■ .
- SEP 9 - 1919
Ji.Ji.jo	mm
dstty
PR
SVETA
glasilo slovenske: narodne: podporne: jednote
, Urodnlikt in uprsvoiAki pro
■tori; MAT H. Lowudolt »v,
Offtoo of »ubUcstlsa:
* 9987 Ho. IawndsU ore. Telephone i LawniUlo 4038.
LETO—YEAR XIL ^mSS* S^^^UrffiS^o^VM^-fflr Chicago, 111., petek, 5. »eptembr« (September S) 1919.	M°° 3TEV.-NUMBER 209.
tU Act of OctoW 6, 1917, — fU« »t Um Poet Offioo off Ckloogo, IIUooU. By *r4tr of t ko ProcMont. A. S. BurU««», Poatmostor Gooorol.
ot .p-cel rolo of poetoco providod for in »o»ho 1103. Act of Oat. 3. 1917. •utkorlood oo Jooo 14, 1919.
rudniški operatorji ob-
TOŽENI UKORA ORGANI ZATORICE.
Wilton Je projol bnojavko pred-sodnika unije.
Washington. — Philip Murray, predsednik rudarske unije v o-k rož ju it. 5 (Pittsburgh), je poslal Wilsonu 'brzojavko, v kateri obtožuje Normana Adamsa, supe-rintendenta rudnika v Bracken-ridgu, Pa., da je ukazal ubiti Fanpie Sallins, ki se je potegnil« za štrajkarje ob času 4'izgredov" dne 26. avgusta. Ballinsova in neki priletni štrajkar sta bila ustreljena po deputišerifih. Philip M ur raj zahteva od predsednika da uvede preiskavo.
GOSPODARSKA KONFERENCA SE VR31 V OKTOBRI),
TAKO JE ODLOČIL PREDSEDNIK PRED (SVOJIM OD-HODOM NA GOVORNIŠKO TURO.
V kongresu so «e »porekli repu-blikanci in denxdcratje radi draginje. '
SLOVENCI I26UBIU RADGONO NA ŠTAJARSKEM.
Po revidirani pogodbi pripade trg Avstriji; pravioe manjšin sa varovane.
ENTENTA PO&LJE RUMUN-SKI ULTIMATOM?
Washington, D. 0. — Predsednik se je na predvečer pred svojim odhodom na govorniiko turo odločil,-da pokliče na ekonomsko konferenco zastopnike poljedelstva in industrije. Po kabinetni seji je dal pooblastilo, da se sporoffi javnosti, da bo ekonom-t&a konferenca obdržavana v oktobru*	1
Tajnik Tumulty je naznanil, da je predsednik že pripravil petnajst povabil sa to konferenco, ki jih razpofilje iz ftele Hiše prihodnji dan. Med petnajstimi po-bavljenimi so voditelji delavstva, tovarnarjev, bankirjev in poljedelcev. Imena niso 'bila priobčena, ampak naznanjeno je bilo, da jih kasneje povabijo še več.
Predsednikova tura je pričela v četrtek in v političnih krogih pričakujejo, da predsednik govori na nji o mirovni pogodbi, ligi narodov in o gospodarskem položaju doma.
Komaj je bilo razglašeno, da se vrši gospodarska konferenca v oktobru, so pričeli veliki dnevniki takoj ugibati, kdo bo povabljen na konferenco. Našteli so ne* kaj članov kabineta, nekaj vele-industrijalcev, in za delavce so o-inenili, da bo povabljen Samuel Gompers in mogoče še nekateri člani eksekutivc Ameriške delavske federacije.
Mednarodna delavska konfe-renca v Washingtonu se vrši 29. oktobra, vsled loga sodijo, d« ae l>o gospodarska konferenca vrši Ih pred tem dnevom.
Dva kon grešnika iz Illinoisa sta se spopadla v zbornici radi draginje. Kongresnik Rodcnburg republikance, je kritiziral predsednika radi njegove govornike ture, kongresnik Rainey, demokrat, je pa očital republikancem da z visoko carino draže življen ske potrebščine doma.
SRBI POBIJAJO ČRNOGORSKE KRAUEVASf.
Nevtralni opaaovaloi urgirajo g-meriiko-britsko intervencijo
v Črni Gori.
NEZASLIŠANE INTRIGE.
RUSKE RDEČE ČETE PRODIRAdO PROTI JUGU.
Okupirale so dva mesta in ujele 9000 mol; govorloe o napadu na Potrtfrad.
VELIK POŽAR.
Sharon, Pa. — V poslopju Wal I m & Cariy kom pani je je nastal o-geuj, ki ne je kmalu razširil v velik požar. da je ugrožal vos trgovski del mesta. Po trudapol-nem delu se je posrečilo ognje gaacem potlačili ogenj. ftko<la je velika in nekateri jo cenijo na pol miljona dolarjev.
SLOGA J Aft. NESLOGA TLAČI
OalUpolis. O. — Ceatnoželezni
Pariz, 4. sept. — V mirovni pogodbi z Avstrijo se nahaja ena sama sprememba v originalnih tc-ritorijalnih pogojih. Sprememba določa, da Avstrija dobi trg Radgono v mariborski kotlwii južno-zapadno od Gradca na tSajer-skem.
Razume se, da originalne točke, ki določajo, da morajo biti pravice narodnostnih manjšin zavarovane, so ostale nespremenjene. Vrhovni svet ihirovne konference je vprašal rumunsko delegacijo, kdo da bo podpisal pogodbo v imenu Rumunije, toda odgovora še ni prejel.
Mirovni delegatje so se oddahnili, ko so končali delo z avstrijsko pogodbo, ki mora biti podpisana v nedeljo. Pogodba je sicer takšna, da ne zadovoljuje nikogar, najmanj pa avstrijsko republiko ali kovači miru se ne zmenijo, samo da je eno delo končauo. Zdaj so se lotili Bolgarske. Pogoji za Bolgarsko so menda dogo-tovljeni, ampak vprašanje Traci-je še ni rešeno in vodilni diplo-matje pravijo, da jim bo ravno Tracija naredila sive lase. Potem je še na vrsti Turčija; razvozlja-nje turškega vozla je ogromno delo, ki se bo morda vleklo vso prihodnjo zimo in treba bo Salo-moua, ako bodo hoteli biti vsi zadovoljni. Entente se seveda ne )riga, kako stvar izpade za Turke, ampak uajvečji krii je, ker ne V MafTUŽtjl krlEhjo falertsi Anglije, Francije, Grške in Italije. Vsi prežijo na mastne deleže.J Glavna tekma pa bo med Anglijo in Francjjo.
Vprašanje Ogrske je druga velika rana. Rum unci nočejo odgovoriti na note mirovne konferen-ee in obnašujo se, kakor da jim je diplomacija v Parizu zadnja stvar na svetu. Zdi se, ds je res, da je moral uekdo namigniti Ru-muniji, da naj vzame zavezniške proteste bolj za šalo. Ta "nekdo" sicer ni bil Clemenceau, ampak Francija je velika In — petrolcj-skl interesi na Rumunskem so tu-di veliki, zato pa ni dobro zameriti se rumunKki vladi.
Sinoči se je raznesla vest, da je vrhovni svet mirovne konference sklenil poslati ultimat rumunski vladi. Ultimat bo drastičen in določil bo čas, do katerega mora Rumunijs izprazniti Ogrsko in izvršiti zahteve, kar se tiče odškodnine. Ako Rumunija ignorira ul-tlinat, bodo zavezniški poslaniki zapustili H ukani t . in mirovna konferenca pretrga nadaljne stike z rumunsko vlado. Kaj se potem zgodi, ni nič rečenage. Ultimat— ki bo ofbjavljen še le po dostav-Ijenju — baje določa, da mora Rumuu&a ves zaplenjen ogrrfki materija! oddati zaveznikom, ki razsodijo komu spada.
Kakor poročajo iz Budapcšte, se Rumunci pogajajo zs separatni mir z diktatorjem Wefsnom Friedriehom. Rumunei smet rajo, da je njihova kampanja na Ogr skem "nova vojna," ki nima nič opraviti * mirovno konferenco t Parizu in radi tega da lahko okle psjo posebni mir s posebnimi pogoji. .
Pariz, 4. sept. — (Chicago Tribune Foreign News Service), -r Nevtralni opazovalci, ki so včeraj prišli z Balkana v Pariz, pripor^-čajo, da ameriške in angleške čete intervenirajo v Črni Gori in pre* prečijo splošni masaker črnogorskih kraljevašev po Srbih.
Kden> teh opazovalcev, ki jp častnik, je dejal: "Črna (lora pod
ražuik izpraznjuje Caricln (110 srbsko" okupacijo jeda~ies" lijk* ,wilj i^nozapadno od Kamišlna)
vavejše morišče v Evropi. Akl	[T? Ujarav. Na A*hodnl
Amerika in Anglija ne intervenirata, ne ostane živ niti eden pristaš kraljevaske stranke. Srbi jili ubijajo kar tia debelo."
Američane bo vsekakor zanimalo, da so Srbi zasegli vso zalogo, ameriških živil, katero je Hoove*-jeva komisija redilo pošiljala v Črno Goro. Kdor hoče zdaj dobiti živila, se mora najprvo odreči kralju Nikiti in priseči zvestobo srbskemu kralju Petru. Ako tega no stori, je vržen v ječo. Ječe v Cetinju in Kotorju so polns kralje vaških Črnogorcev (royal Montenegrins) in srbske čato dnevno love begune v gorah nakar jih ustrele. '
Povrnivši se oblaatnik, ki zdaj šc noče, da bi se omenilo njegovo ime, je dejal: "Črna Gora bo mo-goče zadovo'jna s spremembo oblike stare patrijarhalne vlade, ampak danes žele vsi Črnogorci, da se vrue kralj Nikita in jih osvobodi srbskega jarma. Pravijo, da so se bojevali na strani enten-
jim je pravica samoodločevanja. Revolucija proti Srbiji Je danes \ polnem zamahu."
Pričakuje se, da bodo nekatere vlade kma'u objavile poročilo h priporočilom, da Amerika in An-glija intervenirata v Črni Gori. Eskralj Nikolaj'se nahaja v Pari-zu in sprejema subvencijo od angleške in francoske vlade, ki imata tudi svoje poslanike na črnogorskem dvoru v Parizu.
NOVA AMERIŠKA MISIJA V SOVJETSKI RUSIJI?
London, 4. sept. — Brezžična n-radna depeša iz Moskve poroča, da so boljševiške čete izvojevato novo smago na južnovzhodni fronti. Okupirale so Dubovko ob Volgi 180 milj južnozapaduo od Sarato-va. Depeša se glasit
Okupirali smo Dubovko. Sov-
(Kolčakovi) fronti smo vseli Orsk (155 milj juluovshodno od Oren-burga) in ujeli 3000 mož."
Drugo poročilo i« Moskve se glasi, da so ukrajinske protirevo-lueionarne čete osvojile južno predmestje Kijeva in ljuto bojevanje sa posest mesta se nada'ju-je. Kolčak jo zapustil Omsk in premestil svoj glavni stan v Irkutsk.
London. 4. sept. — Vojni urad zanika vest, da se angleška armada pripravlja sa generalni napad na Petrograd. Neofieijelne vesti pa še vedno krožijo v Londonu, da se bela armada v okolišu Petro-grada pripravlja za odločilno bitko z boljševlki. "Lojalnim Rusom" bodo pomagaU Finci in angleška morska ekadra pod po-veljništvom admirali Cowana. Dalje javljajo, da je Kolčak Isdal obupen klic na pomoč na vse "Jo-jslne Ruse". Kolčakov apel so glasi, da je "usoda Rusije na tehtnici" in da j« "vzbujena Rusija
v veliki uevarnosti," ako ne pote, a zdaj nimajo zastopstvs na gsabijo sa orožje v^, ki so ga
mirovni.....»onfeffenči in StVrŽeiiS zmožni nositi.
SRBIJA SE BRANI PODPISATI MIR Z AVSTRIJO.
"Določba o pravicah manjšin po sega v suverenstvo Srbije" pravi Paši«.
AMERIŠKI ADMIRAL PRIPO ROOA NEODVISNOST
Pariz, 4. sept. — Srbija se je od-ločila, da ne podpiše mirovne |h>-godbe s Avstrijo. V tukajšnjih diplomatičnih krogih poročajo, du je dejal Pašič, načelnik jugoslovanske delegacije, da določba v pogodbi, ki ajmči gotove pravico narodnostnim manjšinam, posegu v suverenstvo Srbijo in vsled tega ne bodo Srbi podpisali pogodbe.
liondon, 4. sept. — U PsrU« poročajo, da je ameriški admiral Andrews, ki poveljuje ameriške• mu brodovju na Jaudranskcm morju In kateri je proučil torltori. jalni spor med Italijo in Jugoslavijo, priporočil mirovni konferenci, da uaj prepusti Reko za nekaj let ligi narodov ali pa proglasi zu neodvisno. Andresow telegram se glaai:
"Na Reki ne bo miru ne normalnih razmer, pa naj pride pod italijansko aH jugoslovansko vla< do. Najbolje je, če jo vzame liga narodov za več 1st pod kontrolo, ali pa se naj proglasi za neodvisno mesto. Rešitev, ki loči Reko od Su-Šaka, ne bo pravična. Večina prebivalstva je sita italijanskega tin Čenja in prebivalstvo hoče biti svobodno. Tega mnenja je večina italijanskega prebivalstva; slasti v delavskem razredu."
SEDEM MRTVIH V PLEMEN-SKIH BOJIH.
Dva miličarja ubita.
KAKO BOOATOn PLAČUJEJO DAVKE
Chicago, 01. — Okraj Cook, v katerem se nahaja mesto Chicago, je mors I najeti posebnegs jav-nega tožitelja. da btirja dav4ie.
Ski sprevodniki in »otorniki so ki jih niso plsčali	V
itavkali ,ker je družba odpu-s sprevodnika. ka Je trajala tri ore, nakar je drufhs * posnela, ds ne dooeže nI
tožbi »i gre zs par grošev. ampak za |6,I04.90.V Med njimi •« »»ga-thtl, ki oo se v vojnem	i«-
ifrrarsli kot veliki patriotje. dr
s takimi preganjanji, če sojlciri pa nio« dalt. kar je od držo tudužhenei solidarni
Knoxville, Tenn. — Tukaj so se odigrali plemenski boji, ki menda v besnostl niso prsv nič zaostajsli za plemenskimi boji v Chicagu. Posledica tega nczmisel-nega boja je sedem mrtvih, med njimi sts tudi dva inlličarja.
Okrajno ječo je naskočilo nad tIsoč l>el(»poltuežev, ki so mislili, da ne tam nslisja zamorec Msyes, katerega so pa oblasti že odvedle v Chattanoogo, ker so pričakovale napad na okrajno ječo, Drhal, ki je naskočila ječo, se jr jezila, ker ji je uAia žrtev. Razkropila se je po mestu, nakar so prileti pretepi.
Neka oiiiičarsks četa je nslete-la na skupino otM»rož<*fiih zamorcev, ki se ni hotela umsknltl. Pričeli so padati streli na obeh strs-neli in psdls sts v torn boju lsjt-uanl J. W. Payne in prosisk llen-dersoti.
Pri nsakoku ns okrajno ječo si je drhal (K-lavojlla veliko zalogo sflpUaJoaoca žganja, ki je tako hitro izginilo, kakor sneg, č* nanj (Misij* pomladansko solace.
Zdsj je zopet mir v meotu in vojsške čete so bile odpokAirsne,
Aretiranih je bilo trinajst is-gradnikov, ki jih Je pa oprostila drhal, isksjočs zsmorea Msurire Msjrcss. obtf»4e<legs, da Je umoril belopolt no ženo.
STANOVANJSKA MIEERUA.
OoncbvtUe, Okle. - Takoj td
dobit 1 slsnovanja. pa t odi o<i4ie na hiša ni naprodaj StanotaoJ oks mi/erijs je rellks
V* druge strsni poročajo, da je bil Trockij te dni v Petrogrgdii, kjer je poziva1 proletarijat, da naj čvrsto stoji v nepremagljivi obrambi rdečega Petrograda.
Berlin, 4. sept. Nemški medicinski žurnali imajo oglai^ ki vabi nemške zdravnike v službo v ruski armadi.
Kovno, Litva, 3. sept. — (Poroči I. I), lie vine). — Misija, ki sc imenuje "ameriška", je 23. avgusta prekoračila litvinsko 'fronto na poti v sovjetsko Rusijo. Misljs ima poveril ne liste od ameriške živilne komisije v Kovnu in načel-nik misije je dejal, da njihov namen je dognati, da II morejo Američani opravljati dobrodelno delo v sovjetski Rusiji.
Psriz, 4. sept. — Iz Prage poročajo, da je Katarina BreŠkov-saja, ki se Je mudila v čehoslova-kiji .odpotovala v sovjetsko Rusijo.
SELASNELA MATI JE UMORI-»VOJA OTROKA
.Raoicifceauo^ Va. 4o-letni eo*
progi žolesniškcgs strojevodju William Ktsllinakerjs se je nenadoma omračil duh. V tem stanju je vsela kladivo In pobila svoja otroks, ko sts spala v postelji, ftrtvi zblaznele matere sts (i-letns Mary lit 10-letna Mildred.
Ko'je mati izvršila umor, je odšla nji dvorišče, kjer je napadlu svojo lH-letno hčer Grace, ki je Imela najmlajšo sestrico v imroč-jo. Grace je zadoblls lahke po-škodbe, preden je njen brst prijel mater in jI vzel nevarno klsdi-vo.
Htsllmakerjcvs je izpovedals, da je Imela ngmen pobiti še osts-lih šest otrok In |mi izvršenem u-moru ns debelo se vtopiti. Od ved-Ji so jo v «1 rta v no zavetišče za u mobolne.
ANGLEŠKI RUDARJI ODOBRI-U DIREKTNO AKOUO; ZA HTEVAJO PODRŽAV-LJENJE
Obrnili so m na druge organizacije U pomoč
..London, 4. sept. — Delegstje
Rudarske zveze, ki šteje 700,000 članov, so na konferenci včeraj sprejeli priporočilo izvrševal nega odbora, da rudarji z direktno akcijo (generalno otsvko) izsilijo ml vlade podržavljen Je rudnikov. Prihodnji teden se vrši kongres strokovnih unij v Glssgowu in rudsrska organizacija l>o apelirala ns ostale delavce, |K«setino na Železničarje In Iransportn« de-lave#, da Jih po<ipro v direktni akciji uk uresničenje njihovih ss-btev. Pričakuje se, ds kongres odobri direktni boj, kajti otro kovne unije na Angleškem le dol go vrsto let zahtevajo na«lanaU zlranje rudnikov, zemlje, železnic In malone vseh industrij.
SOLA OSTANE ZAPRTA.
Pa. — Jsvns ljudska šoia štev. 0 ostane zaprta, ker Je Mla učitelji«* Km ms Auotrsw n-iNorJeos pred nAšj dnevi na se lo bnMalen način.
SENATOR FREUNOMUYSBN DELA OČITKE PALMERJU
----—W . _; ■_
Washington, D. 0, — Senator Freilnghuyseii je očital justične-mu tsjiiiku Palmerju, da je sim pstizlrsl z Nemci, preden so Združene države vstopile v vojno, Dejal je, da je sprejcmsl nemške a gente v svoji lastni hiši,
Pslmerjs je branil senator Underwood, ki Je dejal, da prilisjs tožba iz ustnikih virov rsdi rut-(Hdsgsnja s tujezemsko lastnino od strsni Pslmerjs, ko je bil še uprsvltelj tujezemske lastnine,


DRAGO PLAOAN LOV.
