmerju Anglije do ostalih velesi!, prav tako pa tudi o vprašanju vojaške pripravljenosti velikobritanskega Imperija. Chamberlain je uvodoma izjavil, da ni bil v zadnjih sto letih noben angleški državnik v takem položaju, kakor on v zadnjih 18 mesecih. Razumljivo je, da ni mogel ubežati kritiki, lahko pa izjavi, da je kljub temu ostal zvest svojim ciljem. Njegovo stališče je ostalo od začetka do konca nespremenjeno. VOJNA ALI MIR? Pri zadnjih velikih dogodkih, je dejal Chamberlain, sem stal pred alternativo: vojna ali mir? V Angliji so bili seveda tudi taki ljudje, ki so izjavili, da jim je vojna ljubša, kakor tak mir. Vendar je mogoče deliti z menoj moje prepričanje, da so ti ljudje v Angliji v manjšini. Ko je Šlo pri zadnjih dogodkih za ohranitev miru, je bilo treba naglo delati. V septembru smo dosegli monakovskl sporazum, kateremu je sledila angleško-nemška izjava. Ta izjava je omogočila v nadaljnjih nasledkih tudi francosko-nemško izjavo. POMEN MONAKOVEOA V Angliji so ljudje, je dejal dalje Chamberlain, ki smatrajo Monakovo za »poraz demokracije«. Jaz pa sem prepričan, da s tem demokraciji prav nič ne koristijo, še manj pa mednarodnemu sodelovanju. Mnogo grešijo tisti, ki označujejo Monakovo kot »zmago«, odnosno »poraz«. Mnogo bolj pametno bi vsekakor bilo, sPrijazniti se z dejstvom, da je bilo Monakovo tisti faktor, ki je preprečil nasilno revizijo versailleske mirovne pogodbe. Vendar moram obžalovati, da sl izbira jiemškl tisk neženlrano kot tarče za svojo napade najvidnejše angleške državni-*e. med njimi tudi prejšnjega ministrskega predsednika Bakhvina. Le malokdaj se potrudi kak nemški list, da bi tudi pojmoval naše stališče kot razumljivo. Kljub |®imi ostane razmerje Velike Britanije do Nemčije nespremenjeno v smislu mona-kovske izjave, po kateri oba naroda v bodoče ne bosta vodila nobenih vojn več, anjpak sta trdno odločena, odstraniti vse •Medsebojne spore s predhodnimi direktni pogajanji. ANGLEŠKO OBOROŽEVANJE. Chamberlain se je ukvarjal nadalje s 8yojimi nasprotniki v Angliji, ki mu za-fadi njegove prijateljske politike z avtoritarnimi državami očitajo simpatije za aytoritarno državno misel. Odločno je °dk!onU vsaka taka sumničenja v notra-nJl in zunanji politiki. Ob koncu je pa govoril tudi o vprašanju oboroževanja in flejal: Ako »o tudi metode angleške zunanje politike različne, je vendar enotna j? složna volja vsega angleškega naro-p v vprašanju pospešene oborožitve. V eJ zvezi je omenil tudi žrtve, ki jih jc v a namen prevzela nase tako industrija j or 80 i«h prevzeli delavci in vsi dr-avljnni, da zagotove Angliji novim £»-°m Jn potrebam ustrezajočo obrambo. lujoči nemški časnikarji zelo obžalujejo, da se niso mogli udeležiti banketa zveze tujih časnikarjev na čast ministrskemu predsedniku siru Nevilleu Chamberlainu, in sicer zaradi nekaterih mest govora, ki ga je imel ministrski predsednik na tem banketu.« REUTERJEV KOMENTAR LONDON, 14. decembra. Avala. Sklep nemških časnikarjev, da se ne udeleže sinočnjega banketa tujih poročevalcev na čast min. predsedniku Chamberlainu, sili Reuterjevo agencijo k ugotovitvi, da je bilo besedilo govora že pred banketom izročeno vsem povabljencem. Kljub proš šnjl, naj se sprejme besedilo kot zaupna zadeva, so Nemci sklenili abstinenco in so se odstranili. Temna napoved za pomlad SPOMLADI BO STALA EVROPA PRED NAJTEŽJIMI IN NAJUSODNEJŠIMI VPRAŠANJI PARIZ, 14. decembra. V tukajšnjih političnih krogih z vznemirjenjem govore o razvoju mednarodnega položaja v Evropi, zlasti v zvezi z akcijo Italije glede Tunizije, Džibutija in Sueza ter akcije Nemčije glede ustanavljanja Velike Ukrajine. Prav tako pa vznemirja javnost tudi vprašanje Klajpede, ki stopa v ospredje, kljub temu, da je Hitler svečano izjavil, da nima v Evropi nobenih teritorialnih zahtev več. Splošno se sodi, da se bližamo z naglimi koraki novim usodnim dogodkom, ki jih ne bo mogoče odgajati več ko do spomladi prihodnjega leta. Tedaj bosta Nemčija in Italija načeli tudi uradno vprašanje Ukrajine, odnosno Tunizije, Džibutija in Sueza. Spomladi bo zaradi tega napočil najbolj kritičen trenutek, ki bo odločil o n adaljnjl usodi Evrope in sveta. Anglija in Francija ne bosta branili Poljske NEUSPEH POLJSKE AKCIJE V LONDONU IN PARIZU - POLJSKA NAJ SE SAMA SPORAZUME S SVOJIMI UKRAJINCI VARŠAVA, 14, decembra. Poljska vlada je preko poslanikov v Londonu ln Parizu obvestila angleško In francosko vlado o položaju ukrajinskega vprašanja ln se informirala, kakšno stališče bi zavzeli v Londonu in Parizu v primeru, da bi Nemčija izzvala zaradi tega vprašanja konflikt s Poljsko. O tej akciji v Londonu in Parizu ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar je bilo na poučenem mestu mogoče izvedeti, da je bil rezultat negativen. Tako Anglija kakor Francija nista dali Poljski nobenih obveznih zagotovil, da bi jo branili pred Nemčijo. Na zahodu stoje na stališču, da se v srednjeevrop- ska in vzhodnoevropska vprašanja ne nameravajo aktivno vmešavati, ker imajo sami dovolj drugih problemov. V Londonu In Parizu so nasprotno nasvetovali Poljski, naj se skuša sama sporazumeti z ukrajinsko manjšino, da na ta način izbije Nemčiji iz rok orožje in ji ne da povoda za mednarodno akcijo. Ta neuspeh je vzbudil tu veliko vznemirjenje in zaskrbljenost. Po njem je gotovo, da Poljska absolutno ne more računati na kakršno koli stvarno pomoč v primeru resnega konflikta z Nemčijo. Edino upanje ostane sovjetska Rusija. Anglija in Klajpeda ANGLIJA IN FRANCIJA NISTA INTERVENIRALI V BERLINU — ANGLIJA BI VZELA PRIKLJUČITEV KLAJPEDE MOLČE NA ZNANJE za priključitev k Nemčiji, bo Anglija to LONDON, 14. decembra. Tu se uradno zanika, da bi bila Anglija po svojem berlinskem poslaniku protestirala proti