0r«4aiikt U aprftvaJiki pr» •»ort. M87 B. UtMik M. vi, da Js družba odgovorna. PLIN SS JS MASIRAL V JAMI tS PRECEJ OASA. dietriktov. Meatni presinktl eo deli večino Freslerjevrtnu ns-sprotniku. toda Fraiier upa, da bodo glasovi farmarjev nadkrilili nasprotnikovo večino. gkSsSfO, OL — Predlog ra pivo tn vino je dobil v Chieegu 47 glaaov, proti je gtaeovelo 10»,«*' vsttoov. PROSVETA prosveta PODPOKNE JLDNOTZ rr.it',v Cmpo dogovoru UokopU M M ___ _ •T ROS VETA* mra w t f MTHI EMLICHTEHMEMT" delavci, ki dcuoo na železniških progah s0 2EV normalnih časih, Da, delavd, ki delajo na železniških progah, ao že r normalnih časih. To so pomeni, da so zanje jeetvine in druge življenake potrebščine tako poceni, kot ▼ predvoj nem času. Ampak ti delavd ao bili zopet pahnjeni v take življenake razmere, da d tudi pri največji Itedljivosti ne morejo prihraniti par centov, da pridejo dobro, ako napočijo za delavsko družino deževni dnevi. Ako pride nesreča ali bolezen v družino delavca, ki dela na železniški progi, se mora logično zadolžiti ali pa stradati. Njegova mezda ne zadostuje, da se delavčeva družina spodobno oblači in pošteno prehranjuje. Železniški delavski odbor je znižal mezdo teh delsv-eev na 28 centov na uro. To znižanje je povzročilo, da so delavd odglssovali za stavko. Grsble, predsednik njih organizacije ni proglasil stavke, dasiravno so delavci od-glasovali zanjo, ampak se je obrnil na železniški delavski odbor, da še enkrat uvažuje mezdno vprašanje za te delavce. V svoji vlogi je dokazal, da mora delavec, ki dela na železniški progi, zaslužiti najmanj sedem in štirideset centov na uro, da svojo družino saj približno pošteno prehrani. Železniški delavski odbor je res uvaževal to vlogo in sicer teko, da je sklenil, da se tem delavcem poviša mezda za dva eenta na uro. Odslej bodo zaslužili po pet ln dvsjset centov na uro, ali dva dolarja na dan pri oaem-urnem delu. Kako naj delavčeva družina izhaja z dvema dolarjema na dan, je uganka, katere se ni upal rešiti tudi železniški delavski odbor. Mslo preje, preden je železniški delavski odbor proglasil svoj odlok o ponovnem uvaževanju mezde, se je vršila konvendja organizacije delavcev, ki delajo na progi. Na tej konvenciji je mr. Grable pogorel kot predsedniški kandidat za organizacijo. Delavci so pač cfrasili zmoto, ki jo je storil Grable kot predsednik, še predno je železniški delavski odbor razglasil svoj odlok v zadevi mezde. < Ta odlok pa tudi Rokazuje, kaj imajo železničarji pričakovati od tega odbora, kadar ima soditi o mezdnem vprašanju. Gospodje, ki tvorijo železniški delavski odbor, prejemajo na leto po deset tisoč dolarjev mezde. Ali bi ne bilo pametno, ako bi ti gospodje saj toliko časa po-izkusili prehraniti sebe in svoje družine z dvema dolar jema na dan, dokler so pooblaščeni, da sodijo, kako velika mezda zadostuje za prehranitev delavske družine. Tako bi dobili saj malo praktične izkušnje, ki je izredno potrebna pri reševanju takih važnih vprašanj, kot je mezdno vprašanje za delavce. bojifrjimpbo-letab1ata. Zdi »e, da M frenooski proleta riat končno aopot proboja is dol ge letsrgije, v katero je zapadel po porazu v velikem itrajku 1920 leta in valed izdajalakega početja reformietičnih voditeljev, ld tK) rajče izzvali razkol v francoskem etrokovnem gibanju, kskor pa da bi ae od povedal evojim voditeljekim meetom. Freneoeki delavski razred je aagrsbilo mogočim gibanje, ki poteguje ss ee boj najvažnejše industrijsko veje. Včerej so bili ns vrati tekstilni delsvei in kovinarji, denee po-morftčski, jutri pa železničarji in rudarji Po 2 letih ' relativnega miru ee zopet vnema oeter boj med francoekim proletariatom in bnržoazijo. Pravi vzrok sedaajemu gibanju je goapodarsks kriza, ld preti, če ee ne zajezi v najkrajšem čaau, omajati celokupno gospo-darsko življenje Francije. Fran-coeka baržoezija, ld jc bile v prvem trcnotku zadeta od gospodarskih težkoč, ki eo nastale kot posledica vojne, d je prav kmalu opomogla. Proobrssbs vojna induatrije v mirovno produkcijo ae ji naglo izvedla. Tudi prvotne teškoče, da ee takoj zapodijo množice demobilizirsnih vojakov, je premagala. Velike etavke 1919 IZZA PROFITARSK1H KULIS. * •** Vojni profitarjl ao se posluževali rasnih metod, da ao napolnili svoje bldgkjne z ljudskim denarjem. Marsikatera teh metod je bila že odkrita, ki pokažite, da so med profltarji ljudje s ravno tako bistrimi možgsni, kakor med tatovi in vlomilci. Prvi kakor drugi kujejo načrte kako izbrišejo sled sa sabo, ako ao d po krivih potih pomnožili rHe premoženje. Aero Club, organizacija avijatikov in prijatdjev avi-jatike, je izročil justičnemu tajniku dokaze, ki obtožujejo vladni zrakoplovnt odbor in tovarnarje, ld so izdeloval zračne brodove in letala, da so okradli vlado sa več ko 12,160,000,000 od leta 1917. Način korupdje je popolnoma nov. Obtožnica pravi, da so imeli tovarnarji dobre "notranje" stike in ao vedeli, da pride do premirja, še preden je bilo objavljeno. Ljudje, ki so bili v Parizu, ao stvar tako aranžirali a tvojimi zavezniki v Waahingtonu, da jim trakoplovni odbor podelil velika naročila, preden je bilo aklenjeno premirje. Ko «> bila kasneje naročila i M, kar je bilo sklettjeeto premirje, so tovarnarji iztirjaH Od vlade ogromne vsote kot 'Mikvidacijako