Waukagaa, III. Itslijsn Frsu eiseo Spaticogiea i ms dve proda Jalni v Chicagu. Zardelo se mu je po oprsšcnlh ptičih, ssiiel je pu Ako ns ramo in «xlšeI ns lov. Mi' sili Je nsjbrž, ds ae nshsjs v Its llji. ksjtl ko je prišel do šum. ki fitidajajo Kort Hheridsn, je uotrs-111 km ptičev pevesv. Naenkrat Je stal pred nJim lovakl čuvsj Henry Kern, ki ga je najprvo podučil, ds v Ztlriišeuih državah nI dovoljeno streljati ptičev, ki pojejo, kot Je v nsvsdi v Italiji, nakar ga Je od vedel s sabo pre«! sodnika Teyiorja v Wankegan, ki ga Js olModil na pet In se<lem deset dolarjev in trotkr. Plsčsl je osemdeset dol s rje v, ptiče a«t mu zaplenili, teko «ta Je imel še poor > lie j t roške g večerjo.


OEPUTA0IJA J, R. S. PRED SENATNIM ODSEKOM.
Italijani 90 hoteli motiti Kriata-na, toda Lodge ni dopuitll.
* " ........Ill 4
Washington, D. 0., 4. sept. — (Assoc. Press). — Delcgscija Ju-goalovanskega republi«iauskega združenja, katero jc vodil Etbin Kristan la Chicago, je danai prtd poldne predloiila zahteve Jugoslovanov senatnemu odseku sa zunanje sadeve Navzoča Je bila skupina ameriških Italijanov, Id bodo jutri podali protiiahteve. Italijani 90 hoteli sa vrniti jugo-•lovaiuke govornika, toda nna-tor Lodge, načelnik odseka, jbu ni pustil.
V	PREDSEDNIKOVEM VOJNEM SKLADU JE
| OSTALO S2.8S9.429.
V	TA SKLAD JE BILO LANI DOLOČENIH $50,000,000.
PredloAena resolucija priporoma dstajlirane Udatke.
Washington, D. 0. — V pre«l-
aedulkovctn vojnem sklsdu, v katerega je lani kongres dovolil $50,000,000, je ostalo dne ft, avgusta še $2,899,42». Te Informacije je prejel zbornični proračunski odaek v poročilu, ki mu ga je po. slsl predsednik Wilson,
ftc preden je odsek prejel poro-Mlo i/ Bele Inše o t roških ix pred sodnikovega vojnega eklada, je odsek priporočil resolucijo, ki priporoča, da so iidatkl detajli-rani. Itezoluelja se Je raateaala tudi na sklad 9to miljonov dolarjev, Ui so bili predsedniku dovo-Meni «ibdJ»bru&u wOns. Ksaneje je odsekov predsednik Good opo-xor|| odsek, ds pričakuje račun o izdatkih lx stomlljonskega sklada kasneje.
Iz tega sklada so prejemali denar ruzni vladni dapartmentl In deset tulljonov je bilo žs vruculh,
ki so bili dovoljeni le zsčsauo. Največ Je prejel državni department. Prejel js $12,303,245, od katerih je Izdal štiri uilljoue do* larjev za preksibirsko železnico in vzhodne kitajske želrsniee.
Pod postavko % ti ne 14. febru-a rja je vknjižeu Bernard Marueh. Troški za njegovo potovanja in delo na mirovni konferenci zua« šajo sto |K>tdc*et tisoč dolarjev. 1H. decembru je prejel držsvtii department pet sto tisoč dolarjev, ds jih Izda zs ameriško mirovno komisijo, ftliri dni kasneje je dr< žavni department prejH Še sto tisoč dolarjev zs konferenčne pri* prave, dne ;|0 deeembrs Je pa prejel petdrwet tisoč dolarj««v za politično tajno službo.
Državni department je prejel tudi pet miljonov dolarjsv zs o skrlw civilnega-ljudstva v srh-angelskem okrsju v Rusiji. Tako vsoto Je prejel tudi p«dje<lelakl department, ds |K»insga ameriškim farmarjem, ki ao bili prizadeti vsled suše.
Dve postavki govorita o izdatkih zs goote. $13,00 je bilo iz«la-nlh zs |H)goatltev sirs Krie Goddess in njegovih tovsrlšev In $10 000 zs (Nigostitev danskega princa Aksela in njegovih spremijo-vsleev,	t t • , . '
EKSPI^OZLJA PARNEGA KOTLA.
Quoensborc, Ky — V podjetju Green It Ker Light sod Wster kourtHtuije se js rszietel psrni kotel, ki je odletei vsled eksftloslje v reko. Kurjsč J W Iteelr se Je tisbsjol oh časti ekspl«»sije dvajset čevljev pr«ič «mI k«Hls, navzlic temu Je pa zadobll tako nevarne opekHne da zdravniki dvomijo o njegovem okrevanju. Meste«>e Calhoun Je Mlaj brez luči, vode In ledu.
Chicago In okolies: V petelt de.
lotos Obtočno in hladno Mrverac*
lvfho«lni vetrovi.
It aovrašaik

>Tr: _ - • mi '•*--» '
zclo
POTOP.	Zgodovinski roman
Spisal H* Sienkietricz. 9m	
» «• j'*« *pO'
mate, da m« mu bi lahko izrodilo tu pisijio, tedaj pa naj ae tudi Kmitie potrudi, d« isbriie a podvo-jeuout trudom vse svoje madeže raz aebe. K sodišču naj ue Kodi iia noben poziv, ker 011 je naš in 14 mi Mini ga bomo aodili, nihče drugi, a to še Je potem, ko j*? že izvršil dano naročilo. To pa amatrajte goapod oh enem v dokaz našega zaupanja, kakoršno stavimo v razumne in zveate služabnike,
Janez Redzlvil, bižiuski in dubinaki knez In vojvoda vi I enaki."
"Uoapoda hetmana akrbi zalo nabava konj", reče Harlamp, ko neha čHatl Volodijevaki.
"Resnica, da bo tu težavno za "konje," odvrne vite«.
"Tukajšnjo mlado plematvo hc ogiaai v pO-voljnem številu koj na prvi klic, toda tukajšnji konji niao posebuo aposobni za službo. Treba bi jih bilo zamenjati z drugimi." ,
"Davno Je poznam te žraudske konje; zeio no vatrajui iu gibčni."
"Bal1' odvrne Volodijevaki, "toda raati eo majhne, tukajšnji ljudje P* VeMki. Če ti pose-dejo take konie, pa ae 1i bo zdelo, da jaha ves polk pse ... Evo preglavice! . . . Tr*ba ae je poprijeti dela in sicer brez odtogft. Izroči mi ono lietmauovo piamo na Kmitiea, da uro je sam oddam. Sedaj »u pride prav." "Čemu!" > T
"Ker je uprav tatarski počenjal tukaj ter u-
grabil gospodično. Kadi tega mu nakopljejo tožb, kolikor ima laa na glavi. Ni le teden, kar sva He dvobojevala a sabljami!"
"Oj!" reče Harlamp, to znači, da leži aedaj bolan."
'' "Nu, aedaj mu gre *e bolje. Čez teden, ali dva okreva popolnoma . . . Koj je pa pri vas aoyega!"	' 'Ml
"Slabe reči ne tuje jo — kakor nekdaj, tio-h pod zakladnik Ooaevakl šivi z našim knezom v vodnem propiru t če pa ni aloge med hetmaui, ae tudi podlošnikom ne more godili dobro. Nekoliko amo ae vendar ic adružili, in ako bo (rajalo to prijateljstvo, «e ie le na kak način otrfcaemo ho-vralnika. Dal Bog, da bi jim jezdili na vratovih, ko jih zapodimo iz delete! Vsega tega pa je kriv zakladnik!"
"Drugi pa pravijo, da hetinait."
"Izdajieš! Vojvoda vitebaki tudi pravi tako, Sker ata ai Hegla a zakladnikom, le davna v roke."
"Vojvoda vitebaki je poten človek."
"AH ae tudi ti 4ruftM s ftapleho proti liad-živilu?"
".Ju/ stojim na etraui domovino, kakor rno-*nm> Htati vai. Najhuje je pri tem dejatvo, da ae '"•celo vojaki delimo na »trafike, uameato da bi ae -bili. Da je pa gospty flapteha vrl človek, rečen .lahko Hameinu knecu, dasi sem v njegovi sluŠbi." z - "Nekateri dobri ljudje «p ju le skušali po-
Siirlti, toda vhc zamšn t" odvrne Hgglamp. "Do-aj ponlaneev prihaja s'edaj z novicami od kralja k našemu knezu . . . (lovori, da ae tam nekaj Januje. Nadejali urno ae ie črne vojako • kraljem ««ia Čelu, a iti je bilo. Ootovo potrebujejo ljudi j drugod."
J "Bržkone na Ukrajini . . ."
"Kaj jaz vem! Enkrat je pripovedoval po-"ročnik Hrohovič, ker Je slišal na lastne uaoaa. Doapel je bil poalanee Tizenhatiz od kralja k naiemu hetmanu. Zaprla Nta ne v sobo ler ee dolgo -razgovarjaln med ariroj, čeaar pa ttrohovlč m ; razumel. Ae le, ko ata odlla, je dejal hetman: iz tega ae lahko izeimi nova vojna t Belo huio al ubijali glave, kaj naj ima to pomeniti."
"Mogoče, da nt prav alMal! 8 kom bi mogla . naatati nova vojna! Car nam Je aodaj bolj naklonjen. kakor nalim aovralntkom, iu razuiulji-vo je, da ae potegne za na* narod .8 Avedi ae kon-..ča le le v leatlh letih . , . Tatarji na« pomagajo na Ukrajini, čeaar pa ne bi ■torili brez Hultauo-v*ga dovoljenja ..."
"Pa tudi mi niatao dosegli ničesar!"
"Ker ni bilo mogoče, llvala Bogu. da imam aopet dovolj delal Bilo ml je le dolgčs* po vojni."
"Torej hoče« Ham peetl pbmio Kmitieu!"
"Haj aem I rekel, da naroča hetuian tako. Po Jnlettilaškeia običaju * fitoel M le itak obiakati Kmitiea in aedaj imam |e več vzroka. AH mu od-dam piamo, ali ne, to je druga attar; to hočem le le dobro preudariti."
"Meni je to popolnoma prav, ker ne mi mu-, <H. Imam le tretje piamo za gospoda Htankevlča.
Potem odrinem v Kejdane. da tam prevzamem i	pripeljejo tjekaj. Hledujlč moram Ae
,.pogledati v Birlo, jell tam v gradu vne priprav-, Ijeno za bramlm."
"Tudi v Itirlo?" "Di!"
t
"Temu ne mm, čudim. Sovralnlk ni dobil no-Una nove rmave. torej ima Ir daleč do Birle na kuriaatUki meji. Ker ae pa ubirajo novi polki, ne bo manjkalo hrambe tudi v »uifc krajih, ki ho le prilii ao%ralnlku v rokr. Kutlamlri pa tudi ne miidijo na vojno z nami. Vrli vojaki *>. «am» MM». lo jih je. in Kadxivll n«m jih lahko xaduAi v jinino roko "
"Tudi meni m< mII to čudna." odvrne Mar. lamp "a to tembolj, ker ml je naročeno, naj ae IHHiviaam ,\ko najdem kje kaj v neredu, moram naauaniti, tako — Kla«i povelje, vae kneau
Bogualavu, ki poilj«- m m rrmljemoree P#t»-r»o-
na "
"Kaj Ima to pomenili?! Da bi ee le nc vuela Itaka (tornada vejna! Ae te noaroče na« ram j
B«g! . . . Koj ko m. prlkale hoot	na
razveselil
pozorilče,
tega."	*
"Ne obrekuj gaf Hraber vojak je!" "Jai mu ne kratim te laatnoeti, trdim pa, da je bolj podoben Nemcu* ali Francozu ,nego pa i'Oljbku. ... Za Jjudovlado tudi mnogo ne mara., marveč ti prizadeva, da povzdigne rod Uad»r /ilov rad vm; druge. On tudi neprestano Aunta vojvodo vilenakega proti Ha|>iehi in Goaerakemu.. Heme, katero je aejal, že rod* «ad."
"Ti zi izvraten, kakor .vidim, potnik; treba bo ,da ae iieuil, da ne propade takšen red." "fMfcr.i m!. . . He?"
' Kako pa! Mogoče ai pa le iUik lel v avate, kar ai tako lično opravljen-. Prianaj!"
"1'iurti me v miru! jeli mar aedoj čaz mialiti tm icnitev." i	.. *
" Ali boi gotov z naborom do julija?" Ne vaak način, ko bi imel tudi dobiti konje izpod zemlje."
Novica o piaui u, katero je prejel Volodijev-2 obletela v kratkem vao okoiieo ter napravila med plematvoip dokaj hrupa. Vai to pričakovali z veaeljem juiya, r*e glede na to. da bo treba odriniti M pred letvijo.. , . Volodijevaki je mpoaial glaanike po vaej o-kolki. Na večer ao ae zbraH pri njem Bulriki, Htakjani iu Domaleviči. Drugi dan je tali imelo po vaeh grejfčinah kakor v uiu. Ljudje niae več govorili o Kmiticu in Alekaandri, marveč o bodo« či vojni.
Volodijevaki pa je med tem preariiljevaJ, kaj mu je početi s piatnom aa Kmitiea. ^ X.
Volodijevaki hc je mnogo trudU. Dragi teden ne je preaeiil v Upito in tam nabiral Vojake^ Plematvo, vilje in nilje, je kar vrelo k njemu,, ker je bil prmdavljen /Vojak. Prvi ao prihiteli • Lavdanci, katerim je bilo treba omiaim aamo ^ konje. Volodijevaki je torej imel opravka čez glavo; ker pa je 4>il gibčen in vetraenj v avojent" poalu, j« Ho delo nrno izpod rok. Ob tem čaan"[ je obiekal*-tudi Kmitiea v Ljubiču, ki je-le preoe>' okreval, daai ni le zapuatil poatelje.	' >>w>
Kmitic ja takoj apoziml Volodijevakega ter uekoliko obiedek ko ga je aagledal^Nehote je po^ aegel po Mablji, ki je viaela nad poateljo. Oddahnil pa ae je, ko ja videl prihajati goata h amehotn na licu. l*omiril ae je .ter mu podal evojo roko.
"Hvala vam, da ate me obiakali," je dejal. "To je kaj lepo od vaa."
"Prilel aem vpralati, če mar ne kuhale name v areu kake jeze?"
"/e«e ne kuhani, ker ate me premagali vi, a ue kdo drugi. Komaj aem le utekel emrti." "Nu, kako je z valim zdravjem T" ('-udite ae gotovo, da aem le uAel va&i roki. . Oa, Main priznavam, da to'ni bila lahka a^var." Kmitic ae uaamehue. "Toda ne obupujte radi tega. Lahko me umorite, kadar hočete!" "Niaem prilel radi tega aemkaj. . "Brlkone ate pravi zlod," nadaljuje Knii-
"1'iHH'ci vAni ti vmltin miulil
<lu unni Stih na
tic. "Poprej a*m ai vedno mialil, da aem, če ne prvi, pa vaaj drugi rokoborilec v ljudovlodi, dokler iiiaem atečai vaa. Med tem pa — nezazidana atvar! Lahko hi me bili ubili kar a •prvim udarcem, ko hi bili hoteli. Povejte vendar, kje ate ae tega naučili!"
"Imel aem le nekoliko prirojenih ziuolno-atij," odvrne Volodijevaki. "Hlušil aem poten, v taboru ruakega vojvode Iu imel priloluoati dovolj, da aem ae le bolj izuril v tej at roki. Bilo je tam neka^ taki,h ki ao ae izurili v tej atrrtt. Bilo je tam nekaj takih, ki ho drznili in koaall z menoj. . ."	%	•-"i-"Ali aoae rea dobili taki?" ( "Da. Na primer goapod Podbi^eta. Lit v in. katerega ao ubili pod Zbaralem — Bog ae utonili njegov« duae! Kil jč Ntriwauako inoran človek ter je luhko precepil aovralnika a oklepom vred. Potem je bil hc Skretuaki, moj inkreui prijatelj in t o varil, o katerem ale gotovo še alilali."
"Kajpada! Saj je on lel iz Zbamla ter ne aplazil akozi aovružui tabor. Kdo le ni eital o njem?. . . VI ate torej njegov tovaritt . . Kla-njani HcI. . . . Suj aem le Čul o vaa po vojvodi viieiiNkciu. . . Vam je ime Hihael, kaj nc?"
"D«, Jurij Mihael; ker pa je aveti Jurij premagal aamo jednega zmaja ,aveti Mihael pa načelu je vaej nebeiki vojaki in je le neštetokrat xmagal peklenske duhove, za to imam raje njega za patrona."
" Keeniea je. da ^e Jurij ne more koHati z Mihaelom. Vi ate torej eni Volodijevaki, o kate rem pripovelujejo, da je zmagal Bohunef" "I>a."
"Nu, od "takega nI aramotno dobiti po glavi. Bog daj, da bi ai uatala prijatelje! Imenovali ate me izdajieo, pa ate ae amotili." i "
Pri teh beaedah naguboači Kmitic čelo, kakor hi ga rana znovtt aabolela.
"Priznam, da aem ae zmotil," odvrne Volodijevaki. "toda tega ne čnjem aamo od vaa, marveč ao mi le vaai ljudjet povedali. Drugače tudi ne M priiel aem."
"Zelo ao al brueill jezike nad mano," reče Kmitic vee raz v net. "toda bodi, kakor hoče. Priznavam. da iaiaui rea maraikaterf medel na aebi. Toda kaj aem hotel! *šj ae jpe obnašalo tudi m-kajšaje plematvo proti meni preveč atrogo in krivično." ,
"Najbolj ale ai AkodovaH. da ate pošgaU Volmomoviee in celo i naalljem."
"Pa »ae radi tega marljivo toMjo. . . imam le reč poeivev. naj pridem pred aodille. de tali. 1 o čaaa mi ne puate, da bi ozdravil. Pnlgal aem Velmonlovlee ht tudi ljudij je nekaj pNdlo. te > ,ea, tede Bog naj a4>di, če aem Izvršil a»ojaglavYto. Uprav to noč pred polarom eem aa xenbljuhll. da hočem M Vati a veeml v najlepši alogi.. da ai prlda-•im nakkmjeaoat tukajšttjih zajčko> ter pomirim «*»« ene v Vpiti Toda kaj eem našel, ko aem aa vrnil domov * Našel aern tovariše pobite kakor role letati poleg atene! Ko aem čul. da ao to itvr ^iii riiii« ^^	i nshi in, § ■ j
froaoa aem ae maAčešal. VI ne Kadete niti vefjeN. rniH čeaa ao jih |>oMHt. . . Tn.H ja» aem Izvedel
to fiele pozne j od jednega But rine, katerega aem ujel v gozlu. Rekel je, da ao jih le radi tega, ker " tc hoteli pieHati v krčmi z ženakami. Kdo ae ne bi maščeval T" "Dragi goapod!" odvrne Volodijevaki. "Rc-»uica je, d* ao poatopali ljudje prestrogo z vašimi tovariši. Je-li mar plemstvo bilo krivo njihove Zmrti! Ne! Zakrivilo jo je alabo ime, a kakorlnim no dospeli semkaj. Vrlim vojakom bi gotovo nihče ne branil pleaa."