nemški akciji v Klajpedi. Prav tako tudi Francija ni storila v tem oziru nobenega ico-raka. Sicer so pa vzbudile volitve v Klajpedi v Londonu veliko zanimanje. Z njimi se bavijo tudi skoraj vsi tukajšnji 1> sti. Tako pravi v svojem komentarju »Dai!y Mail«, da pomenijo nedeljske volitve zopet nov prizidek na stavbi nove Evrope. Anglija nima v Klajpedi nobenih interesov in tudi ne nobenih obveznosti. Po ovinkih je preko Zveze narodov sicer prevzela neke garancije, toda vsa ženevska Zveza narodov obstoji sedaj k srečf samo na papirju. Ako sc Klajpeda odloči molče vzela na znanje. Zapiski V TUNIZIJI JE MIR. PARIZ, 14, dec. V Tuniziji vlada po poln mir. Včeraj je policija aretirala nekega Italijana, lastnika italijanskega k!u ba. Italijansko časopisje je veliko pretirano pisalo o škodi, ki so jo tuniški Italijani doživeli o priliki zadnjih demon stracij. Skoda znaša v celoti le 22.000 dinarjev. OBOROŽEVANJE EGIPTA. KAHIRA, 14. dec. Egipt je sklenil, da žrtvuje za oborožitev 23 milijard din. Za ta denar bodo opremili štiri nove divizije. Izbiraj, Francija! Rimski dopisnik ameriške časopisne agencije United Press je izvedel, da imajo Italijani pripravljenih 6 točk kot minimalni program, ki ga mora Francija sprejeti, če noče, da bo prisiljena sprejeti pozneje 7 točk, ki predstavljajo maksimalni program. Prvih šest točk naj bi bilo; 1. enakost pravic Italijanov in Francozov v Tuniziji, tudi v administraciji, 2. prvenstvo italijanskih interesov pred francoskimi v Suezu, 3. svobodna luka Džibutj, 4. prevzetje železnice Džibutl -Adis Abeba, 5. priznanje pravic vojskujoče se stranke generalu Francu, 6. vprašanje svobodnega prehoda v Libiji. Če bi teh točk Francija ne sprejela, bo Italija postavila maksimalni program, ki vsebuje 7 točk: 1. odstop Nice, 2. odstop Korzike. 3. odstop »italijanskega dela« Tunizije, 4. železniško zvezo Džibuti -Adis Abeba, 5. vse pravice v sueškem kanalu, 6. priznanje s strani Franoije »pravice na zmago* generala Franca, 7. še ena zahteva, ki se bo formulira kes-neje. »Ukrajinsko vprašanja*' Ukrajinsko vprašanje, ki postaja z dneva v dan vse resnejša zadeva — vsaj tako je videti po uvodnem mestu, ki mu ga dajejo angleški in francoski listi — so sprožili v Nemčiji takoj po delitvi Češkoslovaške. V reviji »Geopolitik« piše general Haushofer, sodelavec Hitlerjevega namestnika Rudolfa Hessa, o Podkarpatski Ukrajini kot »Piemontu« nove ukrajinske države, pri kateri bo Nemčija istočasno pokrovitelj in tudi glavni dobitnik. Konec članka izzveni seveda v borbo proti Poljski in Rusiji, ki baje tlači Ukrajince. Poljski Henlein Deklaracija ukrajinskega poslancu Mudrega, ki je v poljskem sejmu zahteval za 7 milijonov Ukrajincev, ki žive na Poljskem, prav iste pravice, ki jih je svo-ječasno zahteval za češkoslovaške Nemce Henlein, je povzročila v Berlinu veliko zadovoljstvo. Zadovoljni so Nemci tudi zaradi tega, ker jim je uspelo doseči demisijo Holstija, finskega zunanjega ministra, ki je bil njihov nasprotnik in pu zaradi odstopitve Lozoraitisa, litvanskega zunanjega ministra, ki je bil velik prijatelj Poljske. Slednji j« bil zamenjan z Balutisom, velikim nemškim prijateljem. (Genevievea Tabouis v *1’ Oeuvreu*). Diplomatski spor Angleški generalni konzul v Frankfurtu Smallbones je odklonil povabilo na neko uradno prireditev in dejal, da bo povabila toliko časa odklanjal, dokler bodo po frankfurtskih zidovih nalepljeni lepaki, ki sramotijo angleške vojake v Palestini- Slike namreč predstavljajo angleške vojake, kako s strojnicami masa-krirajo Arabce. Sprememba ametUfce nwtw|. nostl Na Rooseveltovo pobudo se bavijo uradna mesta v USA z mislijo o omejitvi nevtralnostnega zakona v tem smislu, da more prezldent določiti embargo (prepoved dovažanja orožja) za države, ki bi bile označene za napadalca, medtem ko je sedanji zakon določeval, da se mora USA poslužiti embarga proti obema vojskujočima se strankama. Ker gre pri teh spremembah za podelitev velikih polnomočij prezidentu, predvidevajo politHSnf krogi, da ho ta Rooseveltova tagMre !■-zvala v kongtesu velike spore. Maribor, 14. decembra. Rešitev češkoslovaškega problema z odcepitvijo Nemcev, Madžarov in Poljakov ter ustanovitvijo federaliziranih avtonomij Čehov, Slovakov in Karpatskih Ukrajincev, je sprožila po Evropi več podobnih problemov, katerih pomembnost bo, kakor vse kaže, stalno naraščala in povzročala mednarodni politiki in posameznim prizadetim državam tudi v njihovi notranjosti še veliko preglavic. Posebno vidni pa postajajo ti nasledki v tisti Poljski, ki je pomagala češkoslovaško trgati na podlagi istih načel, ki se obračajo sedaj proti njej sami s še veliko večjimi nevarnostmi. Evropski listi so zadnje tedne veliko poročali o demonstracijah galiških Ukrajincev proti poljskemu zatiranju in o manifestacijah za ukrajinsko avtonomijo. Pretekli teden se je pa oglasil v varšavskem sejmu (državnem zboru) oficielno k besedi predsednik kluba ukrajinskih poslancev M u d r i j, ki je predložil v razpravo zakonski osnutek o ustanovitvi teritorialne avtonomne ukrajinske pokra, jine v okviru poljske republike, ki naj bi obsegala ves južnovzhodni del Poljske in štela okoli devet milijonov prebivalcev. Obenem je ostro protestiraj proti oficielni poljski zunanji politiki glede skupne meje z Madžarsko in izrekel besede tople simpatije za »prvo avtonomno ukrajinsko državo«, kakor je imenoval Karpatsko Ukrajino. Malo prej, ko so dvignili ukrajinski poslanci v poljskem sejmu svoj glas z zahtevo po avtonomiji, je pa obiskal poljskega notranjega ministra voditelj nemške manjšine na Poljskem, ter mu predložil spomenico s točkami nemških zahtev, ki so v marsičem podobne znanim sudet-sko-nemškim karlovarskim točkam Konrada Henleina. Za