priznanje". Ako bi bilo mogoče posvetiti v vse profltarake ko-r, kdo ve, kakšne metode bi še prišle na dan, katerih poduftili profitarjl, da ao nagrabili miljone? dnatriji iz teševnega položaja. Basmere ao bile ugodne, tako ac je sdelo: proletsriat, ki js politično in strokovno rszcepljen, veodar a« bo v stsan pokazati kak odpor. Mialili ao industrijci, da lahko začno ofenzivo. Na avojo neerečo pa ao d fran-coski kapitalisti pretirano predo-Sevali slabost franeoekega prole-t a na t a. In v svoji naglici, da bi čim preje zmagali, eo prejaeno odkrili avoje načrte. Ko je frepr coski delavski razred pravilno spoznal važnost bitke, ki eo mu je vsilila, ac je pripravljal ne odpor. Splošni žtrsjki v Havru in solidarno gibanje celokupnega delavstva, kot protest proti politiki podjetnikov, ki eo proti atav-kujočim klicali oboroieno armado, je billsmo predhodnik, znamenje za aplošno gibanje z globokimi koreninami, ki ee jc pola-ščelo delavskih množic. Za kovinarji ao ae odločili mornarji, da naetopijo zopet preveč predrzne podjetnike in zoper odpravo o-semurnega delavnika v trgovaki mornarici. Po 24-urncm proteet-nem štrajku ao izjavili, da bodo ns vseh ladjah, ns ksterih ae Bb bodo delodajalci obvezali, ds bodo apoštovali 8-urni delavnik, od-zvajalo kake repreealije in ac ne povedali delo. Svoje grožnje eo tudi nreeničili. V številnih pristaniščih tiči promet popolnoma ali pa po večini. Velik del ladij ac ni mogel odpeljati rezen onih, katerih lsetniki ao ae obvezali, da' bodo spoštovali 8-urni delav MeteoritL Zdravniki vČaeih poročajo o nenavadnih dučajih spečnoati. Bolnik api po ede tedne in meee-ce in hraniti gs morajo na umetni način, da ne umre gladu. Tak bolnik jc ameriška ljudska masa. Navadno api dva lati na eni strani, potsm se ps obrne na drugo atran in api in api. . . Kapitalistični političarji, ki ne spe, hranijo maao z enimi in istimi obljubami. 0 0 0 Dobro primero je dal tudi liberalni Briabanc. Otf piše: *'Polovico našega etomil jonske-akegs ljudstva nima definitivne ideje, zakaj voli ns volilni dan; ljudje miclijo, da ao rojeni demokratje ali republikanci in taki morajo oetsti do smrti. Deset odstotkov volileov ne ve niti imen ksndidstov. O O O X Dinozsurji so poginili, ker so bili preveliki. Njihove glave niso imele toliko možganov, da bi bile kontrolirale njih velikanska ZZfFJSUsrtt * id"vni" itT« > lahkoto zadušene. Z drag« ***** ' strani ata nenavadno dobri letini 1920. in 1921. lete omogočili precejšnjo zožitev uvoza in ata a cm pomogli k ugodni ^trgovski >iland. Priklopitev bogatih in-duetrijekih krajev Alzacije in Lo-taringije in Saarake kotline, u-voz nemškega premoge, snstno povečanje trgovake mornarico po rojni, gospodarske pridobitve, ki izhajajo iz voresileke (izg. ver-sajake) pogodbe — vae je omogočilo frsaooeki industriji, ds ss lifcro oddahne od vojnih podedio n doživi mogočen razmah. V primeru s amerikanekim dolarjem, angleškim funtom in švicarskim rankom nizki tečaj frsncoskegs franka je dovolil freneoeki indu-atriji , da ja prav lahko Uvažala avoje produkte v inozemstvo. Tudi kmetje, ki eo obogateli med vojno in po vojd, eo poetali izdaten notranji odjemalec ss industrijo. Brezpoeelnoeti ni bilo. Psdoc franka ae je ustavil, opešalo ee js celo neko snlšanje oen Življenskih potrebščin, etrokovns banja so poetals vedno redkej u* Trenutno aa je sdelo; ds je Franciji prizanesla goapodaraka krizs, ki jo pretrezsls Evropo in cel svet. Ko so vse evropsks deže e, ki jih je ssgrsbils ts kriss, želele upoetsvitev goepodsrskih od nošsjov s Budjo, ss jo edins Frsneija dodedno upirala' vaaki obnovi odnošajev. Dočim je Llojrd Oeorge, ki je imel za aabo milijone angleških brezpoael-nih, zshteval mir s Rusijo in pomirljivo politiko naprsm Nemčije pcrsonifieirsl Poinesrs, oprt ns 800.000 bsjonetov fran-eosks srmsde, cvetočo inductrijo in poljcdcletvo in ob mogočno srečno in pomorsko brodovje, trutalnega zmsgovalca, ki ee protivi slehernemu popuščanju in odločen uporabiti avojo eilo, da iarsbi vae ugodnoati avoje zmage«' Toda prišlo je drugsče. Gospo dareka kriza, o kateri ae je adelo, da jo je freneocka induatrije za ^vedno premagala, je bile zadrša na le za nekaj čaaa. Navzlic nena vedno ugodnemu poloieja je morala Francija vendar kmalu ob-čutiti teško sekajoče pojave te irizc. Zunanja, daeti angleška a nemška konkurenca ae je povila nele na s\e:0vno, ampak tu di na domačem trgu. Angleška tekstilna in rudareka industrija je polagoma zopet proetele dolgotrajno kriao in jc zavSela stsre postojanke na V svetovnem trgu Prehitro ao raavijajočs francoska kovinarska infuitrija kmalu ni več SMgla oddajati avojih pro-duktov. Konkurenca angleške trgovake mornarico, splošno znižanje prekomorsklk pre r a talnih mnošin. zvišanje ameriške carine, — vee te okoliščine ao na avo, način pripomogle h krizi, želec nieo ao Ae vol let delale a stalnim defidtom. Ko je freacoeka buršoadja videla ta dtaacijo, jc Ukoj ukrenile potrebne korake. Kriaa ae jc imela prebroditi aa stroške pra-letariata, ki ee m« je imelo vdli-U aplošno znižanje mesd ia po •Uljšaaje delovaeg. časa. Pri-hrsaki, ki M se doeegU aa U aa-čin, aaj ki pomagali frsaooeki ie- Odpor je tsko močan, ds zshtcvs en dd laztnikov že, ds nsj ae u-makne naredba. Mornarji in dokerji v Hsvru in