"Reveži!" nadaljuje Kmitic. "Kar se ugra-bijenja dekleta tiče, vam gotovo še nihče ni povedal, da mi j& ona reiila življenje, ko me je lovilo »plemstvo. Potem pa me je zapodila od aebe z naročilom, da ae ne amem več prikazati pred njene očL Kaj aem hotel drugega!"
"Vaekako je to tataraki običaj."	> '
"Vi bržkone ne veate, kaj je ljubezen in.Y kakšen obup spravi ta atraat človeka, ako izgubi najdralji zaklad na avetu.M
"Jaz, da ne bi vedel?" zakriči Volodijevaki. /'Že od prvega dne, ko nosim sabljo, aem bil neprenehoma zaljubljen. . .Kes je nicer, da ao se menjavali občutki večkrat, ker ne mi ljubezen ni vračala vedno z ljubeznijo."
, "Kakšna more biti ljubezen, če so občutki !uko izpremenljivi," omeni Kmitic.
"Torej vam povem nekaj drugega, kar sem zr\ z lastnimi očmi. Ob času vojne s Hmclnicki-jem je Bohun, oni, ki uživa aedaj med Kozaki največjo alavo, ugrabil Skretuskemu nad vse ljubljeno dekle, kreginjico Kurčevičevo. To vam je r;^iija ljubezen! Vai vojaki ao jokali, ko so videli .» obup ftkretuekega, vsled katerega mu je oaivel& že v rani mladoati brada. Toda veate li, kaj je on >učinil!"
"Kako naj vera?"
"Ko je videl, daxje domovina v nevarnosti in ur liinelnieki zmaguje, ni niti šel dekleta iskat. Priporočil je »vojo bolest Bogu, udeležil se vseh lutk podipoveljnifitvom kneza Jeremije ter ei-pri-
i	dobil pri Zharažu tako alavo, da izgovarja dha^ i danes vsakdo spoštljivo njegovo ime.. . Primer-
v jajte sedaj njegovo ravnanje a svojim in apoznali bodete koj veliko razliko med vama."
Kmitic je molčal in si grizil brke.
."Za to pa je Bog nagradil Skretuskega" na-, tfaljuje Volodijevaki, "in mu vrnil nevesto. Takoj po osvoboditvi iz Zbaraža sta se vzela ter i-mata sedaj že troje otrok. Ne glede na to, da se Tnu je rodbina pomnožila, vendar ne neha služiti (Jomovini, med tem ko vi le pomagate s svojim r*vnanjefn sovražniku, ter izpostavljate še lastno življenje nevarnosti. . . Da. povem vam, lahko ,..1/2 b|li izgubil} s tem avojo nevesto za vedno."
41 Na kak način!" vpraša Kmitic in sede v poatelji. "Kaj se je zgodillo ž njo!" v "Nič se ni zgodilo, toda našel se je človek,
ii	ki jo je prosil za roko in jo hotel imeti za ženo." Kmitic obledi, v njegovih vdrtih očeh se je
bliskala jeza< Hotel je vstati, a ni mogel. > 'Kdo je ta vražji sin!" zakriči. "Za Boga živega povejte gospod." / I p- /: i'To sem.bil jaz," odgovori Volodijevski. II /vMftM vpraša Kmitie začudeno, g^ "Da, jaz."
"IWajak'c! To vam ne preide brez kazni!. . In ona! . . no, povejte mi vse. Ali je sprejela ponudbo!" Ne."
Nastane trenotek molčanja. Kmitie je uprl \ o6i v Vrolodijevakega in težko dihal.
"Čemu me imenujete izdajieo!" vpraša Volodijevaki. "Sem mar vaš svat, ali brat! Sem vam mar tiekaj obljubil in sedaj prelomil svojo obljubo! Zlnagal sem vsh v dvoboju in lahko sem storil, Vat sem hotel/'
"Po starpm obtfaju bi bil eden od naju po-plačftl lo s krvjo. Verjemite mi, ako bi ne ubil vaa a sabljo, s puško bi vaa gotovo ustrelil."
"Ne bili bi meustrel ili, kajti ako bi bila sprejela mojo ponudbo, ne začel bi več dvoboju z vami. Čemu naj bi se potem bil! Ali pa veste, čemu ml je odrekla!"
"Čemu?" ponovi kakor odmevi Kmitie. "#ato, ker vaa Se ljubi." -s To ja bilo bolniku preveč. Glava mu je padla na blazuto čelo so mu pokrile debele zuojne kaplje.
"Čutim se zelo slabega," reče čez nekaj ča-, aa. "Odkod pa veste, da me ona ljubi!"
"Ker imam oči, pa vidim, imain razum, pa lahko uganem fo, in zlasti aedaj, ko je meni tako slovesno odrekla svojo roko."
Volodijevaki mu pove vse po vrati, kako jr prišel k gospodični Bilevidevi in kako ata'se raz-govarjala.
'Bog, da bi bila to reaiuca!" reče Kmitie a alabim glasom, "ker odslej ne bi potreboval več nikakih iflazil.. Vaše besede vplivajo name bolj od vsakega zdravila.
, "In tako zdravilo vam prinaša izdajalec!"
"Oprostite, goapod! Toda ne gre ml Še v glavo, da me o<na ljubi."
"Ponavljam, da vaa ljubi, niaem pa rekel, da vaa tudi hoče vzeti za svojega moža."
'Ko bi me ne vzela, pa si razbijem glavo ob to steno. . . DrugacV ni mogoče."
'Lahko, lahko, ako hočete, goapod, popvaviti,
kar ate zakrivili. Vojna je; sedaj lahko izvršite
nuiroikatero uelugo domovini ter ae proslavite z
junaštvom. Kdo je brea greha! Čegava v%it je p*
pol noma čista? . . . Vaak ima kak madož. toda
pot k poboljšan ju je široka in odprta vsakemu. .
Čas za pokoro le ni potekel in le od vaa zavfci, če
se hočete poboljšati. . . Izbrati to pot ho dokaj
)>olje za vas, kakor pa razbijati ai glavo ah ste-
_ _ i,
no.
'Vi mi govorite kakor kak odkritosrčen tovariš iu prijatelj."	:: * -a-v .
, "Nisem vaš toVariš, niti prijatelj, a sovražnik tudi ne. Rečem pa, da mi je žal za gospodično, ne glede na to, da me je zapodila. Pa radi tega se ne utopim ali ofoeairn — saj to ni prvi?. Če se mi pa posreči, spraviti vas na pravo pot, smatram to svojim zaslugam za domovino, ker mi je znano, da ste v u l in izkušen vojak."	"
"Ali pa že ni prepozno, vrniti se na ^o pot? Toliko tOib, ao mi naprtili!- Brl, ko vstanem, moram pred sodišče. Najbolje bi bilo, da b* zbi žal od tod, toda nočem. Toliko tožbi Ootovo mi to ne preide brez obsodbe."
'Kvo tukaj imate aa to zdravilo!' 'reve Volodijevski in izvleče pismo iz žepa.	*
"Ukaz!" egkriči Kmitic. "Za koga!"
"Za vas! Ni vam treba hoditi pred nobeno sodišče, ker vi pripadate hetmanovi sodbi. . Čuj-le še, kaj mi piše knez vojvoda."
In Volodijevski prečka Kmiticu zasebno Radzivilovo pismo, na to pa si zaviha brke ter reče:
"8edaj vidite, da mi je dano na voljo, ali naj vam izročim pismo, ali tie."
Negotovost, strah iri upanje se je pojavljalo na Kiaiticovem obrazu.
'Kaj torej mislite storiti !" vpraša s tihim gladom.
'Dati vam pismo," odvrne Volodijevski. , |
Kmitic položi glavo iut blazino tec. molči. Naenkrat pa se mu oylaiijo oči in doslej uepoz-nanc solze mu obviae na trepalnisah. y <
"Naj rae konji raztrgajo 1" zakriči naposled, "naj me na meh odero, če sem že videl, kedaj boljšega človeka od vaa! Ako ste bili radi mene odbiti, ker me, kakor pravite, Alenka ljubi Še vedno, pa si lahko mislim, da bi se maščeval vsak drugi na vašem mestu uad mano. Vi mi pa na sprotno podajate,,rola> ,tv nte vlejčeto i* grpba!"
"Vedite, da delam to radi ljubljene domovine, kateri vi lahko še mnogo koristite. ... Zelo me veseli, da niate najeli onih Kozakov od Tra-heckcgn ali Iiovanakega!. . . To je tudi vaša sreča, ker sicer bi vam ue bil dal pisma."
"Od vas se je treba učiti!" odvrne Kmitie. "Dajte mi roko! Ako Bog devoli, pa se hočem potruditi, do kc zahvalim dostojno za to dobroto, katere ne pozabim, dokler šhrim. . . Vi ate me oživeli.
'Dobro! Dbbro!. . . Hedaj pa na delo! Poslušajte me! Ni vam treba hoditi k sodišču in ako si pridobite zaslug za domovino, pa vem odpusti to plemstvo. To ho dobri lujdje ter uneti za vse dobro. . . Lahko Hi pridobite ne hukio odpuščen ja. marveč tudi slavo."	,
"Da, da, zaslužim sil" reče razpeljeu Kmitic. "Dovolj časa sera že prebil v postelji. Hej, strela j kje si! Prinesi mi škornje!" zakriči ter skoči h postelje.
Volodijevaki se nasmehne zadovoljen ter re-
Če:
"Duh vaui je močnejši od telesa; treba bo le potrpeti nekoliko.'
Po teh beaedah ae jame poslavljati od Kmitiea, ki se je pa trudil, da bi ga pridršal hi pogostil z vinom.
Zmračilo hc je že, ko je mali vitez zaposlil Ljuhič ter se vrnil v Vodokte.
lajLssuim.
■Vam
rite v
taldjaaje Jaaarja. Po Jaha NeaMth Sta ta . »—laH šaaar « atara 4m aaaifc Za dmmmr aa Vm
aaeutUia 4
JOHN NEMCTH
1597 SECOND AVE.
T3SSjKMQtife
'OTREBNO.
NO KORIST.
STATE BANK.
YORK, N. Y.
R-obuJo ti d«l«v««v. Plate v tati J« 40« na uro. lahko m saaluli i S dolarjsv na dan. Mi vsamamo v dslo tudi fanta In doklata ln po-mmgamo d(W>IU dobra hite m d ruti-'

m
v
Stockholm.— (Porota
80.
uradu na Lewndale Ave.,
IftdK SE kuharica in hilna dekla sa družino štirih oaeb. 5617 I M ari borough Koad, llasel Uit«. Pittsburgh, Pa.
»ADA BI HTOD1LA
M «voj« aestro KOZA I d JO
iS Vli.il
RO.
Uke, kar ss nasue* tile eiviine po-
treba drugega, kakor da obiMetu	91
vina listu 'Chicago Jttlj New*'.) urad ta refistrirsnje in tam pod - rhi' Ko tam prvi 4au tvojega obiske P^to itjsvo, da niata ved mož in' * v sovjetski {Uniji srolal pr*« i««- ~~ »tvar je gotova. Ako U»-ske, je lulo moje prvo vprašanje: I * I® ena ttranka ta ločitev, je ne-4 Ali rta nacioualatiranet'' v koliko težje; treba je prič ali pi Moja žmljm js namreč bila, da »menih dokazov, toda vae te oprane najprvo prepričam, koliko je M brez advokatov in stroškov ui resnice na vestek o "naeionaliia nobenih.
eiji žena", ki to te ratširile po T*ko j prve mesece, ko je to v jet- _TVJ„ v hp j zapadni Evropi in Ameriki ska vlada dovolila ratporoko, te prrje Žl MKK Toda s tem vprašanjem tem te o- J« Milo na tisoče zakonskih pa Ormovlje, fara Škocjan na l>o-siue&iL Prva žensks, ki tem ji za-1™, ampak to to bili izključno U-henjakem. Pred 11 leti mije na-Htavii neprijetno vprašanje, me ni*akonski, ki to se razffli še prej tadnje pitala iz Newburgu, Ohio, razumela in ko sem ji stvar	njto mogli postavno ra* On jene ^kr prosim, & kdo ve
nil, je bila temeljito rasžaljena. In Poročiti ob času starega režima. xa njen a<lfllov naj mi a ^
H^ £ .	80 H ES?L"* ?C "ubiUl*rft,a ako M pa tarna čitala ta ogla«, nuj
smejale in budile, kako morejo pa- dane« je zelo malo ratporok. L0 mi oglasi uradi VttilMJ Mdevt
metni ljudje verjeti dotičmm ve- *o sem bil v Petrogradu, sem ste	ANNA PODJST
Ktein. &> eelo,f)ve hčeri iz buržoaz- seznanil t tipičnim boljševikom in 1022 Lenox Are. No. Chicago 111
ne hiše, katerih oče je bil zagrizen povabil me je, da tem stanoval pri----—--------I-1J
nasprotnik sovjetake vlpde, tU te Nem. Moj gospodar je bil po rodu	RAD BI IZVBDBL
smejali in dejali, sovjetska via- ™ec in tovarniški delavec, star L, mojega svaka fmnk Žurdani
da id #i*dar itdaU nobenega de- » let^n1 oženjen je bil 3 leta, toda kateri se je pred 14 leti nahajal
kreta ta, "podržavljenje žensk", na misel mu ni prišlo, da bi se lo-l^kje v Karisasu, Cenjene rojake
TedSj sem Spoznal, kako grdo od tvoje žene. Ljubita te — in prosim, da uii sporne če še živi
grdo laŽ so raznesli sovražniki to-	"i se potem ločila! Družin-L ko Udo j^j w ^ njt>tfa bi
vjatake republike po svetu. Cim »ko življenje v koraunittični hiši pa g^gj la ogjw ¥U
pride človek v družbo lepegs tpo- ni torej nič drugsčnejfie kakor v da ^ mi oglafci ker	m
Is v Rusgi, vidi takoj, ds je po- Povprečnem ameriškem domu, imam >ltQ va|„e reH ^ Jn
vest o "tiacionalisaciji" ostudna kjer vlada sporazum in Ijuliezen Lova it aUPe|{a kraia kar *
laž. Bil sem v veliki sadregi, ko nied zakoncema.	t
I k/k «a1a MAlil tkt ntn II A t MA.l.M •! «4..
sem resno opozoril boljševike in Hi*a. v kateri sem delil ttano-autiboljševike, da je ts stvsr zelo vanje s svojim boljševiškim prija-velfke važnosti sa ameriško jav- tel jem, je bila v najboljšem delu aost, da se namreč enkrat vidi res mesta. Pred revolucijo je tam nice. 41 Le bedaki morejo pripiso- stanovala neka plemenitašinjs in vati valnost takšnim lsžeml" sol"*«*1® bogate slike ie danes diči
L>o selo r.tuimslo. Moj sedanji na-I slov je:
IVALBNTDT |UU>NAK, Bo« MS, Olaridge, Pa.
Dobro ^drtTilo
25 J* har et lahko r^. «no od aai> boUib saanUi pnpr»» ki te Jih mo-r^o po.luLU trp*£« lan« m cUkltU kot »r%d»tye za hitro in trajno od pomo^» »voiih iakuAnjah n«i«d(>o«
Eriat'—— -
Several
Regulator —
(temv Ratulator) in prostor k>r ta dobit« ja v vtah Ukamah.
poraU zahtevati pravaaa m odWoniu m ponaredb«. kaJU !• na ta naiia ste lahko tiaurnJ. da dos«.
SitfeBtkt Narodu
JefartL
■■ If. |«alja ItffJ « dri.vi lllteak. f)
CLAVIfl »TAN, MS7-St SO. LAWNDAU AVk^ CHICAGO, ILLINok
GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1022. lavrievalni odbor.
MVIRA C O KAIMDS, IIIWA
JI
Za stari kraj.
_	UFRAVNI
resosaoNis. v^m	mit u «
KwraantaDNia, a«»« nr..». s« im, __
l^w^ls A^ TAJNIK aOLNliltaOA OOOtLXAi I
UMAVITBU olasiuai rite o****. W« a*
MS miimit »ira
iste VmfmmrnU, 4M ter ll,	'
i ara imWk oau.
SsMte«. K I rrassOT Am, O^wImS, OSte
bolniSki ooaaiL oaaaoNjs okmAjb, m ten.
VSMOONO OKROŽJI ■
ast?4t a umSsw a».
Ei a^m ruisrMu a«« sat. SHt«««Ste Pa.
Amtm RMUak, Mm T S, Wlte tU^. rs. • Aataa fcter. Bm 104. Grass. IUm, m Ium
BAD BI IZVBDEL,
rekli in mene jd bilo očitno sram. i<> sob; ravno tako je ostalo	Barbers
V čotu mojega bivanja v Petro-gradu in v Moskvi sem govoril najmanj s sto ženskami; govoril »em s delavkami v tovarni, s služkinjami, stenografkanii, študent
ta njo vta dragocena hilna opra va. Ob času komunistične revolucij«. j« gospa pobegnila in prepustila stanovanje v rokah njenih služabnikov. To je bilo pred enim
k ami, postopačiesmi it buržos*nih M«*®«1- ** tisoče drugih je ns to
rodbin in končno sem govoril t operno pevko NeŽdsnovo v Mo skvi — ali vse moje prizadevanje, da bi nadel nejmanjio sled nacio-nalisacije, je bi V) asstonj.
Kako je pa prstijttfa o naciona I i raciji žena prills med tvett
V Petro gradu ^e izhajal humo-riHtičeti tednW 4<Muha", ki je bil nasproten boljševikom in tovje-t om. Danes ne ishaja več. Ko je Hovjetaks vlada sprejele naredbo ra civilne poroko in ratporoko, se je hotel urednik omenjenega lista |M)norčevati it naredbe in objavil je "dekret o podržavijenju len", m, zakaj ne bi ila vUda korak rial je in popohsoma odpravila po> roko. 10 ta "dekret", ki si gs je bil i sunit 1M sviti humorist, je šel čes meje, bil je preveden v angle-ičino te v Angliji je bil priobčen kot vladni dokumenti.
Sovjetska fcnitbena naredba je hils naravno neksj novegs za sU-re ruske družinske m»€re. "Naredba, kat*& sts podpisala Lenin in Hverdlov, 'tedSnji predsednik eentrahiega izvrševalnega odbora »ovjetov, te glasi v celoti r
"Ruska socialistična federstiv-na sovjetska republika ptizndva odslej le civilno poroke.
Civilna poroka se-itvrii ns sledeči način: •<"'•
1) Osebe, ki te hočejo poročiti, ne morajo zglaaiti osebno aH s pi-Ntneno izjavo v uradu sa registri-isnje porok in porodov pri mestni, okrožni, okrajni sli vaški vladi, kjer že Jptičoe osebe ttsnn-i«io.
Opomba ' Cerkvena poroka, iz-vrSena ^oralftlno z obvezno civilno poroko, je privatna *a*evs no-voporočencev.
Poroka Je prepovedana: a) mladeničem, ki le niso izpolnili »H. leta svoje started !* dekHeem, tri Še niso i«polntl# lete, is-vzemši v Trsnskavkaziji, kjer ar domačini lahko ženijo v 1«. leto in domačinke v W.leinj b) sorod rtfkon r pw>1»»i> in polbre-trna ta poteestMiR j e) takim, ki a«> /ft poročeni; 4) eleboomnim oae-iNim.