njimi stoji Nemčija, ki glede narodnostnih zadev ne priznava državnih mej. Iz Varšave že prihajajo glasovi, da so bile predložene nemške zahteve v sporazumu z Berlinom in da pomenijo šele uvod v kampanjo, ki se bo na tej podlagi pričela. Vse kaže, da Nemčija po tesnejši naslonitvi Poljske na sovjetsko Rusijo ne bo imela več veliko obzirnosti do Varšave in da se bo razmerje med obema sosedama že v doglednem času močno skalilo. V nemškem tisku se že pojavljajo vesti, da postaja Poljska predstraža boljševizma in stopa na mesto bivše »Ueneševe češkoslovaške«. V nedeljo dopoldne so pa bile v Kaunasu v Litvi kljub vsej pazljivosti policije manifestacije, ki so jih organizirali v glavnem litvanski dijaki in emigranti iz Poljske, pri katerih so zahtevali priključitev Vilne in vseh pol milijona Litvan-cev na Poljskem k Litvi, obenem pa izjavili. da so pripravljeni v zameno dati Nemčiji Klajpedo (Memel). Neki govornik je namreč dejal: »Naj Nemčija vzame Klajpedo, čeprav stoji mesto na litvanskem narodnem ozemlju! S tem se bomo vsaj rešili večnih napetosti med Litvo in Nemoiio. Toda samo pod enim pogojem: da nam preskrbi vrnitev Vilne in vsega ostalega litvanskega ozemlja, ki ječi pod poljsko peto!« Ta govornik ni bil ofi-;ielen predstavnik Litve, toda v Nemčiji so njegov glas poslušali z izrednim veseljem in odgovorili: »To je pa vredno premisleka.« Za enkrat vsi ti problemi morda še niso tako nevarni, da bi mogli Poljski nrerokovati v doglednem času usodo Beneševe Češkoslovaške«, toda da obstajajo, tega ne more nihče več utajiti, la kdo ve, kako se lahko še razvijejo razmere? Tudi v češkoslovaškem primeru nismo mogli slutiti, kaj bo nastalo iz karlovarskih Henleinovili zahtev. Moglo bi se zgoditi, da hi stopila Nemčija pred Poljsko z enako odločnimi zahtevami, kakor je pred Češkoslovaško, in sekundi rali ji ne bi samo poljski Nemci, arnpak tudi Ukrajinci, Belorusi in Litvanci. Ena tretjina prebivalcev Poljske ni poljska! Vendar bi bilo v takem primeru prav malo upanja, da bi mogla postati okrnjena Poljska federacija treh slovanskih narodov: Poljakov, Ukrajincev in Belorusov. Vsaj kar se tiče Ukrajincev, ti prav gotovo ne bi bili tedaj pripravljeni ostati še nadalje v kakršni koli skupnosti s Poljaki: njihov cilj je Velika Ukrajina. V Varšavi se menda vsega tega dobro zavedajo, zato njihova trdovratna prizadevanja za skupno mejo z Madžarsko in Češki pooblastilni zakon DEKLARACIJA BERANOVE VLADE — POOBLASTILNI ZAKON V PRAVNEM ODSEKU ZBORNICE ŽE SPREJET PRAGA, 14. decembra. Včeraj popoldne sta se sestala češko-slovaški parlament in senat. Na seji je novi ministrski predsednik Beran podal vladno izjavo, v kateri je omenil najprej žrtve, ki jih je doprinesla ČSR za ohranitev evropskega miru. Nato je govoril o zunanji politiki, ki se mora do temeljev spremeniti in prilagoditi novemu položaju v Evropi. Iz-premenile se niso samo meje čSR, ampak se je spremenil tudi ves politični položaj v svetu. Vendar mora biti tudi nova zunanja politika taka, da bo branila narodne in državne interese. čSR hoče živeti v prijateljstvu z vsemi sosedi, kakor tudi z ostalimi državami. Dalje je govoril o notranji politiki, novi federativni ureditvi države, gospodarskih, prometnih m vseh ostalih problemih. Napovedal je uredit: v židovskega vprašanja in revizijo trgovinskih odnošajev. Deklaracija je bila v zbornici in senatu z odobravanjem sprejeta. Po sprejetju deklaracije ie vlada predložila v razpravo zakon o pooblastilih in zakon o spremembi ustave, ki sta bila odkazana zadevnim odsekrm. Pravni odsek je zakon o pooblastilih vlade že sprejel in je tako sklenjena stvar, da bo sprejet tudi v plenumu. Slovaška pre 1 volitvami PRIPRAVE ZA VOLITVE V NEDELJO, 18. T. M. SLOVAŠKA VOJSKA. OREL IN SOKOL BOSTA RAZUŠČENA. PRAGA, 14 .decembra. Vsa Slovaška je v predvolivnem razpoloženju. Volitve bodo v nedeljo, 18. t. m., in glasovalo se bo samo z »da« ali »ne«, ker imajo na Slovaškem sedaj samo eno stranko. Vsak dan je vse polno volivnih zborovanj, na katerih nastopajo samo govorniki Slovaške stranke. V Ružemberku je govoril včeraj minister dr. Sidor, ki je dejal med drugim, da bo morala biti v bodoče reformirana tudi vojska, kajti nikakor r! mogoče še nadalje vzdržati položaja, da vodi vojsko ČSR 120 generalov, med ka- terimi je le en sam Slovak. Na Slovaškem bodo službovali samo slovaški polki, slovaški generali in slovaški častniki. Glede financ se mora urediti uprava tako, da ne bo romal še. dalje ves denar v Prago. Izmed viteških organizacij bo dovoljena v bodoče samo Hlinkova garda, Orel in Sokol pa bosta uvrščena v njene vrste. Kar veže Slovaško s češko, je skupni državni poglavar, a skupne so tudi vsedržavne finance, vojska in zunanja politika. Drugih vezi ni. Naselitev Židov v Rodeziji NOV PREDLOG V ANGLEŠKEM KOLONIALNEM MINISTRSTVU ŠTORA BI BILO ZA ŽIDE Z VSEGA SVETA PRO- Se nekajj končnitt re*u .atov voJiiev v Siover&iji Po uradnih podatkih, ki smo jih obja-vili v včerajšnji številki, deloma pa jih prinašamo danes, je dobila slovenska združena opozicija 19.075 glasov, od tega dr. Kukovčeva skupina 8347, dr. Lončarjeva 7566, dr. Stanovnikova 1825 glasov. 