Alžiru so proklsmirsli časovno neomejen generelni Štrsjk. V drugih pristaniščih so mornarji demontirali one ladje, ki so hotele sprejeti vledino nsrecjbo. Vlsds je bils prisiljena umakniti do nsdsljnegs transportni monopol severno Ameriko. Laatniki ls- dij eo odločeni sa boj. Mornarji ravnotako. Argument lastnikov konkurenci angleške trgovsko mornarico kjer ni 8-urncgs dels, _ jo mornsrji s izjavo, ds ae ne more nanašati na ladje, ki jo ugodnoati monopola, da ao j* druge ladje pripravlje-odpovedati ae 8-urnemu delav če jim plačajo laatniki v igieških funtih namesto v fran- PHMK Zdi ae, ds bo boj dolgotrajen. Gibanje mornarjev ps ne bo oeta-lo oamnljeno. Pridružijo ae jim še droge kategorije. — Razredni boj v Frsneiji etops v novo fszo. V tem boju bo proletsrist zmagal le, če bo ureeničil enotno fronto proti bnršoadji. Izkušnje iz borbe ps morajo frsncoeko delavstvo neisbešno pripeljeti ns to pot. telesc. Zato so jim podgane odje-dle nogo. Ali more tudi drŽava, ki ae razteza od arktičnih do * tropičnih krajev, od oceana do oceana, zre-sti tako velika, da njeni možgani ne vedo, kej delajo politične pod-gane z njenimi nogami f Vlada je odzev ljudetva. Kakršno ljudstvo, takšna drisvs in takšna vlada. Ako je vlada slaba, jc ,alsbs zato, ker ljudstvo ne zaaluži bolje." e e a Precej trpke reenioe je v teh besedah. Kakor d človek postelje, tako leži. Kakor ljudatvo vo li, tako živi. — In kar delavci volijo, te imajo I e • e Toda ljudje, ki zro v bodočnost jasnimi očmi, Še nc obupavajo zsrsdi tegs. Bolj kot kedsj poprej morejo vsi ns delo — ns delo poduke. Zsspano delavko in farmarako maao je treba zdramiti in organizirati. ■ Jj« Enkrat ae bo to zgodilp, ker ze mors zgodid. Turški sultan in rimski papež imsts zdsj približno enaki zluž-bi: obs ata le duhovna poglavar ja. Nekoč je bila njuna moč velika. Papež jc bil pocvctni vladar vaega katoliškega sveta; cezarji in kralji, ki ao prejemali avoje krone iz njegovih rok, ao mu bi li podložni. Enako moč je imel sultan nad avojimi verniki in pašami,.,^ » • Papeževa držsvs je padla pred petdeaetimi leti in zdaj jc padla ODKLO-NJENO 29,000 TUJCEM. Hew Tork. (Jugoalovanaki oddelek F. L. L S.). Tekom fiakalnc-gs loto, ki ae je zaključilo dne 80. junija 1922, ae je 170,447 inozem-ceV odreklo podaništvu avoje'roj. atne dešdc in eprejclo državfjan atvo Združenih držav. To pome nja, da je bila tekom enega leta tej veliki množici podeljene volil ne pravica in vpravičenoet aoude ležbe na vladi Združenih držav. Tekom iste dobe ao obleati' odbila 29,000 prošenj ss podelitev drftsvljanetva. Skoraj tretjino teh prosilcev so amatrali sa nesposobne, ker so tskom vojne zahteval! oproetitev od vojaške dolžnosti iz radoga tujega državljanatva. Od Čaaa premirja ao naturalisscijsks sodišča jsko skrbno preiskovsla prošnje onih inosemccv, ki niso hoteli dušitiV ameriški vojeki. Ti inoacmci niao bili prisiljeni vsto piti v ameriško vojsko, eli, ksr so as tedsj pozivali na svojs Inozem sko driavljsnatvc v avrho opro ditve od vojake, proglaša večina aodišč to inoaaipce za neeposobne za ameriško držsvljanatvo do pe tega lata po aklepanju premirja, radi Čoasr se jim do tadiaj ne iz plača ponoviti prošnjo za držav Ueastvo. Zskon namreč zahteva da mora kandidat aa državljan stvo dokazati avojo udsnost do e meriške konetitueijc tekom petih kt pred vložitvijo prošnje ss dr šsvljanetvo; redi toga sasat rajo sodišča, da uveljavljanje pravice do oproatitve od vojaške dulbe katera oproetitev jc ootele ? ve-Uevi do premirja, senika trditev proailoa. čel da je pokaaal danoet. ki jo zakon aahtova. Naturaliaacijaka sodišča padje jako aa ta, de aa ne podeli drlav Uenaivo inoesmcem, ki so privr sultanova. Obe aU šli a aveta po določbah neizproenega zakona razvoja. Doba verakega v,,ilvt nad javnim življenjem ji* m.niU Cerkev mora v privatno življenj j ' in od tam pojde v pozabnoet. Ta | usoda jc aapisana tudi mohama. danstvu. Vae mine. e • • Fašiati ao 4. novembra prazno, vali "veliko snago" ob Piavi. r0 je bilk zmaga 1 Kakor Bedenja fašistična. Fašisti zmagajo takrat, kadar je sovražnik racorožen. • e • Ker ne želimo patru Kazim i rja nič elabega, ga opozarjamo, da j« v veliki nevarnosti. M0I je zabredel ▼ radikalizem. Kaj, če iz\t "Tribuna" 1 Kcj bo, ako ae najde lopov, ki informira "Tribuno" da patrova krpica napada gover' norjs države Kansaat To je ven-dar nearSmni napad na vlado, na Združene države 1 Kako si upa? Napad bi bil dovoljen, če bjl bil governor AUen eocialiat. Ker pa jc Allea spoštovani gospod demorepublikanee, je Kazimir izvršil neersmno radikalno dejanje in naredil veliko eramoto in škodo vsem Slovencem v Ameri-kil dkandall e e e Well, kdaj bo revolucija v A-mefikif Nekateri ljudje pravijo, da je le aa vogalom. Sledeča veat dokazuje, de jo revoludja že na pragu i Mrs. Boeeke, hči magnata čokolade, je podedovala po oSeta veliko premoženje. 