%) OsM>e, ki se hočejo poročiti, morejo tsjsvMi pred uvodnikom za registriranje poro* in porodov, de na kwW* gori navedene dotoč-lie in 4» «M dbe aidovoljna b po*
roko. Komur se Mafte, de je krnil aH kršila določbe, ki prepove-dujejo sekto, sapdto kasni in p* roka v danili lie slbčajii je neve-I javna. ^ «« -
4) rm aŠBHfB Btorata s njunima podpfcMi *e*dKi. de «evo-riU resnico InnlB nradnik vknji H poroko in formalno isjevi, da je lier poročen. 'Novoperečenri la liko sami odločijo, da H žene ■tprejme eeprogovo ime ali soprog Aaniao. ali JO kočeU obdržati oU imena. Ko je poroka vknjlieiia,
|)lj|M^I'l>r>voporo'Vn^ takoj po
- ■ «	.IML,« »	, *"	.
•Mf OPOPIPa
' j It te oaMdkt is msvidne. de v Zdrnienik drievab »i deeli raz
način pustilo stanovanja in pohištvo. ■
in
Herta Mošič, doma 1b Ptjsge, vat Rošioe na Krsnjskem. Nahajajo te menda nekje v Jolieta, UI. Poročati imam selo važne etvari it Blare domovine iz pisma, ki tem ga prejel od doma. Cenjene rojake uljudno proaim če kdo ve ss njih nsslove ns j ml to nemudoms Občudovsnjs vredno dejstvo palH»*>čl, za kar bom telo hvsležen. je, ds stanovanje ni bilo niti naj Ak» *»<>•* P®	^
manj oplenjeno. Preproge, .slfkc, n»J * »«ni prijsvits ns moj ns-klavir, namizno posod je, z usnjeni * K^eša, P. 0. Box 367, obšiti stoli — ln usnje je dsnesi I Herminie, Pa. (Sept. 2-44-5). dragocena reč v Rusiji — in še celo srebrni na in bric-a-brac, je ostal nedotaknjen. Enake presenetljive
rtvari tem videl v drugih hišah |kftko M kuha doma pijača t Iz na-nekdanjih bogatinov. Okrog 3000 šega hmelja in malta si po naših hiš je bilo detertirsnih in sovjet- liaVodilih vsskteri prav Ishko ns-aka vlada je preselila delavce va« | rM|i 10 galenov prave pivo ta
$2.25 v vae kraje Unije. Za prist-
nost i nkakovott jamči tvrdka s
6401
nje, toda pohištvo in druga opra va je oetala tatai.
Nikomur ni dovoljeno imeti več sob kot jih potrebuje. Ako ima rodbina treh članov oaem soli, tedaj vlada takoj rekvirira tri sli štiri sobe, v katerih s ensstanijo osebe, Id nimajo stanovsnjs. Moj hišni gospodar ims stsnovenje ščitih sob in ker je imel psr soli preveč, je moral vseti tri druge osebe k sebi. Mesto dobi 400 rabljev me-sečne stanarine od hiše mojega go
tpodarjt. Vte stanovanjske hiše te kar mi dolgujete, ker čas je | to občintka last. Omenjene tri ose. da bi poravnali kar dolgujete, pa be, ki so nadopolnile stanovanje te nobeden nič ne zmeni. Ako ss mojega gospodsrjs, so bili finski še tedsj ne oglssite, tem primo-komunisti in še celo voditelji ko- ren vas obelodaniti v listu s pol
PARNIKJ.—V »uri kraj s«
potovati. Potni Usti s« sopst dote. Vsak lodon odpljujo po sds* •U jrei fsrsilwv Francosko društe s steMarajskimi potniki. Tak« aa pr. odpljujoio pomiki i Rockombosu 0. MDt., Cnicofo 10. sapi., Savsi« IS. ••pt., FnuMt t#. sapi. Za ajtasi pridejo La Tsarsis«, La Lorroteo, £•-f«|M te Ntefaro. Za vsak parnlk imaai le a«kaj kar« aa prodaj. Kdor Mi patevati aaj asi pite, W atstasjo priti kak« spromoaibs.
POIIUAMJE DINARJA. — K.t a beadem aajaastea aastepaik iS mi-Ijae. aSIarske drv Ako Amoricsn Ei-pr«M CO aa paAiljaeJ« deaarja v teo-ssmstva, Vaas mor«m poslati doaar v va« slovonsks krajo sanoaljivo, Hitro ia p« niaki aaai la sioor
100 Kroa aa. S00 Kron aa. •00 Kron aa. l«000 Kron aa. 10,000 Kr«a aa.
.$ 3.SS
$	SIS
I	11.10 I se. t s
•SOd.OO
iSAPSONO OKaOftjBi ASMS BmW, Im tO«, Otm«, Kmns. Us nnhar, Osa asa. OBtef^
k Nadaomi odbor.
aaaiT wstaH«* aa, > Su tvslste. Mte iaa. Kalan, 1007 E. 7dtk Si., Osvotead, Okle.
Tiskovni odbor.
tetuSI la MaM PeHoste
4--
mautrrvBNi ooeoa.
• rrsnk AM, SIM Ss. Omote« Ava, tete 1VM|, Bsb ISl, tavrsnss, Pa. isAte Ovsa, BU Ba««lwo^L DstmH, AUk. Jas. sank, not a aa. tv, cknteA Ote. Msrr UtevM. IS«« Bo. Hastes
VaNOVNI naAVNUti Dr. P. J, Ksm, Bttt Si CUAr a«e, OOOOVOHNI UHBMtnt TBOtVSTB-i is«. I — Vsa temi «teS|»i«« st^sri. ki aaj ss psISlOs m nssteri Jste
Vsi tHsM «a «L
v tL AwtinBsi is
10 Ur aa. 100 Ur aa. S00 Lir aa. 1000 Lir aa.
s.ss 11.00
«
$111.00
vara ROJAKOM
ki so bili pri meni nt stanovsnju v Caninsburgu, Ps., nssnsnjsui, da se sedaj ushsjsm v New Keu-sington, Ps. Prosim, ds se vaak izmed vas spomni, da mi povn
munistične stranke na Finskem Znsšel sem se torej med finskimi rdečksrji, o katerih sem slišal pri povedovati tunaj Rusije, ds so največji teroristi v Petrogradu Kmalu sem se pa prepričal,'da bo ravno finski komunisti nsjbolj blsgi ljudje med boljševiki.
"JuMjtka Benečija" pod oivU no npravo. — Trat, 27. julija. Br-sojavka Agentie Stefsni javlja, da je bil imenovan Lnigi Credaro ta izrednega komitarja ta Trenti-no in Angusto Ciuffslli nt izredne-ga komisarja ta Venezio Giulio. Ko nastopita aovoimenovena slu šbo, ponehajo funkeije vojsših guvernerjev ratun v nekaterih vprašanjih, ki bo odvisos od posebnih resmer t ocirom ns premir-no oeno.
Kakor jsvljsjo listi, pride Ciuf-felU prve dni svguata v Trst. ds pvevtsm« mesto guvernerje te Ve-nesio Oialio. V njegovem aprem-tlvu bo rasen drugega štab rszmh referentov tndi romawndstore Ho-rio, ki prevteme funkeije viee-cm<*rjM.
Kskor te čuje, bo novi guverner petvai vse tuksjšnje ttrsnko. da Imenujejo po gotovem ključu zastopnik<> v posebni evtopomni aosvat, ki bo imel v upravnik *s-deveh glede Julijske Benečije po svetoval«« glss.
je sopot Bsklevala šrtev v naših vrstah. Dne 17. julijs ob f. uri do-poldne je ne poeteji "Prsgo«ko |Miirar..čil odrn nsših najboijšik aodregov. Hod rugs Jolefs Jsver aike ni več. Zapustil nes js, tapu atil js pa tudi šalujočo udove in štiri n^rokrbljwe melčke Kak. priijabljen je bil preminuli, je po ksrsl njegov krs*« pogreli.
nim imenom. Hoj nsslov je Kiran, 926—2nd Ave.; sington, Pa.
Joe
nijL Zdravi om
«4» 2 uro popoldan.
laipbiiflkist, .PITT5EURGH,FA.
N.S
Dsnsr poAljlta po Moaof Ordsr, ali Amorisaa Eapross Monoy Ordar, ali pe Bsnk Dra^m.
POTNI LISTI. — Onim. U MteH sami IbmII te sitnosti, proskrUm tudi
LEO ZAKRAJSEK,
70—9th Aro. NEW YORK, N. Y.
The Wadsworth Salt Company,
WADSWORTH, OHIO.
rK
kraj t šolami in e< ^Jfle^ul progi Erla R, _ Icxnic«. V o in J a a poulldno teleanUe iz^ Akrons, Ohio, do * sam stana Is
The Wadsworth Salt Company,
WADSWORTH, OHIO.
Rofakl Pozor! Zelo važnot—Člln|te!
• pMMdOTUj«. splohlo pritO.M ^
EMIL KISS BANKS PO KASLOOHAMU
"PRVA MEVATSKA STEDIONICA U EAQEEBU**
100 kron volja sedaj...........$ 3.75
10,000 kron vr.V,. / VV?. . /. r..$850 00 Va\ vsako brzojavno pošlljatev snaiajo stroški $2.60 ne glede nato, kolika Je svota. | Vse denarno poftiljatve so jam^ene.
PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSi KRAJE EVROPE.
as |JoJn«nlla in navadila V šlsdsje am U tvrdka praskrkl pnt rrhna proa
Predse at podtte as potovanja, vpralajte t« Ivrdke
as eotrtbns pojasnila In navad......
van J a Vam U tvrdka prsskrbl p Ji dopollJ«ta aro. — Vsa potrabna pojaanila . potovanja so dajajo ossbno in plsmano bratpli
Bodite vsdno tole opretsl Is bo poakslajte le Is ts« s I'oliljaujam dsnaria v tiari kraj, leeivel ss vedno r ■	■	■
'plflao*
denar J a v alai • na staro le i a fto sad DVi
tvrdko, katera polilja fte sad DVAJSET let d v VaAo staro domovino ia kats
vsoskosi prisnano
'AJSET k itora naslov |ei
Emil Kise, bankir,
1S3 Socond Ave. cor. ft. St NEW YORK. N. Y.
Plalom« pa 4% obrasli aa kraaiias via«* Vstanoviteaa I BBS. Paslwja pad drtevake
POTREBUJEMO
D«lave« ta rirflariio. J'otrabstemo drlsv«o m vlivanja, vlasani«. Is navadn« drlavr« at asmokoinfao. I Ma vel sasluftijo S4.S0 do |n.00 no teat urne dolo aiaer imajo priliko sasluliU la val. Imamo sami »vola m«st««« t 6 sobnimi stanovanji{ vsako poslopja ims Ukodo vodo In kopalnico, plin in slaktri^n« rsav«tljav« ln pripravo bs gorkoto. Odajo aa v najam po (7.0U do llt.OO na maaar. Tn te in Solo in dobra pHna voda. Kadar pridat«
rasnovratea earkva
dobra plina vede.
C sit«, de boste vpraiaiJ v pravi opokarnl k«r ati te dvo drugI operni, Ea pojasnila pilit« na t
Labor Dsportmoat, MOUNT UNION, Esfraslarios Cmapaap, SCaanl Union, Pa.
tr
oooooooooooooooeeoooseeeoooooooeoeeeoooeeeeeeeeeeeo
Posor Rojaki!!!
^italeljeai "^roeveU" prlporo/am svojo krojatolre, ra naročila novih oblek, kakor ladi sa UUeoje la Ukaaje la splek vta drle spadajoJe v to stroke. Ako veta ni »ofole otebno prinesti obleke pošljite jo po polti ali po ektpreeo. Neslovite vse aa bmiJ nsslov t
■AKTIV DOLI*AE, Taylor,
MClforhen, W. Vir finis.
MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1917
SO DOSLEf za to leto je Islk) petero knjiff, Koledar, Zffodovlna slov, narodu 0 EV., Podobe iz narave, Slov. večernlee In Rennlce za večnost, vseh pet knjig skupaj stane $1.60 s pofttnlno vrni. Pilite na:
ALOIS SKULJ, ' 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y.
"Preovets" pile sa bla«oetai)>« ljudstva- Ako se strinjal s njeni uri idejami, podpiraj trpav«, ki
0	Preevetl. — V aalofi
1	SS teskdtnje potrol4/i pesa^rni eeal
anov toftm
m
HABOCVIKOM V POJAIVIL0.
Ea o«laso so odfovoral Is '^•vslri Miunl. Mi AS tprsjmonjo a jih nobene odgovorno*. Ti
kupi iS oMlsa/»v la Is M SSfei pripiie. Vse* s posloOes aaj ss«. Uprsvniltvo tisto
■.u.'*. . a :
M
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE HAKOONC POOPOKHE JED MOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNI PODPORNE JEDNOTB
C«na ofluov po dofovom. Rokopisi M — rrmčajo.
Narvfntn*: /.*<linj«n« d rt« v« (i*v«n Chicago) ta C*i»»da »4.0« M leto. 92 00 tm pol IrU it* 91.00 ta tri B«MC«; Chicago 16 60 o« iolo, $2.7» M pol Uu. »1.4U t« tri bink«, in ta inoMaitvo 97.00.
NuU« m vm, kw iaa
"PROSVETA"
MS7 S«. L« trajal« ATMM, CUM«^
- ,.,	—- ;	— „ ., j. T' " - n.
'THE ENLIGHTENMENT'
OrgM mt tkm 8Uv«U* Matiml EmmIU SacUty.
Owmmd fcf Um SIotmI« N«M
lit SocUt j.
Advertising rates on sgrsemsnt.
Bsbtcription: United P tat« (except Chicago) and Canada »4 per year;
MJ><»« riptioo: united riaiee (excepi i^ntcegoj ana Ckkar* 16.50, and fortifn eoantriee »7.00 par year.
Datum * ukltMRja a. pr. (Julija SO-It) poU« niap inaaa ia i . da	je • Um d—wm patalda —rafal—, PaaavUa j«
laaaa, da m *m aa aalarl liat.
aaaiova
ALI IMA PREDSEDNIK RES VE C OBLASTI KOT KRONAN VLADAR?
1
dar, če na pr. glasujejo za postavo, ki je ne mara kronani
vladar ali dvorna klika, tedaj kronani vladar enostavno ne podpiše postave, in debate in glasovanje v parlamentu so bile zastonj. Vladarjeva volja je najvišji zakon v "ustavni" monarhiji in njemu se morajo pokoravati ljudski zastopniki in ljudstvo.
Trditve, da ima -predsednik republike večjo moč kot kronani vladarji, je navadna laž, ki so jo izumili monar-histi, da zavajajo ljudstvo, da napačno sodi o republiki, njenih napravah in ustanovah.
Smrtna kazen,
razmišljevati dotični slučaj. Od tisoč popolnoma neznatnih pojavov
--I je odvisen dober ali slab humor
01_ . . .	• , sodnikov, in nastop obtoženca. Ti
Skorr j dnevno beremo »ed m-,^ pojavi in ne zločin obto-ličnimi novicam., da je ta al. «u|ltoei najVečkrat odložijo kazen. jet.uk bi obsojen na smrt. Ljudje ,„0 odlofitvif ki ne4tetokrat pome. k. se laskavo I,al,an,o z vnemi ra- ni milijone ur gtra4ncga trpljenja, hločutmmi čutili, v teb slučajih ^j bruia]ne trenotke Ufjnrrte preletimo le novice in redek Je,'
ki se v na j za trenotek vstavi v svojih mislih in se oživi v položaj do-tičnega človeka, ki ga je doletela ta neureka.
(Motivi, zaradi katerih človeka obsodijo na smrt, no nam vaem deloma znani, ne pa ljudje, kateri so zmožni kriminalen čin narediti. I)a smo ljudje žrtve razmer, v to verjamemo; nočemo pa misliti nekoliko dalje in priti do zaključka, da v take razmere pride lahko vsak človek, od najbolj rahločutne mladenke, ali ljubeče matere,
pa do strogega gospoda Hodnika,
Vzgledov ne bodem navajal, ker jih je že več ali manj vsak aam Pital. V vsakem človeškem bitju spi zver, treba jo je 1« zdramiti, pa pokaže svoje zobe. — To spečo zver obvladujejo najlažje moralno visoko stoječi ljudje. Dobra vzgoja in izobrazba sta uzdi, ki ne spustita Človeško zver k delovanju. Dobro izobrazbo pa povprečen delavec ne more dati svojim otrokom, ker dandanes je delavec vesel, ako zamore sploh želodce nasititi svojcem. — Iz tega sledi, da se največ kandidatov za na smrt, obsojenih rekrutira iz delavskih, ubožnih mas, in zato je tudi naloga delavca, da premiiljuje o smrtni kazni in njenemu barbarskemu _ pomenu nekoliko več.
Najpreje pomislimo to, ali smo ljudje sploh upravičeni vzeti človeku življenje ali ne.
ftft
ne, posebno pu ne v normalnih ca sib. V slučajih velikih revolucij,
bodisi socialnih ali političnih, ste — Če ste—opravičeni obe stranki hitrim potom iznebiti se svojih so. vražnikov, zato ker v takih kritič-
življenje sto drugih.
Monarh isti se prav radi poslužijo fraze, kadar zagovarjajo monarhijo, da ima predsednik republike večjo oblast, kot jo ima kronan vladar v takozvani "ustavni"
monarhiji.
Ce prerešatamo to monarhistično trditev, se prepričamo, da ni drugega kot prazna fraza, ki so jo monarh isti umerili za tiste ljudi, ki ne mialljo Ae tako daleč, kot sega
njih nog.
V	zadnji vojni smo se lahko prepričali, da je kongres izročil predsedniku Združenih držav veliko moč. Te moči si ni predsednik vzel sam, pa tudi je ni podedoval po svojem očetu, ampak izročili so mu j0 ljudski zastopniki, ki jih je ameriško ljudstvo izvolilo v kongres Združenih držav. Ti zastopniki ameriškega ljudstva pa imajo tudi moč, da to moč, ki jo podele predsedniku ameriške republike lahko odvzamejo vsak čas. Moč predsednika traja torej le toliko časa, dokler žele ljudski zastopniki, da počiva v njegovih rokah.
Kongres Združenih držav ima oblast, da obtoži vsakega predsednika, ki bi zlorabil moč, ki mu jo je podelil kongres. 2e to dejstvo govori tako jasno, da nima predsednik republike večje moči kot kronan vladar, da se vsakdo osmeši, ki trdi nasprotno pred pametnimi ljudmi.
Predsednik Združenih držav ima pravico vetirati vsak zakon, ki je po njegovem mnenju škodljiv ameriškemu ljudstvu. Ali kongres ima pravico, da tak vetiran za-kop sprejme še enkrat z dvetretjinsko večino in zakon
postane veljaven kljub predsednikovemu vHu. ' To dej-^ *wjp osebo mislim
stvo zopet govori, da je v republiki dana najvišja oblast............. "......
ljudskim zastopnikom in ne predsedniku. « f
V	"ustavni" monarhiji je stvar malo drugačna. Ce postava ni všeč kronanemu vladarju — knezu, kralju ali cesarju, jo ne podpiše in postava ne more postati veljavna. Ali mislite, da bo kronan vladar podpisal na pr. postavo, če ljudski zastopniki sklenejo, da se kronani vladar odstavi in država proglasi za republiko? Kaj še! Kronani vladar ne bo podpisal take postave, ampak dejal bo, da ostane še nadalje vladar, čeprav se ljudski zastopniki in ljudstvo ne strinjajo z njegovo izjavo.