1341 glasov pa gre na skupno listo KDG in dr. Stanovnika. LONDON, 14. decembra. Kakor poroča »Daily Telegraph«, študirajo sedaj v angleškem kolonialnem ministrstvu nov načrt, po katerem naj bi se rešilo židovsko vprašanje na ta način, da bi se Židje naselili v Severni Rodeziji v Afriki. Načrt predlaga ustanovitev nove židovske domovine v Severni Rodeziji, ki ima za naselitev primerno podnebje in površin- ski obseg evropske Anglije. Na tem ozemlju, ki je sedaj silno redko poseljeno, bi našli lahko prostora Židje vsega sveta. Po proučitvi tega načrta bo stavilo kolonialno ministrstvo vladi konkretne predloge v tej zadevi. Del stroškov za naseljevanje bi prevzela Anglija, ostala sredstva pa naj bi preskrbele ostale zainteresirane države in Židje sami. Peklenski stroj v Zagrebu ZAGREB, 14. dec. Današnje »Vreme« poroča, da je pred vrati stanovanja zagrebškega odvetnika dr. Kuga Werka, ki je nedavno prestopil v JRZ, eksplodiral peklenski stroj. Poleg peklenskega stroja je bilo pismo, v katerem je rečeno: i »Čvrsto smo uverjeni, da smo Vam dali nov material za nov članek v »Samoupravi« in nov podstrek za oznanjevanje edinstva Jugoslavije, živel dr. Maček!« V tem smislu je izdano tudi uradno poročilo, ki pravi, da je eksplodirala velika patrona, ki je bila obešena na kljuki. Vrata so poškodovana v dolžini 20 cm in širini 7 cm. Vojaška obveznost v Angliji LONDON, 14. decembra. V vrstah vladnih pristašev še vedno bolj kaže zelja, da sc tako imenovani narodni registri ne bazirajo na prostovoljstvu, ampak na vojaški obveznosti. Izraža se tudi zahteva, naj se o tem vprašanju razpravlja v spodnji zbornici še pred Božičem. Razprava bo najbrže 20. t. m. Sprejetje tega predloga bi pomenilo dejansko, da uvede Anglija splošno vojaško obveznost. NOV POTRES NA JAPONSKEM TOKIO, 14. decembra. Včeraj je bil na Japonskem nov katastrofalen potres, ki je zahteval mnogo žrtev. Podrobnosti še niso znane. njihovo najnovejše tesnejše nagibanje r.a stran sovjetske Rusije, s katero so živeli še nedavno v precej napetem razmerju. Varšava išče zavetja pred grozečim viharjem na strani sovjetov, čeprav se poslužuje sama v notranjosti režima, ki je vsekakor bližji fašizmu, kakor komunizmu in celo demokraciji. Sovjetska Rusija sprejema to zvezo s Poljsko iz istega razloga bojazni pred ukrajinskim vprašanjem.‘Moskovska »Pravda« je zapisala po sklenitvi poljsko-sovjetskega sporazuma: »Sedaj bomo skupno branili svoje ukrajinsko ozemlje!« Ali ne bo prav ta zveza nagnala Nemčije še prej v akc!jo proti Poljski? -r VVIEDEMANN ZNOVA OBIŠČE LONDON. LONDON, 14. dec. Exchange. Minister Oliver Stanley je izjavil, da ne bo formalnih pogajanj ob priliki obiska dr. Schachta v Londonu. Govorili bodo samo zaradi informacij. Hitlerjev odposlanec kapetan VViedemann pa bo prišel sredi januarja na razgovore v London. NEMŠKO-MADŽARSKA TRGOVINSKA , POGAJANJA BERLIN, 14. dccembra. Nemški in madžarski odbor za urejevanje trgovinskih odnošajev med Nemčiio in Madžarsko je imel v ponedeljek v Berlinu sejo, na Kateri so bila rešena razna sporna vpra^-šanja, k* ,so nastala zlasti zaradi priključitve Sudetov k Nemčiji in madžarskih krajev Slovaške k Madžarski. Razpravljali so dalje o novi trgovinski pogodbi, ker bo stara 31. t. m. potekla. PALESTINSKI ARABCI ZA MUETIJA JERUZALEM, 14. dec. DNB Arabski listi v Palestini se zavzemajo za vrnitev jeruzalemskega muftija v Palestino, ker bo njegova vrnitev pomenila pomirjenie Palestine. Samo on ie pravi predstavnik Arabcev. (Op. ur. Po angleških vesteh pa je v Palestini samo še en arabski časnik, ker je vse druge visoki komisar prepovedal, ker so odgovorni uredniki ušli v tujino.) ROJSTNI DAN ANGLEŠKEGA KRALJA. LONDON, 14. dec. Angleški kralj praznuje danes 43. rojstni dan. SPREMEMBE V NOVOZELANDSKI VLADI. CHRISTCHURCH, 14. dec. V novozelandski vladi so nastopile izpremembe. Ministra Nash in Armstrong sta dobila nove resore. FILM IN OBOROŽEVANJE LONDON, 14. decembra. Vojni minister Hoare-Belisha je včeraj sporočil v spodnji zbornici, da pripravlja načrt, po katerem se bo film stavil v službo oboroževanja. . Vremenska napoved. V nižini večinoma oblačno in megleno, mestoma dež. Na gorac večinoma jasno. Za enkrat še milo vreme. Okraj Ljubljana inestc: dr. Korošec Anton in Mašič Pavle (St.) 13.176: dr. Stanovnik in dr. Brecelj A. (Ma.) 424. dr. Al. Kraigher in Leskovšek Franc ,Ma.) 417, dr. Kramer Albert in dr. Jelenec Celestin (Ma.) 2791, skupaj dr. Maček 3632: dr. Kandare in Šturm Ture (Lj.) 242. Skupaj je volilo 17.050 volivcev. Okraj Ljubljana okciica: dr. Anton Korošec in Stare Miloš (St.) 10.054, Furlan Fran in Černe Jože (Ma.) 377. Leskovšek Franc in Škerjanc Franc (Ma.) 763, Stanko Jurij in Mravlje Milan (Ma.) U91. skupaj dr. Maček 2331: Zupančič Ivan ^ Siberer Ignac (Lj.) 20. Skupno je volilo 12.405 volivcev. Okraj Radovljica: dr. Šmajd Albin (St) 5194, dr. Stanovnik Aleš (Ma.) 1341, Pavel Olip (Maček) 1922, skupaj dr. Maček 3263, Kržišnik Vinko (Lj.) 92. Skupaj 'č glasovalo 8549 volivcev. _ Okraj Kamnik: Štrcin Ivan (St.) 7016. Anton Marinček (Ma.) 279, Cerar Anton (Ma.) 555, skupaj dr. Maček 834: Lojze Kanc (Lj.) 125. Skupno je glasovalo 7975 volivcev. Okraj Krško: dr. Miha Krek (St.) 6796. Fran Mesojedec (Ma.) 609, Krunoslav Ba-tošic (Ma.) 275, Milan Mravlje 872, skupaj dr. Maček 1756; I. Stoviček (Lj.) 2C. Skupaj je volilo 8572 volivcev. Okraj Kranj: Janez Brodar (St.) 6154. dr. Jakob Mohorič (Ma.) 60, Tomaž Križnar (Ma.) 1419, skupaj dr. Maček 1479; Karol Demšar (Lj.) 83. Skupno je volil0 7746 volivcev. ^ . Okraj Litija: dr. Lavrič Jože (St.) 6439, dr. Dragotin Lončar (Ma.) 225, rij Arh (Ma.) 612, Josip Strman (MaJ 347, skupaj dr. Maček 1184; Vinko Sedlar (Lj.) 78. Skupaj je glasovalo 7701 volivec. , . Okraj Logatec: Franc Gabrovšek (St.) 3857, dr. Dragotin Lončar (Ma.) 610, Franjo Tavčar (Ma.) 874, skupaj dr. Maček 1484; Vekoslav Bavdek (Lj.) 5. Skup"1-* je glasovalo 5346 volivcev. Okraj Škofja Loka: Ivan Dolenc (5t<) 3958, Lojze Hartman (Ma.) 183, Albin Koman (Ma.) 268, Karo! Dolenc (Ma.) 3». skupaj dr. Maček 486; dr. Dragotin Demšar (Lj.) 45. Skupno ie volilo 4489 vo* livcev. ^ Okraj Črnomelj: Dr. Koce Jure 2946: Peter Koren (Ma.) 1802, Ivan M3' iešič (Ma.) 280. skupaj dr. Maček 20«-’ Nikola Vilhar (Lj.) 1. Skupaj je vom° 5029 volivcev. Okraj