2enaka je pa isjavila, da noče bogaetvs, katerega ao uatvarili delavci. Dala jc delnice delavcem v očetovi tovsrni in imenovsls oeem delav. cev upraviteljem podsrjenegs premoženja. Delavci ao pa pono. eno (I) odklonili darilo, češ, da ne marajo, da bi one trpela po-manjkanja zaradi njih. Ali ni to dokaz, da eo ameriški delsvei v veliki večini že davno zreli za revolucijo t e e • Hardingova administracija je brž priznala vlado fslietov v Italiji. Zakaj pa ne! Fašiste je ven. dar izvolilo ljudstvo. Msr jih nit e e • Sen Franciaoo, v novembru 1922. v novembru 1822.) — Sodnijeki proeee proti trem čarovnicam je pričel. Sodišče je ie v naprej odločilo, da bodo vse tri čarovnice eežgane na grmadi na javnem trgu. Občinstvo komaj čsks velikega dneva. Bog ae u-smili njih duši ose Turčija jc republika. Končno ao tudi nazsdnjsški in bsrbarsld Turki prioapljsli ss Jugoslavi-jo. . , K. T. B. šenci raznih protidržavnih doktrin. Radi tega toora vaak prod-ec ss držsvljsnstvo izjaviti pod prieego, da ni protivnik organizirane vlsdsvine in da ni član sli privrženec nikske organizacije, ki prepoveduje kaj takega; nadalje da ni mnenja, da je prav protipo-stavno napadati ali ubijati uradnike te ali vaake drugo vlade ze-radi njihovega uradnega doeto-janstva. Federalna vlada v tem pogledu jako ekrbno preiekuje ve rpdoctojnoct- prosilca in njegovih prič/ Ako je le kaj civoma o značaju prodlca, zastopnik vlade predlaga aodišču, naj ae rešitev prošnje odloži v avrho popolne in natančne preiakave. Zakon o naturalizaciji vsebuje tudi določbe glede izobrazbe kan didatov sa državljanetvo, kajti narod, ki ima prevelik odetotek nepismenih državljanov, jc oviran v svojem napredku ln je v dosega najvišjega blagoatanja in uapeha potrebno, da doeežejo državljani čim višjo atopnjo Izobrazbe in inteligence. Zakon nalaga naturali-zacijakemu uradu, naj poapeši izo-brazovanje ln šolanje bodočih dr favljanov, da bodo v stanu bolje pojmlH in izvrševati pravice in dolžnosti evojega državljanatva. V prihodnjem članku bo Bureau of Naturalization razlagal, ksj je federalna vlada v tem pogledu eto rila dooedaj. KAJTRDOVRATlTEJll ŽILZZ-NISKI PREDSEDNIK JE umtL. LISTNICA UREDNIŠTVA. So. Okicego, DI. — Naalov ju-goslovanakega poslanika je: Am-basaador of the Kingdom of S. H. 8., 1S39 Connectleut Ave^ Wash ington. D. C. Philadelphia, Pa. — Najbolj trdovratnega železniškega pred* sodnika Samuel Reaja, predsednika pcnncylvanakc železniške družbe, zo našli mrtvega v privatnem vozu. Mrtvi železniiki predzednik jc T. Dewitt Cuyler, ravnatelj pcnnaylvanake železniške družbe in predsedniku društva železniških 'predsednikov. On ni bil železničar, ne inženir, ampak je bil nsvsden advokat. Od leta 1876, od kar Snu je bilo dovoljeno izvrševati odvetniško prakao, je bil večinoma odvetnik železniških korporacij. O praktičnem obratovanju želeje je mož malo razumel ali ps le toliko, kar je slišal od drtiogih. Železničarji aodijo, da ao on, W. W. Atterburjr, podpredsednik pennsylvanske železnice, in L. F. Loree, predsednik Delaware Hud-son. železniške družbe, največ odgovorni, da so železniški pred-sedniki odklonili mirovne pogoje predeednika Hardinga za izrav-navo železničarake stavke, Id je pričela 1. julija t 1 Pravijo, da je Cuyler umrl, ker je preveč pridno delal. Značilno pa je, da jc stavka preživela tiatega, ki je bil najbolj proti izravnavi in je sshtevsl. da se železničarji brezpogojno podajo mlloati železniških predaedni-kov. Pri šelezniških družbeh, ki eo odklonile epravo s železničarji, se delsvei še niso vrnili v dele vnice. Ali val, kaj trpi veliko število delavoev t Ameriki •polnih bolezni, ki ee poale dtoa občevanja g vlačugamif Ake ae vsi naroči d knjiga "Zaja katera Sshšl pet Kajilevai S. M. P. J. STARO. OLEDAUttS JM ZOORELO - Vew Tork, V. T. - Enano Minerjevo gledališče jc sgorelo, ki je svoječssno veljslo ss nsjboljs gledelišče v New Torke. Stole jo ns Bovrerjr. PETEK, 10. NOVEMBRA, 1922. PROSVETA Skratka Narodni (Federated Prsat) Orob mlada Rimljaik. o Lju bljani. — Na Trlattd oaati ao da-lavol pri kopanju temelja na hift-nI parceli it 9 naleteli ne veliko fttiriogleto ploftfto, pod katero ee jim je reakril grob, aeatevljen li močnih kamenenik ploši. V grobu je bilo preoej preti, ki jo je najbri voda nanesla ekeai špra-nje v teku šaza. Pod pratjo ee je nejprej pri kopeaju, ki eo je fte-Ubog vršilo a lopato, prikaaalo elito arnje. Pri natan&najšem o-pssovspju ao bile to poldrag oen-timeter dolge alsts cevke. BUo jih je najmanj petdeaet. Ker eo bUe pri vsglevju, ao tvorile ako-ro gotovo nanizane, vratno veri* lleo. Neto ee je prikaaal ekelet glave. Zelo naftna epodnja šcljuet, a ekoro veemi sobmi, belimi kot aneg in brea defekta. Ravnotako Igornje deljuet in poccmesni de-U lobanje. Tudi eeetava poeamei-nib delov glave iadaia selo neftno len*ko v steroeti 84 do 25 let, kar ae da sklepati ia takoavanlk mo-drostnik sob, ki ee pravkar pri-kaaujejo ia fieljonii. Nadalje eo ee naftU po večini fte vsi oataU deU okostnjaka, kakor klju&nlee, rebro itd. Barva okoetje je enaka oni, ki jo imajo ekeleti in lobanje v ljubljenskem muzeju. Pri glavi so naftU tudi nekakftne lesene palšioe s slatimi konicami. Kar je gotovo najeanimlvejlo, je, bila majhna kovineeta posoda, ia katere so potsgniU lep velik s sls-tom tkan paj«olan, modre borve. Bil je nekoliko vloftsn, tods s ms-Umi poftkodbanU, es je dalisvrst-no rssviti. V kraju desne roke ee je prikazal lep slot prstan, ki js neko« krasil silno drobsn prst. Imel je obliko psftstnegs prstana, pri okostja glave ae je nahajal tudi neke Trote kovlnaat pokrov, ki je nosil letnico CVI (106) in fte nekaki drage znake. Po Brnenju izvedencev