V	nobeni "ustavni" monar. nimajo ljudski zastopniki pravice posaditi kronanega vladarja na zatožno klop, ker je zlorabil svojo moč. Kronani vladar podeduje svoje pravice po svojem očetu in jih zopet zapusti svojemu sinu, ali pa hčeri, če nima sina. Ce je ta sin zrel za norišnico, ga mora ljudstvo vseeno spoštovati kot modrega in pametnega vladarja. In če so čini kronanega vladarja podobni dejanjem blaznežev v norišnici, morajo njegovi podlož-niki reči, da so njegovi čini izvor vse modrosti. Tistim, ki take čine postavijo v pravo luč in jih imenujejo s prtvim imenom, pa preskrbe stanovanje s prosto hrano za nekaj mescev za omreženimi okni, da tako delajo pokoro za svoje odkritosrčne besede.
Ce na pr. kralj izvrši nemoralno dejanje, ki je po zakonih kaznjivo, nima državni pravdnik moči, da ga pritira pred sodišče, ampak v zapor gre tisti, ki tako nemoralno dejanje kronanega vladarjo kritizira, češ, da je razžalil "njega veličanstvo". Kronan zločinec je prost, kaznovan je pa podložnik, ki je razgalil zločin kronanega vladarja.
Zakoni v "ustavni" monarhiji ne varujejo le kronanega vladarja, ampak tudi njegovo soprogo, njegove sinove, njegove hčere, sploh vso njegovo ožjo in daljno ilahto, ki ne prišteva k vladarjevi družini. Prepovedano je kritizirati tudi dejanja njegovih sorodnikov, čeprav ta dejanja do neba kriče po kritiki in se kraljevina nahaja v najbolj globokem miru.	*
V	"ustavni" monarhiji je najvišja oblast podeljena kronanemu vladarju in ne ljudskim zastopnikom. Le v republiki je podeljena najvišja oblast zastopnikom ljudstva v zakonodajnem zboru. Ti ljudski zastopniki reprezenti-rajo voljo ljudstva, ker jih je ljudstvo poslalo v postavo-dajni zbor, <la delajo postave za njega na programu, na
Sr.?; ll'lln Viitnl' *V Uiu Xb0r!h 0d,0euje navadna - »"»J Uotovo iterilo ljudi. -
večina, pri kočljivih vprašanjih pa dvotretjinska večina. V parlamentu "ustavne" monarhije imajo poslanci sicer tudi pravico predlagati postave in glasovati o njih. ali če glasovanje ni tako izpadlo, kot si je domišljal kronani vla-
nja žrtve, gredo sodniki k dobri večerji, včasih si še celo nekaj ča sa razburjeni, — ali dva ali tri dni po tistem, pa zopet redno prebav jjajo, v času, ko se komaj prične trpinčenje njihove žrtve. Dejstvo, da si danes ljudje ne moremo predstavljati istočasno pojma: vzrok In učinek je posebno uri sod jnijskih obravnavah naravnost ka tastrofalen. Nadalje fakt, da sod ni k sčasoma popolnoma profaaio i talno opravlja svojo službo in da uu zamre čut usmiljenja do obto žencev, da postane nekak mesar. Je drugi vzrok za kruto justico, ki
— filistra, kateremu se baje lasje se danes deli. ježijo že pri misli na kak tak č*rt. Sedaj pa pridimo k smrtni ob-
sodbi. ye je dežela teč ali manj napredna, si je izbrala način, da Irtev kar najmanj trpi. Pri tem si dobri patriotje predvsem pred sta vi ja jo telesne muke. V nekaterih državah so mnenja, da ta cilj dosežejo vislice. Ubogo žrtev za duše potom asfikcije. Pri krčevi tih mukah obešenca, grgrajočim glasom in obračanja oči, se .tem možem dozdeva, da so dopolnili svojo vlogo poboljševalcev ljudi.
Na Francoskem žrtvi odsekajo glavo, privezavii jo preje trdno pa giljotino, tako približno, koi na Kranjskem drže svinjo, kadar > koljejo.
V' modernih Združenih državah so si p* filantropi omislili elektri čni stol, misleč sij da na električ nem stolu, trdno V povezan in pri klenjen kaznenec z veliko več-jo Slastjo požira ognjen električen tok in da se najtorte ie v zadnjem trenofku svojega pečenja hvaležno apominja na dobrotnike te hu in eni tame naredbe. — Resnično si človek težko predstavlja, da smo ie danes v 20. stoletju isto tako kruti, ali pa še bolj, kot so bili
nih časih smrt ene osebe pomeni, barbarski narodi. Človek, ki naj
Ni pa isto v slučajih, v katerih- prosto voljo le Bog spoštuje,
se kriminalec zaradi težkega pro-stopka obsodi na smrt. Njegova*
smrtna obsodim ne koristi niti človeški družbi, niti ne daje drugim ljudem zgleda, da radi strahu pred smrtno obsodbo ne bi izvršili kriminalnega čina. Vsak človek, ki izvrši zločin, je navadno v nenormalnem stanju, in- kot tak nezmožen v tistem trenotku premisliti trezno svoj čin in njega po-wledic, ie manj pa misli na smrtno kazen, ki je razpisana kot nagrada za njegovo delo, ker večinoma si misli "vsaj me ne bodo dobili" Mnogo kriminalcev je pa, kot Že neštetokrat dokazano po zdravnikih, duševno nenormalnih, katerim gotovi možganski defekti ne dopuste logično misliti. Ubijalec, ki ubija za denar, da ropa, misli, da si potom ropa olajša življenje, lie uvidi pa, da kljub dolgoletnemu ropu nima še to,, kar si on misli. "dovolj denarja". Nsdalje si tudi profesionalen ubijalec misli, da je njemu nemogoče služIti svoje Življenje na drugi način kot po tom ropa. Mnogo jih je pa tudi, takih, ki so se oplašili dela, delali ho kot živina, njihovo telo je bilo preveč mučeno, in telesu se je o-mrxilo in zagnusilo delo, in iztr-piučeno telo je s tako silo vplivalo na duh in voljo, da ga je nadvla dalo. Isto se vidi mnogokrat pri živalih, posebno pri voljnih konjih. Nalagaj mu vedno toliko, da ne more ali da s največjim napo rom i r. pel je, in sčasoma se mu za-»nuni »Irlo in potem tudi lahke-tra tovora več ne prevleče. Iz v»w-ini tega sledi, da če človek zavije s "prave" poti. da je irtev bodisi daoes umnih ali neznanih rasmer Za le ljudi je v težkih slučajih do-ločrna Ninrtns kazen.
Ns ksk način se ps določi »mrt-
ti bil pojm proste voljo, — baje
datira na primer imenovani--aod nI ki. advokstje In porotniki «e v»rdejo, po dobrem ali slabem kotil u. skoli mise In glsdeči si svoje pleie, trebuhe sli pa brade, začno
se ga pograbi po zgledu mesarja, ki vlače vola v mesnico s tem ne dostatkom, da vol najbrže do zadnjega t renotka ne vo, kaj ga čaka, medtem ko kaznenca puste, da že en mesec aH pa ie več ve za pri jaznost, ki mu jo misli izkazati človeika družba.
Omislite si dragi filantropi r neskončno dolge noči fen dneve, ki jih prestane tak kaznenee, — ali ni Že stokrat s tem trpljenjem u-mil svoj zločin t Predstavljajmo si pa eksekueijo kot tako: Na predvečer mu povedo, da ga mislijo u-moriti. Vse formalnosti so naperjene, da ga oplaia kar največ mogoča. Zjutraj pride krvnik v celico, zadaj beriči s strupenimi obrazi, — kot v zasmeh vaem Kristusovim nazorom: "Ne ubijaj" se *e kak nepotreben duhovnik v beli obleki in križem v roki priklati, ztfaj sodniki in 'viftji' dostojanstveniki, Id si hočejo tonificirati svoje izmozgane živce pri pogledu na muke umirajočega v kaznenca. Vse, U prikazen in slika, mislim, da vse praje kot blagodejno vpli-va na kaznenca. Pa take modre naredbe imamo in klanjamo s« jim, če ne si pa bolievik.
Ce bi še morala biti smrtna kazen, o Čigar potrebi, jas abaolutno nisem prepričan, naj bi se volila vsaj forma kar najmilejia. Pred-vsem. naj bi se spoitovala vsaj v kolikor se da — telesno — prosto dejanje. Ali M ne bilo, vsaj po mojemu mnenju, mnogo milejše, dati prosto voljo, na kak način so hoče usmrtiti človek sam. — Kden naj bi se odločil na primer sa sa-mokre*, drugi bi preferirsl vn, tretji strup itd., gotovo bi imelo tudi to nedoatatke, ali vsaj ta čut telesnega nasilja s surovo močjo bi ne bil tako ialjen kot je dane« Vzemimo na primer, aa bi se določilo kot smrtno kasne, izpitje »trupa, gotovo ne takega, ki bi povzročil strahovite krče in bolečine, temveč opojne strupe. Zdravniška veda je danes tako daleč, da bi se
lahko
ttnek bi Ml ptrjpavzetju — prijet, na omotica in hipna smrt. Ta strup naj bi se dal kaznencu na razpolago za gotov termin, v katerem ga mora'zavžfti. — Mogoče se nam vse to, ko beremo te črtice, zelo smešno zdi, ker jih beremo zadovoljno ležeči za kako pečjo ali mizo pušeči dobro smotko, — dru-zega pomena pa bi bilo za onc^ i, ki je v nadi, da ga doleti smrtna kazen. Ker sem pa omenil, da vsak člbvek lahko pride v razmere, da ga današnje modre postave obso* dijo na smrt, je indirektno za vsakega važno, da tudi ta slučaj premišljuje. Marsikdo bode rekel, če me že imajo ubiti, mi je vse eno kako da me. To vsak tak pravi, ki ni bil še blizu-tega fakta, ali vsem nam je znano, da obsojenec se n<4 boji smrti, ki gp doleti, temved tistega nasilja, potom katerega ga usmrte, najboljši dokaz je, da vsak jetnik se skuša sam preje, predno pride termin njegove ekse-kucije, na vse mogoče načine u smrtiti in na ta način se odtegnit duševnim mukam Čakanja in telesnega nasilja.	V. Žebre.
Onim, ki so se borili za
Sedem let je preteklo, odkar se je Ačelo naše |dban,ja. flilo je se-, dem 4ol|ih>t?;l a j nega ali neu-' mornega defa. preganjanja, trp-Ijenja in voHke,, neupogljive vere v ono, /.a kar smo položili svoje življenje na tehtnico. Naši tovariši ho riapohijevftli ječe, drugi ao hiteli v prostovoljske bataljone, treji so doma destfrganizirali av-atro-ogrsko vojsko, četrti so v inozemstvu zastopaH s peresom program, na katerega smo - pri-sefli. Doprinesli smo v obilni meri »voj prispevek v krvi. Koliko je naših tovarišev mrtvih!
In nastalo je kraljestvo SHfi! Nekateri ste se že vrnili iz ječ, drugi ste se polagoma začeli vra čati iz inozemstva, tretji ste pri hajali od solunske fronte, iz Rus?-je, iz Italije. Vašega križevega pota je konec, kar ste hoteli, sfe dosegli, za kar ste se borili in prelivali kri, se je končno rodilo. . . Domovina Vas čaka z odprtimi rokami, polp.a razumevanja za Vaše delo in »prtffcta' hvaležnosti za Vaše žrtve. . . O domovina sladkega imena. Ona Vas bo nagradila h svojo ljubeznijo. . . Vi, ki so Vam obljubili zemljo, jo dobite. Vi, ki ste željni dela, ga boste našli in z delom pošten zaslužek; Vi, ki ste željni znanja, boste dobili podpore za nadaljevanje in dovrševanje svojih študijev; Vi, ki ste izkušeni, boste sprejeti z največjim veseljem od domovine v sodelovanje za pros-peh mlade države. . .
Tako ste prihajali: iz ječ, iz bitk, iz Rusije, Italije, iz Francije, iz 8vice, iz Amerike, od vseh strani v naročje domovini. Ko ste prispeli, ste našli "domovino" Že "konltituirano". Vi ste pričakovali mater. V naše izmučene o-braze pa je cinično zarežala sta-sluvna Avstrija, preoblečena v SH8 monturo; pričakovali ste ljubezen in ' razumevanje, našli ste posmeh bi prezir. Popolnoma "organizirana" 'domovina' Vas ni več rabila. Vi, ki ste bili v avstrijski vojski p. ali p .u., o-stali ste i nadalje p. v. in p. u. Vaši nokdahji tovariši, zvesti služabniki staroslavne Avstrije, »o postali zvesti SHS oficirji, vi ubogi 'puntarji" ste ostali pro-Ntnki, kaproli, kvečjemu podporočniki. Vi, ki ste prosili za službe, ste našli "žalibog" že vse za-, sedeno od "zvestih" elementov; vi, ki ste prosili dijaške podpore, ste se znašli pred "že kompletno" listo štipendijašev. Vi, ki po pravici zahtevate zemljo, ste zvedeli, da pri nas sgramo vprašanje ni pereče. . . Nekatere pa so Vss pograbili In vrgli v ječe kot Imljševikc. Jaz pa, ko nem se vrnil domov in izkazoval na 81 IS policiji svojo identičnost, sem nafte) sa pisslno mizo istegs svstro-ogrskegs detektiva, ki me je e-nsjstkrat aretiral, napravil mi trikrat hišno preiskavo, vodil r odhitim ognjem In navdušenjem »noj "akt" tekom eele vojne. . . Ko me je zagledal, mi je stisnil prijateljsko roko in me vprašal, če ho ta ententa. vendar ie enkrat priznala naAe XHH kraljestvo.
l«točasno so hiteli avstrijnkl ministri, kontra . in vieeadmiral. konzuli In njim podobni v Pariz zaMopati naše interčse , . * Torej, dopolnjeno je!
.. •• ••
"ratje legijonvji, jetniki, de-rediranci. emigranti, kaj sedaj f
Ostal, ste na cesti pozabljeni ab pa k večjemu zaničevani in prezirani, medtem ko oni, ki ho ae boril! za obstanek avstrijskega cesarstva, sede okoli bogato bbloženih miz in si polnijo žep« Stojite na sredi ceste kot večni romarji in za vas ni počitka ni prav.ee, ni belega kruha. Ali ste obupani, ali se čudite, ali ste razočarani.?
Nikar tako, ker vedite, da naše delo še ni končano. Mi smo hoteli Jugoslavijo in smo za njo kri prelili. Toda Jugoslavije, kakršno smo hoteli, je še ni. Njo je treba šele stvoriti. Kraljestvo SMS, kakršno je danes, je tipična dežela mladostnega ali neizprosnega kapitalizma, kompromis med srbijanakimi in nekdanjimi avstro-ogrskimi kapitalisti. To je težka bolezen. Cela naša drŽava je bolna od nje.
V takem kapitalističnem in bur-žoaznem HH-S kraljestvu je Čisto logično, da ni pravice, usmiljenja, prostora za vas, ki hočete pravico, poštenost, enakost, koristno delo, za vas, ki imate čiste ideale, katere ste dobesedno razumevali in za katere ste šli v smrt. Čisto logično je in norma) no, da uživajo plodove, ki so vzklili iz vaše krvi, oni, ki cinično služijo vsakemu sistemu in se rede. Cis to logično je, da smo n.l ki smo se spuško in granatami borili za pavobeditev naše dežele, bližji pretaciji, ječi in obglavljen j i nego oni, ki so ljubili avstrijskega cesarja. Ali niste Se čuli sledečega izreka: "Tisti, ki po bili/Avstriji zvesti, so v principu fcvesfi, 'torej bodo zvesti tudi kraljestvu	tisti pa. ki so
Avstriji bifl nezvesti in so se je celo lotili s puškami in granatami, so v principu nezvesti pttn-tarji, torej bodo nezvesti tudi kraljestvu SHS."	j t
Ali ne vidite, da je vse to le dosledna posledica neovrgljive logike f Torej ne kolnite!
Čas našemu počitku še ni prišel, še, dolgo ne. jkle kadar bo u-stvarjena prava Jugoslavija, svo-bodna Jugoslavija, »brez kapitalizma in imperijalizma, brez parazitov, ona Jugoslavija, v kateri bo veljalo kaj je delo, in sicer le koristno delo, tedaj bomo mogli re^i,; " Tp smo -hoteli, ,zato smo se borili, za to smo prelili kri." In tedaj pride tudi za nas čas počitka. t. j. mirnega kukurnega dela. Vladislav Fabjančič.
KAKO DBAOO «0 PLAČALI AVSTRIJSKI NARODI SVOJO SVOBODO.
V zadnjih dneh je izdal ministrski tajnik dunajske vlade, dr. Viljem Winkler, popolno Statistiko padlih in umrlih vojakov bivše avstro-ogrske monarhije v svetovni vojski. Do konca leta 1917. je padlo ali valed bolezni ali ran umrlo nad milijon in četrt mož, od česar pripade na avstrijsko polovico daleko nad 50 procentov. Od posameznih narodnosti je padlih ali umrlih vojakov v avstrijski polovici ( vedno od 1000 civilnega prebivalstva) Nemcev 29.1, Slovencev 27.5, mo-ravwkih Čehoalovakov 26.7, Čeho-Slovakov iz Češke 22.5, Ukrajin-cev 21,5, Rumunov 19.2, Italijanov in Ladincev, (Furlanov) 18.-3, Hrbohrvatov 17, Poljakov 16.2. — Na Ogrskem: Madžarov in Nemcev 28. Slovakov 23.7, Rumunov 23, Srbov 22.2, Rusinov 11J. ?
Is te štatiatike vidimo, da niso trditve Nemcev, ki pravijo, da so v vojski največ žrtvovali, resnične. Naravnost obupno je itevilo Slovencev in ne manj Cehov. Ce pridenemo k temu iteviln ie žrtve Srbohrvatov, potem Srbov in Črnogorcev, ter Slovencev, v en-fentnih armadah, vidimo, da se je v'svetovni vojaki prelllo največ jugoslovanske in čehoslova-ške krvi. Torej ta dva narods sta morala najdralje plačati svojo svobodo. In če ie pomislimo, da so biti ti, ki so padli, naši najboljši možje, potem si lahko pred fttavimo koliko smo izgubili.
Bombni napad na japonskega gu vernerja v Koreji.
Washington. — Iz Takija je prišla hrzojavlca, da je v nedeljo pa<Ns bomba pred kočijo, v kateri se je peljal novoimenovani korejski guverner Salto a kolodvora. Salto nI bil poškodovan, toda 20 drnglh oseb je Mlo ranjenih in med tnal tudi Američan W. P. Harrison ter njegova lena.
Jugoslovansko Repmansko Združenje.
P r Cf5 V K T A
HMCmhM
August Aučin, Mary Auiin, Juraj BoAnjak, Filip Godin«, Fraak Kcri« Martin V. Kond*, Etbin Križan, J ura j Kukorae, Tomo Lackovi«, Chaa' Jlistskovit. Matt Pogorele, Janko N. Rogelj, Wm. Rus«, Nikola Stakič Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik.
i	NUiini (MUi
Ivan Kreiič, J. Kvartič, Joftko Ovsu.
Fiaaalal <M.*k
Filip Godina, J. Kukovae, A. J. Terbovec, Joie Zavertnik.
Ti^toml OUi	%
Etbin Kriatan, Frank Karte, C. Mistakovid, Joie Zavertnik.
Glaval W4t
A. J. Terbovec, glavni tajnik; A. H. ftkubic, pom. Ujnik; Filip Godina.
Llugajnik.