Novo mesto: dr. Franc Kulove (St.) 8718, Franc Špehar (Ma.) 528, & bert Germ (Ma.) 243, Ivan Hrovat (M ne, da se udeleže ustanovnega občnega zbora Odseka Zveze Maistrovih borcev v Ljutomeru, ki bo v nedeljo, 18. dec., ob 8. v hotelu g. Zavratnika v Ljutomeru. Pripeljite s seboj tudi ostale vaše prijatelje in znance, ki morda niso prejeli našega vabila, a so se leta 1918-19 pod vrhovnim poveljstvom gen. Maistra borili za osvoboditev naše sev. meje. * Člani zavarovalne zadruge »Drava: v Mariboru se pozivajo, da se v lastnem interesu udeleže občnega zbora dne 14. dec. (v sredo) ob 18. uri v zgornjili prostorih hotela »Orel«, da zastopajo svoje interese glede zavarovanj ter zavzamejo stališče glede dogodkov v zadnjem letu. — Člani ustanovitelji »Drave«* * Priložnostni nakup briljantov pri Anton Kiffmann-u, Aleksandrova 11. * Dovršeno lepoto lahko dosežete s pomočjo francoskega pudra »Forvifl« 5 Fleurs. Dobi se v drogeriji Kanc. * Predavanje pri Združenju trgovcev. Danes, v sredo, dne 14. decembra t. L-priredi Združenje trgovcev za mesto Maribor ob 20. uri v svoji dvorani, Jurčičeva ul. 8/1, predavanje o temi ,,Železnica in javnost"; predaval bo višji železniški kontrolor g. Ferdo žužek. — Vabimo vse naše člane, trgovske nameščencc in nameščence kot tudi ostalo občinstvo, ki se zanim;l za to važno vprašanje k obilni udeležbi te poučne prireditve. Združenje trgovcev za mesto Maribor. * Izlet v Gradec z modernim avto-karom v sredo, 21. dec. za le din 100.—-Takojšnje prijave pri »Putniku«, Maribor. Nočna lekarniška služba: Lekarna Pri Sv. Antonu, Frankopanova ul. 18, tel-27-01; lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta, tel. 21-79. Kino * Grajski kino. »Florentina« Paul H6r-giber in Geraldina Katt. Film posnet v sončni Dalmaciji. * Esplanade kino. Danes »Madamf Bovary«, krasni velefilm s Polo Negri-Po istoimenskem romanu. * Union kino. Danes grandiozni vele' film »Raskolnikov«, po romanu F. Dostojevskega s Harry Baur-om. Mariborsko gledališie Sreda: Zaprto. Četrtek, ob 20.: »Aida«. Red D. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20: »Kralj na Betajnovi«. C. Mariborska opereta pripravlja novitet0 »Vse za šalo«, ki jo je napisal član mari' borskega gledališča Danilo Gorinšek uglasbil pa voj. kapelnik Josip Jiranek. Kultura Ptujsko gledališče Režiser Franjo Žižek, ki vodi sedaj nase ptujsko gledališče, je pripravil kot prvo novo predstavo Linhartovega »Ma tička«, iz katerega je velo predvsem skupno občutje igralcev do igrane komedije. Žižek je zrežiral delo po načelih svoje smeri in dosegel lep uspeh. V mimiki in maskah je polagala režija pozornost na karakterističnost, a v obvladanju teksta brez šepetalca na pravilno vokalizacijo. kateri so pa vendarle manjkali različni barvni odtenki. Scenična dekoracija pa, ki je z enostavnimi simboli ka-rakierizirala prizorišče scen in situacij, je v fe.i režiji dokazala ustvarjalno moč, moč domišljije ter rahlo mehaniziranje gledališča. Vse to je bilo v znamenju vrenja in sladkega mošta, zato tudi ne brez znakov anarhije, ki zopet »lahko vodi do novih elementov ustvarjanja. Nam mora biti to vrenje ljubše, ker je v njem pogoj za bodoči razvoj in dozoretje. Kaj zmore skupen odnos do stvari, so najlepše pokazali igralci. Ta jih ni zavira!. lemveč obratno: dal jim je ves individualen razmah v skupnem okviru, ki je bil tudi po njih samih dognan. To priča o soustvarjanju in globlji vzročnosti r.’cd posameznikom in vodilno mis!\io bi:v. dije. Nobeden ni izstopal, vsi so te- žili k neki vsebini, ker so jo občutili s svojo intuicijo. Barona Naletela je kreiral Samec v nemirni notranji igri, ki se je zunanje izražala v čustvenih in odsekanih gestah ter v izraziti mimiki obraza in oči. Z značilno zadržanostjo je znal ustvariti važne psihološke pavze in z njimi pripraviti gledalca na nastopajoči moment ali na novo situacijo. Podčrtam to, ker ni bilo le tehnika igranja, temveč globlje odra-žanje vživetja v vlogo. Tak je res ugajal in prepričevalen je bil, posebno proti koncu, ko je zrasel iz sebe po tako taz-Ifčnili stopnicah menjavanja baronovega značaja. V njem je Čehova kot njegova žena Rozalija našla najboljšega partnerja. Ona sama pa je že po zunanji pojavi značilnih potez obraza in vsa vase zamaknjena v taki maski vplivala pomirjevalno in uravnovešeno. Tako se je ob njej odražal baronov razklani značaj, njen pa je tembolj v najneznatnejših znakih gibanja in kretenj izražal tisto osebno noto, ki so jo komaj izdajale oči, ko je v njih bila mrzla ljubosumnost, ali toplota ogorčenja, ali mirnost samozavesti in ranjenost ženskega dostojanstva. Toda vse to v čustveni barvi refleksivne igre s pritajeno resignacijo. Čehovi so menda v osebni dispoziciji vloge, v katerih se lahko analitično vglablja vase. Čehova in Samec sta se tako našla, kakor sta se zopet po svoje grajski vrtnar Matiček in hišna Nežika. Matiček ,ie bil Drolc. Njegova moč v igranju je bolj v retoriki in vnanji tehnični igri. Zmore pa s svojim organom, posebno z njega polnostjo in barvo ter z izrazito mimiko doseči razne stopnje doživetja. To je pokazal tudi tam, kjer sc je mogel nasloniti na tekst in po njem v stilizirano gesto. Okreten in uglajen, poln ognja in nekoliko deklamatorski, je bil hišni Ncži-ki odgovarjajoč lik. Le tempo naj ponekod krati, posebno takrat, ko je sam na mostišču in ko shrujejo iz njega besede, v katere je položen idejni stržen komedije. Hišno Nežiko je R c ničeva o-iela v nežnost in ljubkost ter v najznačilnejšo potezo svojega igranja — v poetičnost! Išče pa v igri spore v sebi, zato je dala Nežiki svojevrsten značaj. Včasih kakor da se še zamisli nad tem, kar je sledilo. Zdi se mi, da bo njen razvoj v odrskem oblikovanju le težil za