je grob is II. sto-lstjs po Kje. Mlado Rimljanko so pokopali torej pred pribUftno 1800 leti, s obrazom, obrnjenim proti eolnftnemu sstonu. Vsiiksgs pomene in sonimivo bl bUo, fte bi ss biU ohrsnil cel grob s vsem, ker je vecbovel, tako pe ss js vs-ftlns porazgubila po rasnih rokah b is nekaj js dobU musej. Poleg tega grobo so iskspoii Is ts« manjših s opeko obdsnih. ki oo vsebovali papir tanke poeode is stekla rasnih oblik. Tndi vsft Ion-genih lišficrb je prišlo na dan s izrezanimi napisi, kakor "srssssV "vibiani" itd. Na eni je bila is-rešena podobo ps*. Brst dvoms ss ▼ tem delu nmsto pod eemljo nahaja fte mnogo asnimivik o-stonkov nekdanje riiosks drftovs. Rlovanaka sroanoda. — 4 Za lniJian|s piva doma latama v salegt sled. hmelj, sladkat in vse druge potrebščine. Poekusite lo nejšl. Dobiti je ledi eMvke sodov, ^tŽT^^doVtavimo naro^llepS po> HI, tolno v vee kraje. Oreserijem, sladšlšarje« In v prodajalne Solaanina damo primeren pe- pust pri vodjih narošllib. Pišite pe fcfsrtisilje Mi FRANK OGLAR, 0401 Sogerler Avaaaa, CUvaiaad, O. ;ou> aJnoafr 7ASLCTO vSJir^psap v nojveš sisgofts, do ss list 1 SMd rojeki Rrom Zdraše rftov. FDJP OODDTA, upravitelj. Dr. J. V. Grahek ZDRAVNIK. Uradne ure eei 10>00 zjutraj EtakMM Stol Js odbil proftBje oakoterlh podjetnikov, ki so prosili se zidanje toverao v Belgra du. Podjetniki emejo atdati lo verne v oddeljeoeetf SO km ed Telefon Ceder 23SS W. •■ P1TTSEI/RO, PA, PROSVETA BABICA. Obnui is Ihrljcaja as kmetih. Spisala čdki BOŽE NA NKMCOVA. Poslovenil FRANCK CEGNAR. (DeU..) Proeek ao je vrnil in bsbies je vetopils a otroki v kresno dvorano. Otrokom je zaatala ssps, notice eo jim polzele po tlaku, ki je bil gladek, kakor led. Babici ee je sdelo, da ja .Vtjpčaranem grsjiu. dvojila je, ell sme stopiti na veze-na rakna in rekla: "To je večne ftkoda." Pa kaj je bilo početi, po vsodi so leiela in eluge je tndi po njih hodil. Peljel jih je skosi kon-eertno dvorano in knjiinieo v kabinet h kneginji; vrečajo wi do avojege naslonjača, . mrmral med zobmi: "Te gospoda ima čudne želje; da bi človek strege stari babi In otrokom. ' V kabinetu so bili svitlozelcni a zlatom pretksni zastori, jed na ki so bili zastori na vratih na je dinem oknu, ki je bilo akoraj to liko, kakor dveri. Po ateneh je vi aelo mnogo večih in manjiih obra zor, ki ao bili ssmo podobe. Oknu nasproti ja bila leva iz sivo, črno In belo pisanega mremorja, na njej sta stali goltani (vasi) iz ja-ponskega poreelana, in njih so bi la prekraane cvetice, ki so .vonja vo po vsem ksbinetu ' Urile. Na obeh straneh so stsli kovčejri iz drugega lesa, krssno izdelani, i aa njih ao etale rszlične reči, imenitne po umetnosti ali drago-cenooti; tudi so bile prirodnine, Školjke, korale, oksmenine i. t. d. To so bili sami spomeniki od po-tivenj in dsrovi dragih oseb. V ednem kotu pri okau je štela A-polonova podobe iz kararskegs mrsmorjs, v drugem prosta, ps prsv umetno isdelsna pisalna miza. Za mizo v temnozelcnem, baržu nom prevlečenem naslonjači je eedela kneginja v beli zjutranji obleki. Prav zdej je položila pero Iz roke, ko je b&biea z nnuki eko- bodi j« kneginjo ter se jej poklonila. — 4'Ne veke! Bog vzpriml, stara, tebe in otroke 1" odgovori knegi-i babica je le aeignila in precej eo lil gospe j kneginji poljubiti roko. Ona jih je poljubiU v šelo in po- mi prinesla one dobre jagode T Kneginja je potrdila. Komtess ae je pripognila, dala vsakemu otrof sadila na kraene stole s beržunom ku evetieo, eno bebici, eno kneg prepežene in sč zUtom oeleeane, i nji in poslednjo je vtaknila ee-rekle babici na sede. — "Hvala, i bi za paa. "To je Uko lepa cve-milosti ji va gospo, nisem trudna," tiea, kakor vi, milosti jiva gospi izgovarjala se je bettca, in to le ea," reče babica in evetieo povo zato, ker se je bela sesti na Blodnja. "Bog vam jo ohrani, da ae jej ne bi izpodrenil ali «e ne lostljiva gospe,' prieUvi, obr polomU. Oospa kneginja pa je na- pivši se h kneginji. — "To so tu ai vrat« stopila. "Hvaljen , l Jezu* Kristus!" ''pozdravila glo velela: "Sedi, sedi, starat" in babica je pregrnila z belo ruto stol in pazljivo sela, rekoč: "Ds ne odnesem spanja milosti ji ve j goe pe!" Otroci so šteli, kakor bi bili priraali, oči pa ae meteli od ene reči do druge; kneginja se je nanje ozrla, nasmejsla se in vprašala: hAli je vam tukaj vžeč?" — "Da," pokimali eo vsi kmaln. — "To je gotovo, ti bi tukaj de-[ Uli, in ee nebi deli prositi, da bi — "očemo, precej tukaj osteli", odgovori^ *> • otro babice. — "In ti ne bi bila rada tukaj f" vprsis babico kneginja. "Kakor v nebesih, Uko je tukaj, ali vendar ne bi hotela tukaj prebivati," odmeje babica z glavo. — "In zsksj nef" vprsša kneginja ter se čudi. V Ksj pa bi tukaj delala 1 Gospodinjstvs tu nimate, s prejo ali kolovrstom ne bi se mogla tukaj pečeti, kej bi pe počenjelaf" "I ne bi hotela v sUrosti brez skrbi živeti in zlaj-žati si stara letat" — "To vže pride po preje ali pozneje, da bode solncs nsd mojo glavo vzhajs-lo in zahajalo in jaz brez skrbi spala. Dokler pe živim in mi Bog sdravje ohrani, spodobno je, da delem. Lenuh sam Bebi čas krade. In celo brez skrbi ni noben iilovek; tega tare to, onega drugo, vsakdo nosi svoj križ, le da vsak pod njim ne omaga," odgovori babica. Zdaj je odgrnila be- ročics težki zastor