Caatralai Odbor:
F. Aleah, J. A. Ambroiii, L, Benedik, P. Bergar, Joaipina Birtlč, K. lioalid, V. Cainkar, F. Cerne, Tomialav Čiiik, F. Dolinar, Joe. Durn J. Ermene, J. Erten, A. Flander, J. Frank, J. Fritz, J. Flere, F Gorenc' M. Goriniek, J. Gorftek, F. Gottlkher, J. Govekar, F. Jakie, Joe. Jovan j. J. Judnich, M. Jurkaa, J. Kalan, 8. Kavčič, Emily R. Koenig, J. Koblar, V. Kochevar, A. Kodrich, J. Koklich, L. Kraina, A. Kriimandl*, J. Kunatelj A. Lipid. L. Lotrič, J. MaUčid, M, Mantony, h Molek, T. Moti, J. Oblak L Pečenko, J. Peterner, M. Potnik, F. Katajc, J. Recelj, A. Slabe, J. Se-liikar, F. Sepich, A. H. Skubic, l. Sterle, A. Suler, J. Terček, J. TerčolJ, L. Truger, M. Verhovec, A. Vldrtch, Chaa Weaael, F. Zaitz, Chaa. Zibert. A. Zornik, F. Zvanut.
Meaečnik: Ča»; tednik: Ptoletsreoj dvotednik: Clua Svobode: dnevniki-1'rosveta, Enakopravoat, Glaa Naroda.
K. S. R. Z. pridrvieM im prijavtj«* eaatraliairaae ^dperae erfaaisaeije.
SloVenaka Narodna Podporna JednoU (približno 18,000 članov); Jugoslovanska Katoliška JednoU (približna 8,000 članov); Slovanska Delavska Podporna Zveza s Dr. Sv. Barbare (približno 8,000 članov); Slovenska Svobodomiselna Podporna Zvesa (sad 8,000 članov); Jugoslovanska Pod porna Zveza Sloga (približno 2,000 čknav).
Vaa piama In denarne poiiljatee naj se pošiljko na sledeči naslov: ANTON J. TERBOVEC, 3637-4841 W. 28tb St., CHICAGO, ILL.
NOVA 2ELEZNISKA PREDLOGA V SENATU.
ŽLLEZNICE NAJ 8X VENXJO PRIVATNIM LASTNIKOM.
Uslužbencem naj m vsame prari-
ca do stavke.
*
Washington, D. C. — Podod-sel: senatnega trgovskega odreka je izdelat novo železniško predlo-go, h katero ne ne bo strinjalo ljudstvo, fte manj pa železničarji.
lllavuc točke v predlogi no sledeče :
Železnice se vrnejo privatnim lastnikom in ostanejo pod kontrolo zveznega prometnega octbo*
ni. t / '-.'V, ^ ' . 'i Dežela «e razdeli v vozninake
IZZA KULIS MEŠČANSKIH POLITICARJEY.
IOEALOI ZA din AH UŽIVAJO VA10TVO MEŠČANSKIH po-liti Carjev
Občinski svetova!«) Steffen j« predložil obtožbo.
Chicago, III. — Občinski svetovalec Walter P. Steffen je naslikal Ixiuia P Pin ue 11 a, predstojnika pisarjev v pisarni mestnega javnega tožitelja Harry B. Mil-lerja, kot pravega kapitana eika-škega policijskega distrikta.
Steffen je prišel h svojo obtožbo na dan pred polioijekini avet-niškim odsekom, kapitan Malloy je pa direktno pobijal njegove is
S konvencije socialistov in komunistov.
Chicago, IU. — Dennis K. Batt, organizator komunistične stranke, je bil v torek aretiran v dvorani na 1221 Blue Island Ave., kjer s« vrši komunistična konvencija. Batt je sedel med delegati, ko je stopila v dvorano Četa detektivov, ki so zastražili vhode med aretira-njem. Delegat je so živo protesti rali ali pomagalo ni nič. Batt je pod obtožbo, da je v nekem govoru zadnjo nedeljo priporočal Ktrmoglavjenje ameriško vlade, > čimur je kriil nov protisedicijoz-ni zakon v lllinoisu. f>z nekaj tuje bil izpuiče>n na policijski postaji proti $1000 poroštva.
Delegatje levega krila, ki ao se ločili od socialistične stranke, so v torek zapustili spodnjo dvorano poslopja, v katerem tboruje socialistična stranka in premestili ho svoje zborovanje v dvorano organizacije 1. W. W. na 119 S. Throop St. Levokrilci se fie niso zedinili zaradi imena nove atranke. Ime *' komunistično-socialist ična stran-ka" ne ugaja vsem. Delegat Ziin-mermann iz Indiane je dejal, da Združene države, fte niso zrele za proletarako diktaturo in da hi ion 'komunist' oplaftilo dclavce, ki še nimajo samostojnega prepričanja, toda pridobiti se morajo za stranko. Po dolgem diakutiranju so s? delegatje odločili, da krstijo novo stranko začasno za ''komunistično delavsko stranko", zadnjo he-fcedo pa ima članstvo na splošnem glasovanju. Sklenjeno je tudi liilo,
(list ri k te, železnice pa v v ozn i . v jate. Dejal je, da je res Piquett
nIic skupine.
JMruŽčftje železme' ^sepaflR-' ne sisteme, in sicer ne manj kot dvajset skupaj in ne več kot pet
in trideset.
večkrat prijel na njegovo policijsko postajo, toda nikdar ni kaj takega zahteval, kar bi ne smel zahtevati. Hteffen seveda nI molčal, ampak je odgovoril policij-
Ustanovitev razsodišča, ohsto> i akemu Jcepitanu: ječega iz Štirih zastopnikov u-| "Govoril sera z devetimi poli-Klužbencev in štirih zastopnikov čaji iz vašega diatrikta. Povedali železniških družb, ki izravnavajo ml, da jim politično vmešava-
pravo
nju in umrljivost otrok zelo narašča radi pomanjkanja hrane in uplošne oskrbe. Največji reveži so pa otroci, kateri ao poatali sirote v vojnem času .Prepuščeni ao samim sebi in na milost usmiljenih ljudi.
Vse to je FToover videl in radi tega se je odločil, da nadaljuje z km počet o akcijo. Organiziral je popolnoma nov odbor in mu dal ime "American Relief Administration, Children's Relief" ter je obdržal vse osobje prejšnje organizacije ter ga vpoalil pri ti organizaciji. Ta nova organizacija ima nalog, da skrbi za otroke v onih deželah, v katerih je pomoč najnujnejša.
Mesecu februarja tega leta je mr. Hoover razposlal oklic po celi Ameriki, da bi se sestavil posebni pomožni odbor samo za Jugoslavijo. Takojšnji odziv od strani "American Jugoslav Reliefa" v New York City ju mu je omogočil, da je po«lal majorja llcpherta v Jugoslavijo, z nalogo, da preštudira t a motnje razmere In da organizira potrebno akcijo.
^iajor Oephart se je sedaj vrnil ter jo poročal sledeče o delovanju tejra odbora v Jugoslaviji i
1.)	'JIM M M10 aslabclih in revnih otrok v Jugoslaviji dobiva vwtk dan dodatno kosilo od tega odbora. To kobilo obstoji iz pšenlčno moke .rižu, sladkorja, kokoa, kruha, prepečenca irt juhe.
2.)	To kosilo dobivajo otroci navadno v šolah ali v prost or i li blizo šol. Jugoslovanska vluda sama skrbi ter se prizadeva, da I-mh vsaka šola kuhinjo za pri
ima aituoati pošiljatelj In puitni uslužbenci.
Vsak paket mora biti dobro zavit v močan papir in prevezan » močno vrvieo. Posebno pozornost je treba imeti pri zavijanju atva-ri, katere ae lahko poškodujejo in pri pošiljanju sadja. Najbolje je, da je vaak paket ovit a dvojnim močnim papirjem 4er dvakrat prevezan s močno vrvico. Ako ae kaka atvar pošilja t* zaboju, je najbolje, da ae le ta zaboj ovije a močnim papirjem ali platnom "canvas" ter preveže a vrvieo.
Pri odpoftiljanju blaga, obleka,
Inozemstvo.
Wilson ne da Traeije Grkom.
Pariz. ~ Wilaon je braojavil Polku, načelniku ameriške mirov, ne delegacije, da je on proti temu, da bi Orška dobila vzhodno T racija Polk je že dalj čaaa vodil pogajanja a VeiiizeWoiu, načelnikom grške delegacije radi rpra* šanja Traeije,
Inka natlačena a brltakimi tetami.
naj ae ista zavije trdo'skupaj In K Belfast, Inka. — Tukaj se je
da stranka sprejme poseben znak,'pravijanjo tega obeda, Vsled te-ki predstavlja srp in kladivo In,«;« otroci jako silijo v šole ter o-
ki je znak komunistov v Rusiji. I stanejo ves dan v šolah. To še
V sredo je komunistično-delav- povxpesuje izohruzbo naroda, ska stranka debatirala o novi, ,'J). V zvezi s teui so se uatano-ustavi in programu, ki ga itnajo vile posebne postaj« ali lakozva-sprejeti. V ustavi je bila sprejeta >u. kantine samo za dojenčke, bol-točka, da "jiihče, ki prejema ^ otroke ter za matere, katere, kakšne dohodke v 'obliki renta,'dojijo otroke ter za noseče male-'državo sprejmeja poštni podura obresti ali proflta, ne more biti član atranke". William Bloyd in
potem naredi paket kot zgoraj omenjeno. Predno ovijete a papirjem prevezlte močno' z vrvico, da je paket trd.
Poštni urad svari pred rabo papirnih zabojev, ker ae late najraje pokvarijo, ako niso polni. Najbolj priiKiročljivi so pripravni leseni zaboii, kateri niso pretežki in preveliki. Predpisana velikoat je 84 palcev v dolgosti in obsegu, Paketi ne smejo presegati teže za prve tri paaove 70 funtov in za nadaljne pasove fiO funtov.
Pri razpošiljanju lahko zlom« I ji vili stavri je treba to označiti zunaj na paketu in ravno tudi, ako ko stvari rade pokvarijo.
Bodite posebno pazljivi pri a* dresiranju. kateri naj se napravi v spodnjem desnem vogalu in sicer razločno in čitljivo In a tinto. Ne rabite navadnega svinčnika. Ne rabit« kos trdega papirja, na katerega bi napisali naslov in istega privezali na paket; ako ga rabite, ga prttljte na pafcet, na lesen zaboj ga pritrdite na pokrov ali pa prilepite.
Vsaka pošlljalev ae lahko zavaruje do sto dolarjev vrednoti in ae iato lahko pošlje po "special delivery." Vse paketne pošiljatve za Zilr.
Rose Paator sta nasprotovala toč-
ki. kajti oba sta mendrf miljonari 4 ^ vVh z t roško* je imel done
ja, ali kljub temu je bila sprejeta,
re. V teh kantinah dobivajo vzi dl, kateri so večinoma nastanjeni poleg brezplačne hrane tudi brez- v vsaki večji lekarni.
plačno adravnMko oskrbo.
daj ta odbor ^HiO.OOO, kateri se
Paketne pošiljatve za inozemstvo sprejmejo samo glavni poštni uradi.
Rojaki naj bodo sploh pazljivi* pri aqvljauju paketov in pri adre»irauju istih. Nikar ne hranite s papirjem in vrvico, ampak dobro zavijte vsgk paket. H tem si bodo prltihranitt marsika ko nepotrebno i4lno||»*

Iz načrta platforme ,ata -bili krijejo Iz sledečih virov t črtani besedi "politična fckeija"j Ameriško Jugoslovanski pomo-po vroči debati, ki je žrajaja- vcV.fnj O<||,or je prispeval 225,000 do-ves popoldan. Platforma se zdaj,;|urjCv. Temu pomožne*«/ odboru glaai, da "delavci z direktno^mttc|uje Kll> lUrriman. Ostanek akcijo zaafežejo in vzamejo v avo-^^ prispevala Ameriški pomožni Jo.laat yae indoaCHJ«. mriniKUmfbr ter Jugoslovanska vladi, transportacijske alateme in t Ameriški pomožni odbor od ze- ^^	. ,
nančne zavode." John ReoA« .vo- «/|aj tia more prispevati ničesar jVlXJXA ČEVLJARSKA TVKD ditelj stranke, je dojal, da u* bi ,|(l<r Nn VH1, Kre«Uiva namenjena za j KA je fODftBmJk. POOODBO delavcem nič pomagalo, ako iav«*!f||	p(lllrt |„ (U<|J jugoslo-	Z DELAVCI
lijo predsednika, kongres bi vsevlada ne je izčrpala ter	-••
zakonodaje, kajti Morgan Iti po- ^ nt, ,„„„. pričakovati nobene	Maaa. - Lynn Nhoe Ma
tem organiziral belo gardo In/ s 40(|p0re več. Vsled tega je delo- nufacturers kompauija Je podpi ailo preprečil izvedbo političnega V(inje lejra ^bora odvisne sedaj K<,l« pogodfw z delavsko organi programa; zato J« politična akci- ^innlr od ims Jugoslovanov, aaeijo, Delavci prejmejo lft-od ja brez potrebe.	, Slovencev, Hrvatov in Hrbov itt «1otno povišanje mezde In bodo
Konvencija je sprejela točko za morobitnih ameriških dobrotni-	I' ** v	Pogodba
točko program ruakih komuni- j(MV	poicčc I. septembra 1020. Atlri-
aretirala v O'Connorjevi proda- |stov. Prvi cilj je diktatura prolcy Kftkor ^ jp mp rroov(,r l|tr(|K||f Inajat drugih družb, ki ao članle« t> .WL,, . t,nl » ^^ PrWan1ča Deja- tarijata potom so v jet o v a delav- ho nadalj<,vl|, y up0Hto škpijozadruge. s«» podpisale ie preje iz nadprofita. Polovica ae naj po- la sta mi, da Mta bila kmalu po-jskih svetov kakor v Ruaiji.	kolikor čina mu bo le mogoče ter P°*0<1,>0-
rabi za zboljšanje položaja uHuž-javana v va*o pisarno, kjer so nji-j Delegat Bodin iz New Vorka, ki Vf,preumil| nH(ia|jr,„ »rispev. Prizadetih je dvanajat tisoč de bencev, druga polovica pa za ma povedali, da se naj držita je vodil debato za politično akcijo, ^ o<(	kateri hočejo pome
proč od tVConnorjeve prodajal- je zapustil konvencijo, ko je pro- , 1(tj doi;NMiHn, akHji vaaj „
StStfTAi'«- ^ K<> i*
izkrcalo uadaljnih tisoč vojakov. Samo v Ulaterju je zdaj okrt»g 20,000 mož. Kdward ('arson, vod-ja proteatantovakih Ircev, je izjavil v wedo, da poj»le v A meri-ko "popravit fifkodo, ki jo je naredil Vaiert dobremu imenu Irske." Carson pravi, da so l?lstercl nri pravi Jani za ImiJ — za angleškega kralja.
t _ , . r • »
....."■■
Zopet ipopad m mehiški meji,
Laredo, Tex, — Ameriški voja-iki avijatik, kapitan Pavia W, MeNalih, je bil v torek zadet od krogle, ki j« priletela z mehiških tal, ko je krožil a letalom v zraku. Načelnik mehiške garnlzije v Nuevo Laredu na drugI strani maje, ja v četrtek spori mM I ameriškim oblastem, da bodo mehiški vojaki kaznovani, ki so Ntre-Ijali na letalca, obenem je pa protestiral, ker je letalec plul nnd mehiškim teritorijem. MeNabb <i*< iavlja, da ga je krogla zadela, ko je bil na ameriški at rani mej«,
Sovjetaka poalanioa Peniji.
London. — la Moskv« poročajo, da je sovjetaka vlada poslala manifest perzijskemu ljudstvu, da a« naj pridruži sovjetski Rusiji v bojti proti angleškemu imperiju tiarau. Iz manifesta je razvidno, da je Troekij poslal v januarju 1918 noto perzijski vladi z obvestilom, da so vse pogodbo, skl«1 njene med caristično vlado Rual^ je in Perzijo razveljavljene. P#r-zijska vlada je odgovorila, da s«« s tem strinja.
1 al dor v icriniVfidBi ruski
K oda n j. Depeša iz Melslng-'fAnto ae	<tH j« prišlo d n rhh*
nega raadora med poveljniki ae-vernozapadne bele ruske arnuillr vsled lagilbe Pskova, hJstoiiija Je ponudila mir *nvj<»tskl llusljl,
Hpore med uslužbenci in železni škimi družibami.
Prepoved štrajkov in ostre kazni /.a tiste, ki se ne pokore 1em naredbam. Ustanovitev postnega sklada
rtje za branju je izvrševati policijsko alužbo.
"Detektivska sarženta Miller Ui Bergen sta mi povedala, da sta
zboljšanje železnic
Senator Cummins iz lowe je predložil predlogo v imertu pod
<ne.
"Kasneje sta obiskala prodajal- Vija, katero zapuščam,1
"8o<dalisti so preveč
odseka. Po kratki debati je bila no kot podružnico igralcev in a predloga zopet vmena odseku zalrertrala ata več oseb. Prihodnji ladaljno uvaževanje. Predlogo so'dan je njima povedal Piquctt, da
pomagali izdelati senatorji Wat-«on iz Indiane, Poinde*1er tk Washingtona, Pomerene iž (»hija "i Hobinson iz Arkan^a.
Senator Robins iz Arkanaasa je zagovarjal določbe, po katerih ae železničarjem vzame pravica do Slavke.
Veliki dnevniki hvalijo predlo-«»> na vse pretege in aicer v rav-no lakem razmerju, kot ao grajali Plumbov načrt za nat'ljonallzi-'»nje železnic v Združenih državah.
V delavskih in farniarakih kro-«'li pa govore, da bo ta predloga, •'•e bo sprejeta v kongreau, zače-i**k konca obeh starih političnih
rank.
Bombni napad na • ministrskega predsednika v Kfftptv.
London. — Iz Kaira poročajo, 'la je bila med demonstracijami
bodeta premeščena 1, septembra. Bila ata premeščena. Zakaj f"
Kapitan Malloy je pripovedoval, da ju je premestil, ker ni priporočljivo obdržati detektive na postaji, če ao transferirani Iz ponosne službe v službo po dnevu. Bilo Je konec mesca In zato ju j« prestavil. Odločno je zanikal, da je imela politika kaj opraviti pri tem.
Občinski ivetovaleč Hteffen se ni zadovoljil a tem odgovorom in silil v kapitana z nadaljniml vprašanji, toda vaa vpraianja niso prinesla zaželjenega u«peha. Policijski načelnik Oarrity Je ka-aneje Izjavil, da uvede proti ka-
Cit*nu Malloyu ie posebno preia-ivo radi obtožbe, ki jo Je izre-kri občinski svetovalee ftteffen.
Mestni Javni toHt«IJ Miller J« ie nekoč suspendiral Piquet U, ker Je bil obtožen, da varuje žen
ultri
•'dnji toAk vržena bomba proti^" * ^^^ " ki ...istrskemu predsedniku, ki p« |	^
kot nedolžno jagnje. Po lej pre-
predsedniku.
"i imela uspeha. Boml»o Je vrge' »"•ki icologiiki dijak, ki jo Je pri-»•Ael v košarici, pokriti z gr«»zd i'ni Dijak je bil ujet.
komunisti so pa norci. Zdaj grem domov."	.