liki, ki živijo v sebi. Škoda le, da tudi glasovno ne more te ^vzročnosti poudariti. žužek, grajski kancelir (Fii rs t), Zmešnjava, advokat na deželi (W i I h e 1 m), Budalo, njegov pisar (Z i ž c k) so tvorili ritmično grupiranje sodnikov, ki so v črnih plaščih izražali nasprotje vsemu — strah; njihovo udarjanje s palicami, spremljano z bobnanjem, ter določeni S^°l pa je prehajalo v tisto suho grotesknost’ iz katere je mrzlo zvenel sodni pošto* pek. To zvočno posredovanje je v pub’1" ki vzbudilo določen odnos do nastopaj'1' če scene. — Tudi Tonček, študent na P°* čitnicah (Kostanjevec), Jerica, z°' panova hči (Pfajfrova), delavec Ga' špar (Kova č) in dekleta ter godci, vsak po svojem prizadevanju prispeva delež k skupnemu hotenju. Hotel sem le zavzeti pravilen tudi do igralcev. Upoštevati moramo v» pretežke okoliščine in žrtve, ki jih ti igralci zmagujejo iz samega golega ija vdušenja, da naša beseda tako zapoje j tako pove, kakor ji v obmejnem Ptu’ grc. A. Debenak k. Razstava mariborskih likovnih ulIlC* nikov v Beli unionski dvorani bo odpr1^ samo še 10 dni. Dosedanji obisk je P*f' cejšcn, vendar pogrešajo naši utnehii marsikoga iz vrst tistih, ki bi bili P poklicani, podpirati naša prizadevanja rudi nakup slik bi bil lahko boljši. k. Curwood: Zlata zanha, Pri Narod1'1 tiskarni v Ljubljani je izšel kot pona . J. M. prevod romana -Zlata zanka« 1 gleškega pisatelja Jamesa Oliverja cu wooda. Knjiga obsega 194 strani nia..j osmerke. Roman je živahna zgodba, se gladko in z zanimanjem čita Gospodarstvo Gospodarski interesi Italije v jugo-vihodm Evropi ITALIJA JE PREJ KO SLEJ NAVEZAN A NA GOSPODARSKO SODELOVANJE Z DRŽAVAMI V JUGOVZHODNI EVR OPI IN ZLASTI NA BALKANU. Po sankcijah je skušala Italija preusmeriti svoje gospodarsko sodelovanje ter težišče prenesti na kolonialno in prekomorsko izmenjavo blaga, da bi tako iz psiholoških razlogov pokazala svetu, da je sankcije niso občutnejše prizadele. Mimo tega pa je v državah na Balkanu in v jugovzhodni Evropi naletela na resne konkurente: Anglijo, Francijo in v novejšem času zlasti Nemčijo. Podoba pa je, da Italiji preorientacija njenih trgovsko-gospodarskih odnošajev ni uspela. Med poglavitne vzroke tega neuspeha lahko Štejemo okolnost, da sloni skoraj v vseh prekomorskih državah trgovina še nadalje na svobodnih devizah, ki jih pa Italija ni imela v toliki meri, da bi mogla z uspehom izvesti preusmeritev svojega zunanjega gospodarstva. Toda tudi njena naravna gospodarska povezanost z balkanskimi državami je tako tesna, da bi Popolna prekinitev pomenila za italijansko gospodarstvo občuten udarec. Tržišča v prekomorskih državah so svobodna; na njih se bije bitka med onimi, ki imajo več in manj zlata, oz. svobodnih deviz. Italija pa je trgovala in še trguje skoraj z vsemi državami na Balkanu 'n v vzhodni ter južni Evropi potom kliringa, kar je za njene finance in notranjo zadolženost silna olajšava. Zadnji čas se opaža, da si je Italija premislila ter da nikakor nima namena, opustiti svojega gospodarskega sodelovanja z Balkanom; nasprotno, skuša ga še povečati in utrditi z novimi trgovinskimi in gospodarskimi pogodbami. Italija si hoče tako tudi sama zasigurati na Balkanu in celo v Podonavju primeren gospodarski vpliv. Kako je Italija gospodarsko zainteresirana na sodelovanju z državami na Balkanu in v Podonavju, je najboljše razvidno iz statistike o italijanskem uvozu in izvozu. Uvoz Italije iz balkanskih in Podonavskih držav je znašal v letih 1936, 1937. in v prvi polovici 1938. (vse v tisočih lir); I. pol. 1936 1937 1938 Albanija 29.116 61.425 32.119 Avstrija 370.437 ,630.679 245.567 Bolgarska 28.891 75.878 46.7S4 Čehoslov. 49.717 274.709 157.650 Grška 6.733 66.429 55.390 Jugoslavija 69.095 253.776 7S.416 Romunija 220.751 390.831 134.479 Turčija 53.192 98.299 137.173 Madžarska 220.308 410.166 106.578 in v prvi polovici 1938: 5,939.809 lir. Od celotnega italijanskega uvoza je na balkanske in podonavske države odpadlo 1936: 17%, 1937: 16.8% in v I. polovici 1938: 17.9%. Povprečno je v tej dobi znašal italijanski uvoz iz teh držav okoli 17% vsega uvoza. Izvoz Italije v navedene države pa je znašal povprečno 16% vsega italijanskega izvoza sploh. Gospodarska bilanca med Italijo in navedenimi državami si je glede izvoza in uvoza nekako v ravnovesju, kar pa je tudi razumljivo spričo klirinškega trgovanja, ki sloni na načelu enakih kvot izvoza in uvoza. ItalijansVi :-/Voz v države je v navedeni dobi znašal (v 1000 lirah): I. pol. 1936 1937 1938 Albanija 29.760 39254 28.102 Avstrija 193.438 288.903 114.941 Bolgarska 3.299 45.412 35.250 Čehoslov. 58.610 137.562 67.870 Grška 12.450 83.535 56.942 Jugoslavija 45.309 192.475 110.970 Romunija 20.911 131.719 60.227 Turčija 26.540 128.846 28 985 Madžarska 116.632 200.529 65.373 S©O H Svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na Sedu 1939 V Curihu in Bazlu se bo vršilo od 3. do 12. februarja prih. 1. tekmovanje v hokeju na ledu za prvenstvo Evrope in sveta. Rok za prijave poteče s 15. decembrom, vendar so že sedaj dospele prireditelju mnogoštevilne prijave. Turnir v hokeju na ledu se bo vršil istočasno v dveh krajih in to v Curihu in Bazlu, v dveh mestih, ki sta z železnico oddaljeni samo eno uro. Obe mesti imata umetna drsališča, ležeča na zelo lepem kraju in sta opremljeni z vsem tehničnim kom-fortom. Obe drsališči imata skupaj prostora za 25.000 gledalcev. Na vsakem igrišču se bo igralo po 20 tekem. Tekmovanje so uredili tako, da bodo ona moštva, ki odigrajo prvo kolo v Bazlu, igrala semifinalnc tekme v Curihu in obratno, tako da bosta videli obe mesti kar največ igralcev. Računajo, da bo sodelovalo vsega 12 do 16 reprezentanc. Imena igralcev je prijaviti do 15. januarja prihodnjega leta. Potrebno bi bilo, da na tem turnirju sodelujejo tudi jugoslovanski hokej-igralci, ker bo to poslednja prilika za merjenje moči pred V. zimskimi olimpijskimi igrami leta 1940. Skupaj 506.959 1,248.235 548.660 Ves italijanski izvoz je znašal 1936: 3,829.675 lir; 1937: 7,S48.807 lir in v I. pol. 1938: 3,892.373 lir. Od tega je odpadlo na balkanske in podonavske države 1936.: 13.2; 1937: 15.9% in v I. pol. 1938: 14.1%. Iz statistik o uvozu in izvozu je dovolj razvidno, kako je Italija gospodarsko navezana na države na Balkanu in v jugovzhodni Evropi. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je sicer izgubila zelo važno oporišče, ki ga bo pa skušala kompenzirati na tržiščih v ostalih državah jugovzhodne Evrope. 98 Skupaj 1,048.240 2,262.192 1,004.156 Ves italijanski uvoz je v tej dobi znašal 1936 : 5,882.742 lir; 1937: 13,488.803 lire kraljica marija romunska: fyod&a fuejega žurtjekfo Cisto drugačen je bil Karol, naš najstarejši. Kot °trok vesel in ubogljiv, je postal kot mladenič resen ambiciozen učenec, toda voditi se je dal dobro. V prvih letih je bil sama svetloba in dobrota, a kasneje ie postal malo pedantičen. Njegove sestre so često ^ejale, da »ugajajo Karolu samo dolgočasne zadeve«, '9 zares je kazal že kot deček nenavaden interes za Pse. kar je bilo v zvezi s predpisi, prepovedmi, zakoni 'n reglementiranjem. Nobene stvari ni jemal lahko in Se ie rad poglobil v bistvo. Mogoče je tudi, da se je “avzel marsičesa od strica, s katerim je bil mnogo skupaj in je ta nanj močno uplival. Pri mladem je imel jreeo, da je naletel na plodno podlago za svojo setev. ;°sebno je podedoval stričevo strast do vsega vojaškega. Karol je ljubil vojaštvo iti vse, kar je bilo z njim v pvezi, poglabljal se je v ukaze in se navduševal nad "'hformami. Že v starosti štirih let se je postavil z •halo sabljo pred gardno četo in korakal tako dostojan-stveno. kakor da v resnici poveljuje. Ob drugi priliki 1*: Pa dirigiral z enakim dostojanstvom gardno godbo. , °iaki so ga imeli zelo radi in mu podarjali vse rnogo-j* uniforme.' Toda ta tnali vojak njegovim sestram ni no godu in jim je pokvaril marsikatero igro. Imel je 9 tudi že zelo razvit smisel za red in jasnost. Kjer se ie zdelo, da red ni tak. kakor si ga je želel, se je koj i0ti| urejevanja brez vsega usmiljenja in pokazal ‘Oo. da je rojen vladar. -lizabeta je bila molčeč, toda zelo čustven in tan- g. Uvozniki kave, cimta, čaja, popra itd. bodo morali v bodoče, plačevati angleški funt po 262 din. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2397.66—2412.26, Berlin 1766.02—1779.90, Bruselj 742.94—748.01, Curih 996.45— 1003.52, London 205.06—207.11, New York 4372.26—4408.57, Pariz 115.27—116 71, Praga 150.64—151.74, Trst 231.45—234.53. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 464—468, 4% sev. agrarji 58—60, 4% agrarji 58—61, 6% dalm. agrarji 88 —88.75, 6% begi. obv. 88—90.50, 7% stab. pos. 97—99, 7% inv. pos. 97.50—99, 7% Blair 90—90.50, 8% Blair 96—98. Delnice: Trbovlje 185—187, Jadranska 350, Narodna šumska 20 bi. Poslednje kolo v liga V nedeljo se bo odigralo poslednje kolo v državni ligi, nato bodo tudi ligaši do pomladi počivali. Tekme, ki so na sporedu, spadajo že v drugo kolo pomladanskega prvenstva. Radi gostovanja Fe-renevarosa v Zagrebu proti HAŠK-u se bo tekma HAŠK-Slavija (V.) odigrala že v soboto. Razen te so na sporedu še sledeče tekme: Jedinstvo-Gradjanski (Z), BASK:Zemun (prejšnja Sparta, ki se je fuzionirala z Zaškom), Slavija (S):BSK, Gradjanski (S):Hajduk), Ljubljana:Jugoslavija. Naš zastopnik v ligi bo imel težko stališče, saj zavzema Jugoslavija sedaj drugo mesto na tabeli ter je v dobri formi. PRAŠKA SPARTA POVABLJENA V ZAGREB. Gradjanski in Hašk, ki sta oba bila povabljena na turnejo v severno Afriko, sta radi prilik, ki vladajo sedaj tamkaj, negativno odgovorila ter si iščeta za božične praznike nasprotnika za tekmo v Zagrebu. Gradjanski je dobil ponudbo praške Sparte, češkoslovaškega prvaka; ako bo Sparta sprejela protipredloge Gradjan-skega, bo gostovala za Božič v Zagrebu. NEMČIJA:POLJSKA 691.2:657.8 V meddržavni telovadni tekmi je sigurno zmagala Nemčija, ki je vodila v celem tekmovanju. Gornji rezultat odgovarja dogovorjenemu načinu ocenjevanja, pri mednarodno običajnem ocenjevanju bi bil rezultat 345.6:328.9 za Nemčijo. s. Zveze za tujski promet v Sloveniji, JZSS ter SPD bodo s sodelovanjem meteorološkega instituta ljubljanske univerze poročali o snežnih prilikah v teku zime. S poročanjem bodo začeli 21. t. m. Posebno bo poročanje olajšalo dovoljenje poštnega ministra, da se da za to brezplačno na razpolago brzojav, poleg tega bo pa seveda poročalo tudi dnevno časopisje. s. 28. redni letni občni zbor SK Ilirije v Ljubljani se bo vršil danes v dvorani hotela »Union«. s. SK Ljubljana bo gostoval dne 26. t. m. v Vidmu, da odigra s SK Udine rc-vanžno tekmo. s. Zsengeller, znani madžarski napadalec, je v pogajanjih s klubom Boca Juniors v Buenos Airesu radi prestopa. s. Na novo ustanovljena Slovaška zveza je priznala Češkoslovaško zvezo kot svoj vrhovni forum.’ Šah Partije z „Avro" turnirja Caro - Kann. (12. kolo v Haagu 24. nov.) Beli: Keres Crui: dr. Aljehin 1. e4, c6 2. d4, d5 3. exd5, cxd5 4. c4. Sf6 5. Sc3, Sc6 6. Lg5, e6 7. Sf3, Lei 8. c5, 0—0 9. Lb5, Se4 10. Lxe7, Dxe7 11. Dc2, Sg5 12. Sxg5, Dxg5 13. Lxc6, bxc6 14. 0—0, e5! 