na vratih, in pokaaalo ae je ljubeznjivo U«. mlede deklice, ovilo s svetlorii-meniml kiticemi. "Smemf" v prsis z milim glasom. — "Stopi iliže, Hortenzija, najdeš milo družbo," odgovori kneginja. V kabinet je vstopila komtess lortensfja, katero je odgojila cneginja, kakor se je govorilo; bila je žibka in ne le dorasU. I-meja jc prosto belo obleko, nesle na roki bel sUmnik, držala v prstih kitico cvetic. "Ah, kako mi-so ti otročiči!" vzklikne, "go- di moje naelajie želje", reče kneginja in poljubi v jasno čelo miljeno gojenko. — "Ali ornem otročiče melo odveetif" vpraia komtcaa kneginjo in bebieo; kne ginja je prikimala, babica pa je menile, de bodo miloetljfri gos-pici nadležni; dečka eU kakor živo erebro, in Jožek, ta je ie le pravi." Ali Hortenzija se je ne smejala, podala roki otrokom pralala jih: "Hočete z menoj f a je. — Otroci so ksr strmeli, ali tovo so Proikovi, od katerih si hočemo", rasvese so se otroci ter bc prijeli njenih rok. Poklonivži se kneginji in babici, šla je ž njimi skozi vrata. Kneginja pa je segla po are brnem zvončku^ki je bil na mizi. fn pozvonila; pri vratih bc je pri kazal sluga Leopold in stal kakor bi bil lesen. Kneginja mu je ve lela, naj nspravi mizo v dvorani in dala mu nekoliko pisem, ds jih dalje odpravi. Leopold se je priklonil in žel. Ko je govorila kneginja b slugo, ozirala se je babica po stensh v kabinetu. "Ti moj Bog!" rekla je, ko jo odlel sluga, "kako prečudna oprava in obrazi! Ta le gospa je tako opravljena, kakor pokojna Helaškova, Bog jej daj nebesa! Ta je imela tolike peU, toliko krilo, za pasom je bila tenka, da bi se bila zlomila in na glavi jo nosilo čop. Njen mož je bil svetovalec v Dobruški, in ko smo včasih tja na božjo pot priili, videli smo jo v cerkvi. Naši mladeniči so jo imenovali "makovt> gospo", ker je bila v tej obleki s poštupano gUvo kakor mak, kadar se razvije. Pravili so, da je to francoska lega." — "Ta gospa je moja babica", reče kneginja. —"No, zaksj pa ne; lepe gospa je", odgovori babica. — "Na desni ta je ded, na levi oče", pravi zopet kneginja. "Lepi ljudje; milostljiva gospa je vsa očetu podobna. In kje pa je gospa mati!" — "Tsm le je moja mati in sestra", odgovori kneginja, pokazavii podobi nad piaal- ROMAN Josip Jurčič. (Dalje.) Svojemu možu nasproti je bila tiho ljubes-nive, storila mu je vae, pazila na njegove želje, povsod je bila njena mehka roke. Z res preveliko ljubeznijo ps je ljubila dete svoje, katero bi bila najrajla zmerom gledala. Mol jo je moral nežno opozarjati, naj ne dela preveč dobrega v svoji ljubezni, da sinka svojega ne prepeguje. "Zaksj ne pride! več k nem, zde j1 ko smo zopet srečni T" je vprsiel Anton brata župnika. "Htar sem in najrajli sem aamf' odgovori župnik pa tiho postala dalje Antonovo hvalepol-no pripovedovanje o Vidi. Molči, in s čssom na drugo stvar zavije pogovor. Tsko »ta pretekli Antonu Samorodu dve leti srečno, isvzemli smrt tssts in tsiče, ksters je bil Ho« oba v eni zimi poklical k aebi. Je li bila tudi Vida srečna ta Čas T Pogrešala ni ničesar. Val ljudje so mislili, da mora biti srečna. f'e ona ni, kdo bi bil? Samo obilico ims okoli sebe, dobrega moša, zdravo, ljubo dete, Čeea nori več zahtevati f Da sta ji roditelja umrla, to je pač samo naravno, ker stara sta bila obe in pripravljena nameniti dolgo življenje polno dobrih del in poboftnosti z boljlim onim svetom. Ni bilo videti, da bš>bils srečna. ITsU njena, ki so nekdaj na Hatnigojevini gori v deklilki dobi snala lehko regečoče nasmejati ae, da ja od akal odmevalo, so se držala sdaj vedno resno; vae Uee je imelo nekak tožen izraz in kadar jo je Anton izkušal v dobro voljo spraviti Ja opazila to in poakušala ustrezati mu. toda njeni nasmehi so bili vidno prisiljeni. * Osemnajsto poglavje. Vida ni ves čas po evoji vrnitvi nikemor s doma lis dalje nego do cerkve. Z nekako naglo atrestjo se > branila iti z možem h kakim dalj nim znancem ali v trlalko meeto. "Ali jez bi red, da grel enkrat a menoj," reče Anton, ko se je pripravljal v Trat. Imela je sicer nemen In vzrok, da ki ne Ha. Ali prvič želja moževa, drugič urejena ženska radovednost. in poleg tega tieta morda tt|di {love* ika lehkomiselnoat, ki nas goni v nevarne polo-laja. ako smo nevansoat že večkrat arešno prebili, ali strah pred njo posadit. vee te jo jo nagnilo, da ja žla s možem. On ja hotel tri dal v mestu ostati in s bratom sU bila zmenjeno, da on v mestu ostati In a bratom eU bile zasenjeua. da oo tretji dpo t odi pride tja. |*v! dan je hodil po avoj.h opravkih, dragi dan pa je .premija! leno okoli. Ko sU hodila oh morja, je opaaavaU Vida Uredit« **«ela velike la male ledje veek aarodov in vetrov. Zdajci pa glavo upogne, obraz napol zakrijo, in začne ae treati. "Kaj ti je t" vpraia mož oatraien. Ona ničesar ne odgovori, ampak zavije jr stranske ulice. On, držeč jo, gre ž njo in jo izpra-iuje, ali ji jc slabo, ali kaj je? "Nil," reče naposled. On ne odjenja. "Nič mi ni," odgovarja ona. "Pojmo domov!" Vede jo v svojo gostilno. Od tam je ni bilo več nikakor v mesto spraviti, neprestano je aillla ,kakor ^ razvajen otrok, domov in domov! Na vae zadnje Antonu rea ni kazalo drugege, nego uetreči ji ter peljati jo domov, daai je moral. drugi den zopet v mesto. A storil.je to red, dasi mu nenadna slsba volja žene