Komunistična konvencija na Blue Island Ave. Je sprejela »o-ključek. da sc "komunistična delavska stranka" ne sprejme v njo-
Je dejal. j0	M pol!|v|ja vnB jlr.
bursoazul, KOwfovan,ka podporna In politič-na društva, da započnejo akcijo 7M nabiranje prostovoljnih prispevkov za ts pomožni odbor. Poživlja se vse jugoslovanaks organizacije, da skupno delujejo s "American llellef Admlnistrs
ne vrste pač.pa lahko	iWilrw'% ,|„|l,f vsvrho si-
posamezni člani, o katerih se vo,j (<.m-ttAm. « oh,ok v Jug(tm ds ao "čisti .	• •1....1* »»
Komunisti ao dalje zaključili,
, Idriji.
Rojake opozarjamo na to pore*
dlas	$109*» za	Un]> r„vMlmo koM.
širjanje tUka. IJsUnovi i mislij,	fM (M„)or ,lro.
svojo tiskamo in izdsj.tl sprva ||imJ y Jr|	u ^hor
dvs tednike.
Konvencija socialistične stranke v Machinist's llelln na Houth Aahland bulevardu, ki je z«laj VočiAčcna" radikalcev. Je v sredo aprejela resolucijo, ki zahteva pH-poznanje irske republike; druga
ima že izkušuj'* ter je dobro organiziran in je i« vedno pripraven nadaljevati s svojim delom, ako bo imel sredstva. Apeliramo tia vas, podpirajte ta pomožni od-bor po vseh vaših močeh Hloven-
laveev.
Kjer so privatni podjetniki pa met nI in nI med njimi prenapetih hujskačev, se doseže hitro s|N) razum z delavsko organizacijo, Ktsvke nastanejo I« tam, kjsr podjetniki nočejo nič slišsti o po gsjsnju z delavci In vztrsjalo na ošabnem stalUčii, da lilllia V tO-vsrnl nihče nič govoriti o delov nlh ra/merah ko! podjetniki
NAiipftonraa dilavstva
*A DILU
Stavkaš Je botojo proflasiti sa
hudodelstvo. Boston, Miflf. Komisarji zs
sploim* posts ve v državi Ma**«.
chusaetts so obdriavsii svojo kon-ffreneo, us ksteri J« Moorfleld Mtorey zagovsrjsl nsčelo, ds ae prejHMc atsvksnje usliižlieneem v javnih službah.
Hvnje priporočilo Je zagovarjal tako nerodno, da J« bilo jasno
Danska sahteva 100 biUJomv.
iskavi je bil zopet nabavljen v pisarni mestnega javnega t ožit e-
IJs.
^ .,	M,j .	,sk« podporne orgsulzaeije so pri
resolucija zshtevs, da kongres . |n -k(| ^ n{m „ pH^kui#|
pri pozna Begerju njegov sedež ^ bmlo v llajkraJ|,ni ^aj(lli nahl. razumeti, da on smstrs ae Jsvne
Berger, ki aedl med delegati, »misi r(j|j proat<lv<,|j„r pf ^,M.vke Pri-!»»aJužben««e sprevodnike in motor-
na prsih znsk irskih tfntrfehmir. .f|fVijt, kw|lkf>r r am je le isf 1prlvstnlh eeatnoželezni
mtt	-	če. Organizacije bodo potem po- J**^ družbi^.
Hlale »re nabrane prispevke na Jai.no Je, da so v Javnih službah mr. 11 im ve rja z ireen«. pripombe,''* "bčlnski, okrajni In državni u
ahižlHiM'1. nikakor pa ne imltif lieuel privstidh družb. (** se smatrajo usIuJHmmiH privatne cestne železnice za Javne ttslu/l»*nee, te VKKAi WAVODIL ZA RA2PO daj se lahko smatrajo tudi delav-
DMLOVABJM AMKSIiKO JU-OOSLOTAJmtBOA FOMOŽ VBOA ODBORA V JU OOBLATXJ1
Vow York, V. T. — "Amerl ški pomožni odbor" v MrOfv»klh|
1
Bala Kun js aktiven v Avstriji,
Dunaj, - "Mlttags Post" plfie, da je Bel« Kun kljub internira-11 ju s svojimi tovariši v zvezi z avstrijskimi komunisti. Olavui stan ogrskih koinu«iistov je zdaj na Dunaju in od tukaj ao s pnare* dovanjem ukralkisklh iNilj&evikov v zvesl z Leninom. Dalje piše o mcnjenl list. da je v lltidirpešti okrog tOO.tMKI komunlatov, ki s»i obocoženl In čakalo nrve prilog-nostl za novo revolucijo.
da naj «e ta denar |»orahi v «lo> venekih k rs JI h.
In najbrž ko tudi ta pr^l^ka*-« fa^ielali prizadetih od vojne Je
KodanJ. — Velet rgovtika zveta j' predložila minliitrii za trgovino zahtevo sa odikodnino v vsoti I«1 »niljonov kron od v^h držav, ki *o bile v vojni Veletrgovel pravi j«, ds jim Je vnjns povzročile to liko škode.
teko končala kot prva
Dobim Mtam t oknpirani BlbArtJI
I^ondon. — Brezžična braojav-ka ie Moskve pravi, da bodo poljski pridelki v rapadni HiMriJi. ki J« uvedena po rdečih Četah, dali reč sto mil Jonov padnv žita
1 prenehal a prrlm julijem a svojim i deloven jem.
Kajti, kekor poroča ' predsednik tega odbere. v«e dežele zadostno preskrbljen* s živežem za najnnjnejie potrebe Toda kar ae tiče otrok, 1| sn pe
ftlUAJVJB fakbtov po
potn
Chios j o m
Poštni urad Je Hoover, | razposl«! pori v os vse ljudstvo, da naj bolj pazno zavije p«kete, katere namerava poslati po pofttl. Kajti velikokrat ae prigodi, da more pot's zadržati kak paket,
lie vedno v nejvečjem pomsnjke-htetert Je prealslni zavit la s tem
el v privatni čevljarski tovarni za Javne ualnžltenre, ker v*| IJndJe nosijo čevlje ifi so Javna potreba, Voditelji strokovno organiziranega delavstva izjavljajo, da bodo proti takim sugestijam našlo-pili a vaeml sredatvl, ker Je Jasno, da hočejo delavnem nekateri prenapet nell vzeti pravle* do stavk«.
Slaba letina v Vsmdiji
Berlin. — letošnja nemška le lina je veliko boljša od lani. ali V nri meri s pridelki leta 1014 Je defialt sledeči 1 rž, dvs mlljorta tons pšenica, tri miljcntet ječmen, tri miljone in |Kd( oves, tri iullj<»-ne; krompir, III miljonov. Vsega sknp«j Je Nemčija pridelala 12 miljonov ton premalo, kot pa potrebuje in toliko bo morals im-portiratl.
—7» IM
Demokratično gibanja na Japon tkem.
Tokijo. — Tukaj se Je ustenod « la organizacija za demokratizlrs nje Japonske. Na čelu gibanja je 40 prominentnih «aamkarjev i». radikalna mladina. Program ot-ganlzaeije jei rekonstrukcija po IHIčnega, sifclalnega In izobraŽe valnega sistema, ki se nsj Izvenc ■ sledečimi reformami 1 splošna bi enaks volilna pravica, odprav« razrednih oblik in birekratiČne diplomacij«, reorganizaeija poli -ličnih «lrank v deoiok rs t ič nem /mislu, reforms ceaarakeg« civilnega di'psrlmenta. prip<»nianje strokovnih unij, reforma dsvčn« ga ziateme In kolotiijalne adminl straeije, islprava starega iolakegs sistem« In Indiiotrijalne eefomi*-
Farliki gledalUki Igralci pred atavko.
Pariz ~ nuiališkf Igral« l / vsem gledališkim oaobjem vred «o m organizirali In groze « anloino stavko, ako lastniki gledališč ne pripoznajo njihove nnlje In dr 1-gih zaklev.	t


\
tadley, Im _ V tuk«j6fi jI na ae I bi u i se §m pripetila nesreča, kuurg Itmk jr ncpaoljivofl m »trdigui <>ružjew kolik« iu«reč at jf It pripelo radi lr«a, ker Uili ro^akj pr#w#lo ganljivi «
' I *' ] Ji 1 f/i /oljem, tod« vgi žiio-
Moi z^li njč ur pmaagajp. 7 <<J aj*0ji K Ujoik društva ŠL 7« SKPj. Peter ftttmoi- in njegov »o«*d jdo «e pu «Ui<i na lov v bližnje* h oni o, ker premogorov radi nezadost nega »i»vik železniških voz iff obratoval, dp ni « tem prežanela čoa.
Ito prMrta zvečer domov, ic praznit* vaok »vojo puško ter »e rial* a v u»vo pred Mi« rojak* fkJftioea.	je prej nesej
»*o|o puške v sobo, dočim jo je njegov sowed polof.il na mizo, ka-t*ra je kila poleg nJega. Med rax uim pogovorom j* Ktimae vael sosedovo puško v roke misleč, da je popdnoois prazna, ker je ravno prej videl, da jo je izpraenlf, kar mu je sosed še «Wr4il, ko ga je v pralni. ,
JMed ogledovanjem se je p« pn »lu t uničil* m »treJ je za<lel figovo Moprogo, kater« je sedela kakih deset fevljsv proč na predujem porču. v levo nu*o |>od kole inm ter prebila i i i* odvodnico V splošnji ainr^ijavi ni nihče ta koj pcfvozai noge, ampak šele črez nekaj čaae, ko je bilo že pre-pozno. Odpeljali ao jo v Fronte noe v loilnišnico. kjer ja pa umr I« ob pol polno«'i vsled fadtrvov-
nbstreljena ja bila tudi njegova hčerka. toda na ur varno in Im še okrevala.
Pokojna Praneiška Htiiuoe je liila 4Mm društva ' Spoznanje it. 72 H.VPJ. ka<ero društvo ar je i udi udeležilo pogrebu k or poru ilvoo dna 14. avgusta. Pogreba no se udelalili tudi tukajšnji rojaki v polnem »levil u, kar ja bila nesrečna rojakinja »plašno priljubljen« pri vseh, katar! ao jo poaoali. Pogrrba so aa udaleiiii tudi raja ki ic drugih naselbin ter položili kraanr rei.ea iui njen »rob v zadnji pozdrav.
Pokojniea je bila atam 40 let in je bila doma is Lešnee, oblina Brod >ia Kolpi a$ Hrvaškem Tukaj zapušča šolajočega soproga ter sedrui nepreskrbljenih otrok.
Kojakioje, tukaj imate zopet vsgied, kako j# potrebno društvo «11 vsakogar. Pokojna Frsnčilko Mtimac ja bila tona priprostega delavaa in kot taka je vedela, da j« nemogoče delavcu toliko pri-hraniti, da bodo otroH prrakrb-IjiAi, ko »tarili pomrjejo. Valed taga ja rutataval* društvo, da bodo I^jani otroci po amrii imeli kako podporo. Skrbela je aa «vo ja otroke kot iveata in Ijutiefa
dnrrne pta
oef Jaz meiitm. 4* oe.
<Opozarjam društvo "Tri|plavM št. 4H S. p. J. <«a droštvena tovaiiT pravila v tek uciiili. Ako pn društvu u« bodo vpušfcMPi* p«o-
vjjm tiiu uriiuucuii mi uciiiv«luii
druai«eo< aeji pacati	-rca4-
•uaeijo kot drušUteui
Zav«*<lnc rojake štf-otu /4r <ix-iay p« itjHuuM-jaoi. da «aj »ikor ue hiftdijo ■» iic^n, 4J. ui doioM.
Ap<Mpo J{«p«u. ' ta|iiii. de. "TdfAfrv" <U uoijaki iivar.
PROSVETA
Wr •Ji'^v
44e nekem bi«gu»taoju, v delom n«m ^ tokojŠM dbla^ai.
imajo pa ne
strokovno ali politično a cijo, «o bili nvM dobo nasproti vsakemu Ifla iii|iqim giiianju ter ztorili dalovaa, da aa
— I>« t »odo mojih ošji rojaki, kateri mi doma k Ootendftiffe pa Notranjukom, M-deJi. luiiMui raoeajo Oaši aojoki v Htorciu kraju, kateai ja pod-jarnaljc« <»d lačnih jtoteniai^ev, pnwtati v Imju za «voje nerodne pronce, omenim alodeši doirodali, kater**« «am čital paed nedar-aim mod «t«rokrajMbimi iu»«iea-ik
^Koj ao Lahi pofeji no don ' aafoanja" v Hoterdrtici Potrča jo tiami Prvo m-dHjo po »v. Janezu Krulniku je pri na« ^cgna-nje Kiikor navadno, mi tudi leto« poMtavili mlaj, jako dolg <fo 30 ni. Zltrnli mi «e fantje in dekleta in ovenčali *o mlaj vpričo l^ahov, ki mi prihiteli do na« a poveljnikom na ♦ čelu. Nemoteno ao v ttobofo /večer poatavili mlaj,| na ceg«r vrhu je bil namero hIo-venakc /airfave velik šopek cvetja lieir, višnjeve in rdeče barve. Velika je bila množica okoli mlaja, zapeli «o "l^p« naša domovi-na", "Hej Klovani", 'Kje ko na še meje". Lahi ao nekaj č««a po-
\-ae je zadhtga tvkaffat.
iiojaJu, pnivipm va« v«, po- koj večje pUiw-	ko. kateri ne po njegov
aebuo ptt ša luogr ožje Jojake. 4« kolikor je oa« Slovencev v tu luju bom aa JMdpiroj«' kolikor M* ** aaadatv# ^ajšuji nagalldni. štiri družine in da v»ofc
io razmere dopuščajo, našo ua#- 15 aamcev. urno veflnoma vni vpo *e nekoliko mudi a »vo$urf iooHu ^ln fcoljšo puiiitf u» prg« uicaoijM, ko-^frhi v jeklarni.	mi možgaui, dobro ve, da je rav
ier« ipiuuno v Sdr. državah. "Ju < Oaienjena jeklarska družba I« no na«protno. fte vedno, go»lovaij*ko i rpublišaaalta adru- "tuj*- ludi »voj prcinogok«]!, \ ka- hoteli delavci uotanoviti dela v šop je" ker m ia orKaoUaeija v terem mi vpoaleni večinoma Rusi so etoMo Ša |»ro lu J'otjoici, koieri «o v Widujeni /g otoat naftih rojakov v at a nem km- »u vstanovift organizacijo ter jo jg- Podpicatj moramo to oi«aai-' pridružili premogamki or^auir«-
zaeijo gmotoo in moralno, da tow "V "United Mina WorVrs of I ne «mejo "puntali" proti svoif-iošie mdi boj pnaii niiiBiitnemn America". Ker pa družba noče mu višjemu —• delodajalcu ^-t.^a pokiuvju. koteči Me micaluti priznati to organizacije je izbruh- mu morajo biti pokorni. uajirpNr »loveimkc p<«krmju* in oiU »lavk«. Družit« ji takoj do-i V kakem blagostanju nI fumeljeiie izključno od Ju»os!o- i|ilg stfivkokazi* ter pričela obra- tukajšnji delavci, pa vsakdo job-eaoo*.	v - <tf:\ . t ovali prem ogo rov. Xajels ja tu-
Vzrmimo ca vzniad iuur rojake di privgtna atrašarje ter. jih obo-v storey, krgju, kateri pred ajo j rožila katerim bi pa bolj pristo-kraaue ulovenoke pesmi v pričo j- jile pastirske palice, kot pa pu-talijan*kih karabinijerjev. Ako.ške. Kajti izpadli ao mirne atov-se fiii ničesar ne ustrašijo, Uun karje ter xjjreJjeli kar tjaiciidau. manj «e moramo mi, nekaterih og- HpO ate bile dve osebi, cu jPo-šib prel juiiecn ji vih političnih nx>- J jok in neki ženska, rod<uo Ame-sprotoikov, koteriua je svoboda rikonko, kar je bilo še poročeno in pruatost deveta ItMfa ter jo j- liolj uaiuu^o v "PcosveU^. Q-mojo no jeaiku le tokrat, kadar krog šeat oseb je lulo pa ranjenih.
Stavkokaai ao sami Italijani.
JJružba je dovolila deU|MMI #• Kemurno delo in i>o>višauje plače, toda o kaki organiaaeiji pa noše nič dišati Kako ae bodo razmere
jo rabijo pri svojem biznisu. "Jugoslovansko republičansko združenje" «e liori za ono, kar naši rojaki v starem kraju najbolj potrebujejo, 4o je svoboda in prostost, da se osvobode tujega jar-• rar.vile se sedaj še ne ve. ma, kateri jih žuli do smrti.	Va društvenem polju . pa ue
Kadi te«a vas še enkrat opo-	moremo zanomovati nolo'iic^a po
zarjam vse a'ojake; Xa delo aa	sebnega vjtpeba radi preniajhne-
JliX in ne imttiašimo ae malenko-	wa števila članov. Dolžnost vsake-
sinili Mer, katere doprinašatno.	%a člana je pa, da ae bolj briga
Podpirajmo to prekoristno orga-	m društvo in pravila ter da bi a-nizacijo gmotno in moralno iojgitiraii med Jugoalovani za to
je še vsakemu mano, ne nekateri eleoienti bra <Mu hmtitucijam in izpre ker so uvideli, da preti ujfo po«* in aioer paej ali slej. Pngli padcu fevdalnega sistema J« ae moM Mrmrnm bogati gra ščoki in samostani, ker ao uvi. d«U, do ^jim ae bo mogoče več živeti na stroške ubogega Sodstvu Poeti šolam so ae ravno tako borili akoaa večinoma isti elementi, ter aa ideli, do Am bolj bo iso-Idudstvo, tem bolj se bo •ooedolo, da te ravno tako dela-vm aH prijn^t kmet odličen član rtoviilte družbe in aieer še liOlj polifj^n, kot pa oui, kateri živij^ m njegove otroške. Proti uai^ovitvi lindskih šol so m ii-pirali celo kmoti, nahujakoni od krtovih nasprotnikov vsake izo-Ko ja izšla naredba. da ■dobi vsaka fara
ko razvidi, kdor si ogMo le Mi natančno tukajšnje roamere. W Hku večina delavcev ne ooainži ni-l( t* najpotrebnejše, kar IoMni sami priznate, ker vaši najbofj n-dani ne morejo plačati niti sedela v cerkvi. Da, lahkosi dejgjr-d iaboljšali svoj poloty ip sicer s pomočjo dobre delavske organizacije.
Kar se tiče šole, prizna kar sem že prej, da se podučuje eelo leto. Todo to ni glamo, da	«»»i kmHje iirttoževali, da
.....'__. IM1 -.y.—,-is t„Mrt spomnimo se z malenkostnim da- društ»o. V tukojšuji okolici je še
pokušali iMHem pa razgnali mno- ^ ,	..... , . ,__, |_____.	• „
Kadi taga opoaarjauiN var žene, da pristovšte v društv« in ne i-mejto one neapaotetue ideje, da ^ dovolj, do je mol pri društvu in da ia van ne more pripetiti nobena naariŠ«. X«uyča nikdar ni počiva in ravno tako ste tudi vi lene izpostavljeni' morsikate. rim nevarnostim, kot vaš im»ž pri »vojen delu.
Moja najsrčnejša hvala v«eot uduleŠencem pogreba iiosebno pa ša darovalcem veneev.
Nesrečnemu soprogu izrekam moja najiskrenejše HOŠalje.
Prank Rugelj. član društva št 71. HNPJ.