15. dxe5, Dxe5 16l Tfel, Df6 17. Tadl, TabS 18. Dd2, Lg4 19. f3, Le6 20. b3, De7 21. De3, TfeS 22. Se2, h6 23. Dc3, Dg5 24. Sd4, Lhr3 25. g3, Df6 26. Te3, Ld7 27. Tdel, Txe3 28. Txe3, h5 29. Se2, Df5 30. Dd3, Df6 31. Dd4, Df5 32. Kf2, Dbl 33. Df4, Tf8 34. Te5, Lh3 35. g4, hxg4 36. fxg4, d4 37. Kg3, d3 38. Sd4, Dfl 39. Dxfl, Lxfl 40. Sxc6, f6 41. Td5, Le2 42. Kf2, KfT 43. Td7+, Ke6 44. Td6+, Kf7 45. Sxa7, Lxg4 46. Txd3, Ta8 47. Td4, Txa7 48. Txg4, Txa2+ 49. Ke3, Txh2 50. b4, g5 51. c5, Ke7 52. b5, Tb2 53. Tc4, KdS 54 Tc5, g4 55. Kf4, Tb4+ 56. Kg3, Kc7 57. Kh4, Kc8 58. Th5, Kc7 59. Th7+, Xc8 60. Tb7, Tc4 61. Kg3, f5 62. Kh4, Tc5 in Keres je tu sprejel remis, ki ga je nudil dr. Aljehin. Zelo napeta in zanimiva igra, o kateri so ob prekinitvi nekateri sodili, da jo bo Keres izgubil. V nadaljevanju pa se je izkazalo, da se je moral celo Aljehin boriti za remis, saj bi moral vendar Keres končnico ob nekoliko pazljivejši igri brez nadaljnjega odločiti v svojo korist. tazije poln otrok. Bila je rada sama. Karolova želja, da bi jo podjarmil, je naletela pri njej na molčeč, toda neizprosen odpor. Mignon (sedanja kraljica mati Marija jugoslovanska) je bila vsa gibčna in nasmejana. Njeni temeljni lastnosti sta bili po vsem videzu odpustljivost in potrpljenje, k njima pa se je pridruževal še rahel nadih ravnodušnosti. Bila je z vsem zadovoljna, hitro se je vklenila volji drugih in ni nikoli pokazala želje, da bi vladala in ukazovala. Nikoli ni bila jezna in nikoli se ni pritoževala. Pogled njenih velikih modrih oči je bil miren in vdan. Njeni gosti, plavi lasje_ so spravljali Nickyja neprenehoma v skušnjavo, da bi jo vlekel za nje, kar je često tudi storil. Ko se je nekoč ujela z lasmi za neko kljuko pri vratih in sem jo pomilovala, je dejala: »O, to ni nič, dosti bolj me boli, če me Nicky povleče.« In Nicky jo je le prečesto vlačil za lase. Mignon je bila varčen, vsak trenutek na pomoč pripravljen otrok. Rodila sem jo v času mnogih boli in ljubila sem jo tako, kakor ljubi levinja svojega mladiča. Bila je tako rekoč otrok moje bolesti, in vsako zlo, ki jo je zadelo, sem čutila tudi jaz na svojem lastnem telesu. Kakor je bila Mignon otrok moje bolesti, tako bi lahko imenovala Ileano otroka popolnosti. Rojen je bila 1. 1909. Takrat nisem bila več tako mlada in življenje me je bilo že precej obrusilo. Postala sem misleč človek z razvitim značajem in sem se bila medtem naučila tudi samoobvladovanja. Gledala sem dogodkom naravnost nasproti in pojmovala težo svoje odgovornosti. Ileane sem biia zelo vesela. To je bil moj peti otrok. L. 1913. sem rodila še šestega, dečka Mirceo. To so bili prebivalci naše otroške sobe, šestkratna sončna sreča naše hiše. Kakor sem že omenila, si je stric prisvajal abso- lutno pravico odločanja o vzgoji mojih ortok. Dasi sem z leti spoznala, da je imel v marsičem prav, sem ostala še vse do sedaj prepričana, da v tem ni imel. Nepobitna resnica je, da bi nam bila prihranjena marsikatera nezgoda — te so vplivale tudi na nepričakovani razvoj naše zgodovine — ako stric tudi pri vzgoji mojih prvih dveh otrok, kakor pri ostalih, ne bi bil tako trdovratno vztrajal na svojem stališču. Kljub temu smo doživeli mnogo sreče in sončnih dni ob naših malih. Večno mi ostanejo v lepem spominu tako mnogi doživljaji z njimi v Cotrocenih pri zajtrku na vrtu, v Sinaji na gorskih livadah in v gozdovih, doma na dvoru, v Constanzi ob morju in na morju samem, ko smo se vozili na ladjah »Regcle Carol«, »Traian« ali »Pikitani«. Lepi so pa bili tudi časi, ki smo jih doživeii skupaj na morskih sipinah v Mamai. Od tam smo se vozili na otok, na katerem je živel v pregnanstvu pesnik Ovid, ljubimec hčere prvega rimskega cesarja Avgusta. Od tam smo prirejali tudi jahalne izlete čez peščine ia srečevali na poti neštete vozove Turkov, Rusov, Bolgarov, Nemcev, Tatarov in Romunov, ki so se strogo ločili po svojih nošah. Vsa ta mešanica je spominjala na preseljevanje narodov, ki se tu še ni nehalo. S temi svojimi otroki, ali vsaj z nekaterimi, sem napravila tudi več potovanj. Bila sem tako n. pr. v Tegernseeju na obisku pri mami. Mama se je smehljala, jih izpraševala vse mogoče in poljubljala drugega za drugim. Mama je hotela tudi Nickyja vzgojiti, pa se ji je zdel že takoj spočetka preveč nevpogljiv. »Deklice so res mnogo bolj pridne, kakor dečki«, Je dejala in opustila vsa nadaljnja prizadevanja. Motil je celo šoferje pri delu in vlival vodo v bencin, kar je povzročilo seveda neprijetne nasledke. ''Dalje skidii) Stran 6. »Več e rolk« V Mariboru dne 14. XII. 1938. 1 inventure že sedai odprodaja čsv/iev sta ssmfeci način 125’- S'd;, za itd. 95“* 195*- seda za itd. 145’- 260'- seda t za itd. 205*- 340'- sedal za 260'- itd pa tudS slučaji 195'- sedaj za 98‘- KARO G&moska 13 MALI OGLASI dokler traia zaloga, izrabile priliko! CENE MAUM OGLASOM: V naUh oglatih stane ruka beseda 60 oar; aaimanlša orUtolbln M avo za mlada In atarat Domaii kino v veliki izbiri in po vsaki ceni! Zahtevajte prospekte, brezobvezna predvajanja dnevno. Foto-aparati vseh svetovnih znamk v največji izbiri. Velika izbira v vsakovrstnem svinčenokristalnem blagu. Kasete s parfumom kot darila, najlepša izbira v dozah za puder itd. Isradna bottlna tanal Ivan Pelar, Gosposka ulita it. 11 foto — Kino — Parlummrlja Itd. Citajte„Večernik“ Za vedno nas je zapustila priljubljena hčerka, sestra, gospodična Pelci Verica htmrkm pel. vil. slrilnika katera je po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blagopokojne bo danes, 14 t. m-, ob 14'30 uri popoldne. Zaluloil ostali- * ... Me zamudite ugodne prilike! po polovični ceni v r Knllgarnl Tiskovne zadruge. Maribor Aleksandrova casfa 13 ____ ■aee »♦♦♦♦»M#a»saeesseeessaeaa»M»a«M l/V. ----------------^ j 4 U* *' In urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru. IUku Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in pru*niko» vsuli^ dan ^ Velja na mesci prtjenian v upravi iall po pošli 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo In upravat Maribor, Kopališka ul. 6- 0 1 0,1 u,c it. 25-67. PnStnl frkovul račun št. 11.409.