ni bila po godu. Tretji da nje bil zopet sam v Trstu in je z bratom v pogovoru stal na javnem trgu, ko zapazi dva moža mimo gredoča. "Paolil" zakliče in pustivii brata stopi k« njima. "To je tisti, sli ga ti poznslf" vzklikne ve«, selo dolg, tenck mlsd človek s nemškimi rdeče- < rumenimi lesmi in izredno velikim, oetrim nosom, vredni tovariš Peolijev, katerega že poznamo, Pietro Musolino. "Kdo tisti t" vprsša Samorod osorno po strani. ker Muaolins ni poznal in je hotel govoriti s Paolijem. "Nič, nič. pusti, pozna je po videzu," odgovarja hitro in očito v hudi zadregi Alberto Paoli. To pa je Hamorodu še bolj vzbujalo sumnjo. Izrek "to je tisti!" se mu je zdel razžaljivo, ne-kako porogljivo rečen, hotel je torej vedeti, kaj pomeni ,in on ni bil Človek, ki bi se dal oplaliti, zapored ostro tujca vpraše, kaj pomeni to beseda. Mueolino je bil s tem tudi žaljen. Torej se je • jezno vzpel in grobo odgovoril veo istino: "To je tiatl, ki za Paolijem oaUnke pobira, tinti, ki sem ga včeraj videl doli pri morju hoditi s ono žensko, ki je pred dvems letoma nama ušU, ali pravo za pravo le Paoliju, on jo je v Benetkak imel. No, ali ate zadovoljni e to novieof Ali pa jo morda že veste f Midva sva časih govoriU o tem. sate sem mu ravno zdej pravil, da sem jo videL In r Vami je šla. Vas si človek pač Uhko sopo-mni. zs eno glavo ..." Dalje nI mogel izgovoriti, kejti Antonova silna desnice ae je bila istegni}a proti njemu ia dolgi gamhrodovl prsti ao ubrali kakor telesne klešče naprsno obleko Italijanovo. "Kaj al rekel!" zamolklo vpije Anton "Pomagaj I" vpije Muaoliao. ali ko ae ozre, vidi, da je bil prijatelj Paoli pobegnil. "Anton, kaj pa delal T" ga tolaži brat. ki je bil pristopil in ee ustrašil videč divji pogled bra-U svojega. "Si II M, kaj je rekel?" rpije Anton. Ljudje ae sečno nabirati in gledsti. "Puetlte me!" prosi Italijan. "Rekel je. da je biU žene moja pri njem i« POolija. ni li res! Nisi tega rekel t" , "Jle pri meni. tega nieeas rekel t Pri Psoll-j«I.Jaa aiarm vedel, da je Vaša *sna." (Daljo prihodnjič.) no mizo. - "Lepa goepa, veselje jo je gledati", meni babica; "ali sestra ni podobna ne materi, ne očetu; U je včaaih le Uko, da se otroci vržejo po kom iz dalj-ne rodbine. Ali ta mladi gospod tukaj,.mi je znan, pa ne morem se spomniti odkod." t- "To je ruski car Aleksander", naglo odgovori kneginja, "tega ti niei poznala." — "Poč da, kako ga ne bi poznala, stala sem od njega jedva dvajeet korekov. To je bil je bil usmrčen dne 30. oktobra 1632 v Toulousu francoski maršal Henry de Montmorency, kar je razvidno iz nekih spominov, v katerih se opieuje usmrčenje na naelednji način: — Široka sekira med dvema lesenima stebroma, pritrjena na vrv, pade na vzdol ter odreže gUvo od telesa. Zdravnik (Juillotine ni veled te--ra izumil giljotine, ampak jo je sprejel kot manj kruto orodje za Krasen človek, daai je tukaj mUj-htvr4evailje gmrtne kazni kot ši, vendar sem ga precej Bpozna- drugo. Znano je, da je prav do la. Ta in ceear Jožef, to jc bil lep par." Kneginja pokaže na nas >rotno steno, kjer je visele doprsna podoba v naravnej velikosti. (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Kako se varujemo strelo? — Kadar je med bliskom in gromom večji preeledek, tedaj so strelo-nosni oblaki ie daleč. Velika pa nevarnost, kadar ni med bliskom in gromom nobenega presledka. Kadar ste ob takem času na.prootem, je najbolje, če se viežete na tU, toda ne v bližini kakega jarka. Če ste v gozdu, ne pojdite nikdar pod hraat ali pa ][>od najviije drevje, ampak vedno le kakih 10 metrov proč od najvišjega drevesa. Kdor je ob nevihti blizu hiie, naj gre v hišo, ker so suhi prostori sUbi prevodniki elektrike. V hiši ni skoraj nobene nevarnoeti in vsak preve-k streh je emelen. Eno okno naj bo odprto, ker drugače se more ovek zadušiti, če udari streU. Ne stojte blizu dimnikov in vodovodnih ali plinovih (gaeovih) cev! I Tudi ne pod kovinastimi svetiljkamit Dokler se strelovod-•• oblaki daleč ni prav nobenene-varnoati. Ia zgodovine kolesa. — Za prvi cikelj je smatrati izum badeh-kega gozdarja Karla Draieeja, v katerem ima svoj početek tudi >raieejev bicikelj je bil sestav-jen iz dveh enako viaokih koles, andanee rabljena "dreeima". ki Bta stali drugo za drugim in ki sta bHi zvezani c železnimi palicami, na katerih je eedel kolesar in ee poganjal najprej s nogami bijoč ob tU. — Draise je >revozil na tem avojem biclklju 8 km v eni uri. Draieejev bicikelj je izpolnil angleški kolar M. Johnson. Ali tudi Johnsonov izum se ni obdržal v splošni porabi. dele leta 1868, je francoski tvomičar Miohatuc prejšnja izuma izpoUil in tako ustvaril bicikelj kakriea je dandanes v ra- fmrt la giljotina. — Predlog, naj se eUvi na meeto elektrike kdt sredstva za izvrievanje smrtne obsodbe emrtonoBne pline, ki bi saduiili na zmrt obsojenega, je sopet ^nkrat obrnil pozornost na raznolike metode, s pomočjo katerih apravljajo na amrt obsojene zločince is te doline solza. V nekih državah uporabljajo elektriko, čeprav jc v večini držav obešanje še vedno v navadi, prav kot na Japonakem, kjer obešajo zločince v notranjosti jetnišnice ter v Angliji, kjer je obešanje še vedno postavno določena oblika smrtne kazni. |V Nemčiji uporabljajo rn/li. ne načine. V Pruaiji je še veljavno obglavljenje a sekiro. V drugih delih Nemčije opravi to delo l iljotina in v nekaterih nemških (ržavah, kot v Bruniviku, Olden-burgu in Sadenu, je amrtna ka sen odpravljena. 8mrtna kasen je nadalje odpravljena v Italiji, Švici, Rumun-ski in Portugalski. Odpravljena biU tudi v Rusiji leU 1750 in vsled tega je biU ravno v Rusiji prvikrat na svetu posUvno odpravljena smrtna fcasen. Ni treba poeebej omeniti, Ba je biU smrtna kesen pozneje aopet uveljavljena pod vlado carjev in da je še danee v navadi. Na fipaaekem usmrtijo zločin oe s pomočjo Ukozvane "garo U." Oaroia obstoja U bakrenega ovratnika, kaUrega sapira vijak. Rabelj zavrti kolo, ki požene pri I ostren klin v tilnik zločinca ter povzroči trenutno smrt. Kot Prusija je ohranila,' Udi Danska rablja, ki obglavi na amrt obeojene zločince a sekiro. V Belgiji in Franciji spravi! zločince na dru^i svet giljotina, čeprav ja bila sprejeU leU 1790 oa priporočilo Oulllotina, nekega francoskega zdrsrnika in šlove j koljuba, po katerem je dobiU svoje ime. sega vendar iznajdba riljoime daleč pred njegov čaa. OUjotiao ao rabili na Češkem le v trinajstem etoletju. V štiri -aajstem stoletju pa je biU v rabi' na Skotikeni ter r Angliji po<| |.' rnenom "Msiden". Na tu na(-j. ' avoje smrti protestiral prrfti temu, da so dali njegovo iste Umu moril nem u orodju. Kongres avstrijske socUHetič-ne stranke. Ženevoki dogovor pomeni za Avstrijo — če ae izvede izgubo državne samostojnosti. Avstrijaka socialno - demokratična stranka se je tega od .vsega začetka zavedala, strankino vodstvo samo pa ni moglo odločiti Organiziranega odpora proti ženevski konvenciji. Sklicala je strankin kongres, ki je pričel s posvetovanji v nedeljo dopoldno. Uvodni nagovor je imc^ sodrug Seitz, ki je povdaril, da je dospela avstrijska republika v svojem rszvoju na kriiiiče. Dozlej so je ravnala vaaka avstrijska vlada po programu: prenaiati st. germainsko pogodbo, varovati strogo nevtraUteto in čuvati revolucionarne pridobitve, sedanja krščansko -socialna -vele-nemška vlada pa je začela drugače. Pokazati hoče avetu, da jo avstrijsko vprašanje evropeki problem. Dosegla je, da se je začel svet bolj brigati za Avstrijo, a posledice tega zanimanj ae kažejo v tem, da pride Avatrija pod mednarodno kontrolo da bo zgubila svobodo itd., ker se evet boji, da postane Avstrija gorilče nemirov v Evropi. — Dve leti krščansko- socialne vlade sta priti-rali Avstrijo na rob propada, vU-dino izgubljeno avtoriteto naj se- 10. NOVEMBRA, 1922 da^upoeUvi iHaraacionalni kaj misar. Vendar pa živi h delav«t3 in njegov* strokovne ter soc.V mokratiČuo organizacije, ki J pripravljene, braniti svobodo Lj deUvske pravice. Kongres t*] organiziranih mas naj preizkij ako je mogoče dobiti nekaj 121 milijonov zlatih kron za dodat3 ki je potreben, dokler ne bo dr. žavno gospodarstvo uraviiovjj no na podlagi novega finančnej programa. Dalje naj kongres dJ žene, kako naj ae ženevski do^J vor odkloni, ne da bi odklonite? povzročila novo padanje vredni Ai krone in naj poda poslanem smernice, po haiaaHl ae imaje 1 ravnati v parlamentu glede ž«, nevake konvencije. Koncem sva. i jega referate je aodr. Seitz poj.] dravil tuje goete. — Sodr. Ottej Bauer je po avojem izčrpnem ia obširnem referatu o politične* in goapodavakem položaju pred. Ugal reaplurtjo, ki je bila sprej«. ta ia JoJrfh^tvljamo v celoti na u. vodnem mestu. Moaavadaa operacija. Trije londonski zdravniki so bili priii. ljeni izvršiti operacijo na strehi neke hiie. Delavec neke žitne skladnice je po neereči zdrknil f 1 elevatqp «a blago ravno med ča» som, ko so je isti bližal vrhu. Dvi. galo mu je pritisnilo nogo k steni jo docela zdrobilo. Telefonično so tako pozvali na lice mesta zdrav, nike, če morejo nuditi ponesr*. čencu pomoč. Ker je bilo dvigi* lo zaprto, eo morali plezati viso. ko gori na atreho po vrvnatih ls. atvah in z vrvmi ao vlačili pokob ci zdravniške aparate, da izvrii. jo operacijo na etrehi in odreže, jo ponearečencu nogo. Za opera, cijsko mizo so zdravnikom služi, le neke planke in tako so nasloni. U nanj ponesrečenca,' ga narko. tizirali in izvršili operacijo. Z ve. likim trudom so potem spravili bolnika na tla, ki pa je po par urah umrl v bolnišnici. oooo»oo»»eeoeooeo»ooeoooeoooooeoeooee»eoooeoeooee»»»f COLUMBIA GRAMOFONU od $30.00 — $250.00. VELIKA ZALOGA PLO«C V VSEH JEZIKIH. saloao »Makih h»»ortlraaih "Ho»okor4" rekrtdov. Brezplačna cenike dobiU prit VICTOR NAVINŠEK, 331 Grsm »t., Caaaasaogh. Pa. ... toococoocooccccccccoceeecoMiMiMOMOMMMeeMcesse ♦ooooooooooooooooo«oooooooo»ooooo»»f*ooooooMcccce»» ROJAK PAsIK JE V trgovini nad 1« let, na tiaoče dolarjev razpošlje blaga po celi Ameriki pa se ni nikdar sliialo da ni vsak dobil polteno blago. Kdor od nas enkrat kupi, ie kupi. Poiilja brezpl#čne cenika po celi Ame- J [ flkl sa ure, zlatnina, srebrnins, diamante, prstene, dalja prava clasne ,, Columbia gramofone, »lovenake in v vseh drugih jezikih gramofonske < > plošče, zastave, regalije, kape i. t. d. zastopnik On je edini pravi jloiče. Columbia < > v Conemtfagh, Pa., aa gramofone in p.r En aam poskus in prepričali se bodete. IVAN PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa. CUHARD & ANCHOR 20,000 Dva ogromna parnika |«sJms a oljarn NARAVNOST V TRST LakiorjMM kabin* tr^J*sa rairada s I I;