O. — V zadnjem • asu je odšlo več rojakov Ia tukajšnje naaHtitne ▼'Akron, t). /« delom. Kadi tem a—aarjam člo-društva
žico lirugo jutro so prijeli kara-Mnjcrji radi onega šopka tri fante in sicer Jakoba Petkovška, Josipa Nagodeta in Ivana iirudno, ter jih. odpeljali v zapor. Potem so zahtevali od župana, da mora takoj odstraniti mlaj. Ko ae to ni zgodilo, so prttti vojaki in odlagali mlaj, šopek pa nemudoma poslali v legatee k brigad-nemu poveljništvu. Po maši se je zbralo okoli 50 fantov in mož, ki so šli h karabinjerjem ter zahtevali, da morajo one tri izpuatiti ali pa naj vae zapro. Popoldne ob II. so jih res izpustili in ob jednem dali dovoljenje, da «e amejo zabavati, peti In plesati do 11. ure ponoči, »prehajati se po vasi, pa do polnoči. Zbrali ao ae nato vsi pri podrtem mlaju, ga naložili na rameua in noaili po vosi, apredaj trije, ki ao bili zaprti, a šopkom vetja na povadignjenih rokah. Neki fant je svlral na harmoniko, »ledili mi fantje, pevci. Peli so pesmi, ki so pričale, da Hotenje! ostanejo Slovenci do aadnje kap-Ije krvi. Prihruli so laiki vojaki lo Utrgali fantom mlaj. Pijani laški vojaki so potem prid ril do neke privatne hiše, začeli razbijati j ni šipah in kričati "Kvviva Plta-lia"! Nato ao šli okoli in s bajoneti, pištolami in puškami grozili domačinom, auvali ženske in jih vlačili »euiintja . . . ftm bolj na» pritiskajo in zaničujejo, tem bolj «mo vneli za Jugoslavijo. Pri*ij uam skoro svoboda! Živela Jugo
alg vi ji!
Ila je ta dogodek čiata resnica sam prepričan, ker sem sam tam douia in dobro veui, kako so ta-m«>šujt rojaki črtili polentarje. Ako je kdo iou»til kako i|oUjatt: »ko lieaodo, katero je slučajno kje vjel od italijannkih zidarjev, katerih je kat; mrgolelo v starem kraju, mi ga takoj opomnili da je tt» »loven»ka zemlja in ne Italija.
Iz uavedct;ega dogodka tudi Ishko izpntiuuuo. kako navdušeni
rom ob vsaki priliki, da ho imela'precej Jugoslovanov, kateri niso
tam večji v»pcft.
Slovenec za jugoidovansko federal ivno republiko
Jakob Menhardt.
ne
Mollis, Idaho. — V tukojšuji noielbini je 16. avgusta izbruhnil štrojk delavcev, kateri so se organizirali v "Interntional Association of Mine, Mill and Sadler Workers". Počiva vae delo in vea štrajk ae vrši popolnoma mirno. Družbe ne vpo»|{jo nobenih stavkokazov in jih tudi ne dova-žajo iz dragih krajev. Samci ao večinoma še odšli v druge kraja za kruhom. Ostali smo samo le teženjem.
Ta atavka ae vrši tako mirno, do oiti najstarejši ljudje ne pony, ni.io tako mirne siovke.	%
Lokalni angleški liat je prin* nel poročilo, do je predsednik tukajšnje delavske organizacije po-slal brzojavko, v kotori zahteva, do se delavci vrnejo na dela, l^f bo on poskušal mirnim potom dif *eči od drušb delavske zahteve. V .lučaju, da ae dota ve i ne bodo hoteli vrniti n« delo, da on ue bo prignal tega štrajfca ter tudi ue priznal njih organizacije. Koliko je na tem resnioe ar ne ve. Ne-kotori pravijo, da je vae to naj-brže is Irte izvito, drugi pa zopet, da je tako postopanje psa vi I no.
pri nobenem društvu. Samo nekoliko dobre volje iu malo več de-Ig, pa lahko postane tukajšnje društvo HNPJ močno. Na to opozarjam tukajšnje rojake, da ruz vijajo r.rvokno agitacijo za svoje drušlvo.
Tony Bavetz.
OorttasTilte, U. — Hpringfield-«ki "Journal" je prinoaei kratko poročilo o »tov ki illinoiških premogu rje v, katere je pa od začetka do konca zlagano. V omenjenem poročilu poroča, da m> premoga rji s veliko večioo odgla-sovali, da aa povrnejo delati. Nadalje poroča, da ao springfieldaki premolar ji xahtevali, da resigoi-hi Freemoh Thompson, kateri je v odboru v UmoŠnjem diatriktu in ^eer radi nepravilnega pošlo vaoga.
Dobro ae ve, ic katerega vira prihajajo taka porodila. Toda delavci se ne ozirajo oa ta poročila, kar najbolj jasno kaže shod, kateri ae je vršil v "Hktebings" dvorani, na katerem so navzoči sklenili, da nadaljujejo a stavko. Sprejeli ae resolucijo, da bodo toliko časa stavkali, dokler ne bodo v poceni vsi premogarji, kateri so bili odpuščeni radi stavke
IzvrŠevalni odbor illiaoiškega
podučuje, ampak, kaj ae podučit-je in koliko se otroci nauče. Sij so bile v starem kraju ludi šol*, v katere »mo zahajali. Toda koj smo se naučili? Kotekizem, to je bilo vae. Ali nam to kaj pomaga v borbi za življenje! Nič.
Koliko ste naredili na bgzftr^, me ne zanima ,doairavuo t*m tal tri poročila in v vsakem je Tt!-' lo drugače poraženo io vaako poročilo ima drago vsoto. Sedaj se rojaki izprašujejo, katera je prava. Bolj me zanima, kdo imel največ dobička od toga bazarja.
Meni je pač vseeno, katerega prištevate za člana vaše župnije. Žal uri je le za revne delovne, ki ne morejo plačati sedeža v cerkvi vsled prevelike draginje in radi tega ao obrni jen i v pogubljenje po vafei teoriji.
Delavske raznere v tukajšnjem mestu so iste kot aploh po celi
Um bito škodovalo, di nt poti«, ha š<d In učiteljev iu ila bi raje. poaloli le enagg duhovna, da bi atnake učH kubanski nook, kate-gg§g bolj potrebujejo, kot pa šol-ake taobroahe.	kmetje smo
Uoii rojeni samo za delo in da služimo Bogu, da bomo po smrti prišli v nebeško Vraljeatvo. Bili so tako nespamcini, kar sedaj obža-kije jo.
In sedaj prihaja čas, počasi sicer toda z gotovimi koraki, ko se bodo sedanje razmere popolnoma izpre menile In predrugačil ven sistem. To nam pričajo oči vidni znaki. Reakcija ae upira z vsemi silami, toda nezmožna je ustaviti Kakor je padel fevdalizem in da so kmeti vaaj deloma vlivali aad svojega truda, tako bo padlo tudi privatno izkoriščanje in bodo vživall sad svojega truda oni, ki vse produeirajo. Vsa privatna
distrikta je potval vae stavkarje. Koko se bo ta stvor cešilu. poro-,d* naj hc vraejoMia delo, ako ho-
mi rojaki v starem kraju iu da »c št. 4M!ne ustrašijo bajonetov ne nabitih HNPJ, da je le vedno stavka v I pušk ter drugih persekucij od sledečih želesollvamah v Akro-Strani Italijanov, ampak ds se au, O ' Wellmsn Aesver and M«r | Idrijo u avujo svobodo in pro-gan l aundry tW\ "lHam.aid tUoii. kateri tako šeljno hrepe-Foumlrjr To ", "•w^er Paumlry nijo
Ca", Atlantic Ko l itd No, ti, Kaj uaj pe mi uamlimo tukaj Poundry Oa,* "Taplin Rice, v ^.Imh^ii delali T AU jih booio (lerkin Foundry IV", "Mor MUMI mjruo gledali in roke kri-l>rili 1 and Ko 2 Foondny w drioti? Ali bi ne Idla največ-O.** '	ja »rarnota za uas o*> rojake,
■m. da nekaterf člani draitva kateri »mo doma iz ravno one.fi« "Triglav**, št. 4* HNPJ, še vedno kraja, da Id jim ue pomagali? drtaj« v teh šelaaoUvamalt in »e |)«4luu.i	jr, da imrnapamo
ne brigajo ca dmitvens prosita o«ši«M rojakom v Mori domovini, in ne vpnšterajo ideje In mM u kalen ječr pod naperi jaliotičnim
zavednih delavcev. Ka enkrat šr -^flrirj-'----- d<> »volmile in |>rv
xamolčim njih tmeua. toda ako nej^tMi, za kolrm m« «ol novstff« bode aprcflrddN hočem njih Hne kntv, iHirijo Ali Id ne zalila no»'.ke
na nbpivltl, da »hm|o v4 rojaki rdoči.« MOiaa. ko bi ar povrnili n| ao boij aredne. V železoliv.r-vedeli, kateri tukajšnji rojaki «» kodoj v »tara domovino m«d ni- nah in jehlamah delam« s poln« taka »ntNonui. da delnjo v to- brate iu ««tre. znance in pri poro. noč hi dan in kakor so dru-vsmah, v hatorih jr štrajk	jalelje. trr na« pričeli iap«a*~» (beul uradnih! izrašaju. primanj-
Vpraiam va«, "aovednl deiav- ti .ka) »te pa vi delali v pn»».i kuje vedno bolj delavcev.. <u '.aiiooa m »ram dala ti » uoir arubodui doiali. kjer sli bofli, m<siug4..„r Sleci t!a.". katera ojeath tovarnah T AU usuliic, da o^i^o du b» uam poa^ooli v na jahloroo je Oijvečja. % tej okoli* argaoiairaid debvei. naperili mm »eikeoi lioju, jta naše provinc l|k tmm \polnih sedaj okrog iu. ako aaloovoja marmorno dn »luliode. du kaieae um* vsokimui delavcev, katerim pa plača
čaii poaneje.
Omenjeni liat je tudi poročal, da poskušajo nekateri člani "L W .W.M zane»t i neslogo med tu« ksjšuje stavkarje in člane le p tej omenjene organizacije. Kaadelu-jejo agitatorji aa 1. W. W.^ekake le toke. v koterih napadajo orjph nizaeijo "L Jš. M. M. H. W." io predaadniku. ter aotrjujejo, da je ue« kot tri četrtine tukajšnjih dola ve* v članov I. W. W. V teh letakih tudi pozjvljajo tukajšnje delavce, da noj ae njim pridružijo %er ooj zahtevajo šeaturno dir lo io šaat dolarjev plače. Ono nekaj čaaa pa pridejo eopet drugi, tn* pooivijajo delavce, da naj atovrtajo aa štiriurtio delo in šest dolarjev plače Is tooa se razvidi, 4i ti agilatorfl sami nr vedo, kaj delajo io da hočojo delavec še bolj zbegati. Todo delavci ao pre-rid tU in is ne oairajo aa te kričo-či, (Mrtoaih ao le vsa polna usto. Ko pa pride Čas. da bi ponašali delavcu, jih |W tokoj naaujko. kot kafre.
Iz vaega položaja ae raavidi. da (mimo »tavkarji dobili naše zahte-ve in sieer v najkrajšem času Poročevalec
če jo le nadalje ostati člani to or ganizacije. Kakor ae čttje, priza dete krajevne organizacije aa ni-ao ozirale na ta opootin in ae nočejo vrniti na delo. Kaj ae bo iz tega izpletlo ae sedaj Še ne ve. V believjlskem okrolju je aedaj na atavki okrog dva tisoč premogar-jev
V nekaterih dragih premoiro-rovlh pa večinoma delavci od glasujejo končati stavko ter se vrniti na delo. Vaaj tako poročajo. V
bolj neznoana. Toda nislim, da smo ae rešili te draginje, ker *e je osnoval odbor štirih uglednih dam. ki k dognal, da ao jabolka in paraditniki predragi in s tem je draginja končana.
John Vivoda.
lavcev in sicer nadzorstvom
pod policijskim
Poročevslee.
Olanooa, O. — Slovanski prt-, govor pravi, da > zgofetfug gaj-- m .	^ ^ boljla učiteljica v žljfljrnjb. ft
Springfield u dela okrog sto <le- t# ^ ^ resnica. Le carino if
Ameriki. Draginja postajai rednonaravna bogastva bodo s
časom prilla v ljudske roke in produkeija bo v rokah vsegs ljudstva in ne več posameznikov. In ta boj postaja vedno srditejši hi podleči bo noral oni sisten, kateri ae je preživel.
Razumno, da se vedno najdejo oeebe, katere aa vpirajo s vsemi štirimi vsakemu novemu sbtenu. Jfekalcri radi svoje zaslepljenosti ia drugi valed namišljena ia-gulie, katero bodo mrali trpeti, toda na občo blaginjo pa ne po-mittfljo ne čni ne dru«L ; 7 I • Gotovo, do bo preteklo ši oe-kai časo, di ae bodo raznere popolnoma ieprenenile, ker Ijod-atvo le ni dovolj izobraženo in premalo organizirano. Toda čii bo za vse prineael.
Med Slovenci ae je aafgfela vejika akciji «o telih otrok v stocop. imju, kgU ri so najbilj potrebni- ponoči Kakor vedno, tgko se tudj tndaj OOjde vek k o uiupaoinifcov tej plononU) akciji. Na vam ia koke-«a vzroka? Največ radi nw«pe zagrizenosti, kater« ae ne gsaoaje otresti iu radi zaaiepijenoiti.
Med Slovenci aa še intanovila politično organizacija, "Jtgoalo vanako ropubličonsko zdrulenje', j kateri si je nadela nalogo, da pomaga v starem kraju otresti se ninarkiatičarga noteraa, za ka-fora<yg ravno toliko nocajo, kot za prejšnjega, katerega so ge lu>-noj raliU. Eodi oega ja dolinos vsakega zavednega rojaka, da podpira ti organizacijo (Motno
Springfield, BI. — Kolikor aen
šnje naselbine, nisem opMdl |e nobenega razveseljivega. Hicar je pa nemogoče poročati kaj dobrega, ker postajajo rozjoerr vedno slabe jše.
Valed suše ne bono no douia-čih vrtovih skoraj oiaeaar pridelali. Prosili aaao staeego Jelrava za del, in v resnici, pokazal ga ji nekolika, da smo vedeli, 4a ioi šn ralogo. Toda. da bi dihali potrebno količiuo, pa le ao mislili ni. Valed tega ae je akoro v« le posuliie.	'
Poleg tega je izbruhnila tudi stavka, o kateri je bilo le velika poralitji Ko bi delovat dobili i>..Kleno plačo za svoje dolo, bi »e bilo toliko atovk, ali »g Stavke ao nan vodno vsiljene, ker privotni podjetnih tiočijo>do-vollti noše pravične zahteve, duh Slsvkar
iv
uazoj aa nekaj slo loi in prišli bomo takoj do prepričaija, da ar
moramo učiti ia zgodovine. Japb-ji* moralno tor do aa ne og}i» zijali bomo, da ae rasnere vgdoo likanje naltotorih naših .
lidinnayrHi Ind — Kdor je izpromkijajo, da aiaton, kileri je ljubih" političnih nasprotnikov. Čital dopig v ,4yrli" "Slogiw, si danea na vrhuncu noči, pode tf kateri »e poslulujejo vael PW'-je vsakdo niidil, da m oče tega1 na površje pride drogi. In to * njh sredstev v d^cKo av^U« » dopisi norčuje iz samega sebe. i vrši redno po aakoou evpIMj* moianih političnih namenov 4)dgovoril W rod np ti dopis, ka čeaar ne more wtasriti aobena >fJ^n m w ^^ ^	>
tori je le toko smešen, da se sme sila in nobeaa noš.	nt ari domovini krutega
jejo temu dupisu celo lastni pri (»tiino ae mm aa šiitdaait «kr*a avtokrad*W» rtiim*. stoli dopianško, toda niseru kom )et noaoj. bo ja v suron kroj« t^n Ulje aa bgdo ^pgali aadoojr patenten, skoravno me dophnik ris dol ie fevdalni Matom in ko ao M monorhkrtienem tht—i ka-imenuje, da sem.	mom^i iHneH delali tlako baftotin t ari pa v cnen o«iru ni aič boljši
Oneniti liot-em le, da si še ni- irr«gWakooi in iianiilsW Mr kol js bil prejloji Ti ono priča dol jeauitaka kope na glava. d«juti daaetino. Padal js la šev- j« poročila, hotora kljw*» oetri
je pri.UH.ski cenzuri prihajajo od ton.
fe. 1>elnv-v. tohajšuji naftolbi-
da bi pričal vsako at var zarijatl dolai
in ae •vetoliliniU, kot to defsjolM kapMaliatičiri
in oa 4» vri je
pri»taši "aorti
•Sloge M T>a bil* je razvil ia
pa odgovarjal dvakrat na en do-] Kakor je dolival fevdnliaem. da
pb. ar mi pa zdi škoda časa in papirja. Aka In dopi«nik priobčil le nekaj tokih ncunnlh dophdit. ar l«o uresničilo .kar »em jaz tr dil "
Kar aem jat prej porirfal. je v»e reaniea. krr nunam navade Oa bi
porn'ol nicwijflHT
V svojen dopisu je podal ne kaj Mtlimtta glide tukajšnjcfa
t
Jlt7. obdrlovo letos svoji M radm konvencijo v davoloa katera sa prične t8. erpi*n> bo tod i katpialiaem. kobnr bkoa;bra. Dolžnost > vsakega društva pride do vrhunca.	* 'In torijollttičnega kluba, da po-
Hobro je ša lahko znano mar- ilje svpjega zaatopnika na te si kateremu rojaku, da oelnj de- konvencija hi dg n» t» način po set jet nazaj je b4U v ataren kri-, kažemo «meri#ki javno»ti. dg fllo jo le asalo I judakih šol in da prf- -mri hočemo demokratično via-proati knet ni znal čHari. šr manj do v najširšem nuiidn t* tU tn rta pisati. Istotakč tudi	J maramo nobenih tmrtjer 'mfjjb
todi rolnece aa «o i/pre^enile Igmtov. da bočeno V!nla je oa priti«k Ijodrf+o no-1 . /Dalje tn 1 «d«o. I. M..)
PROSVETK
(Nadaljevanj« t 6 strani.)
v "Jugoslovanski federativni rt* publiki" ,	I
flkO bomo Jožni ter agiiot. do-»egti bomo cilj, za katerega se borimo skupuo z našimi rojaki v starem kraju.
Naee Ziatnbeeger. v
slovenski uaaelbiui.
John. Jtrklich.
Ilkd. -j- t velikim za preeilal zapisnik
K okorno,
nimaujtm sem adruževalue konference . Cleve-laudu, O. Posebno puzuo sew pre-eitaJ temeljno pogodbo, katera je po mojih mislili najboljša in trda lana na jako demokratični pod^ lagi. Valed tega moram častit ati združevalnemu odboru za njego vo delo.
Težko pričakujem dneva, ko se bo pridela splošna debata o tej pogodbi, kajti radoveden sem. koliko nazadnjakov se bo oglrnj* lo in a koJmaim plaščem se bodo ogrniti ter kritizirali delo, katerega je združevalni odbor naredil. ' %i
Kolikor jaz pozuam mišljenje članov našega društya, vsi odobravajo temeljno pogodbo ter I »odo sanjo glasovali, ko bo na splošnem glasovanju, brez kt}ke spremembe. Upam t udi, da bo pray malo članov v prizadetih organizacijah, ki bi. bili nasprotni /družitvi na sedanji podlagi, kal tero so naredili.
Frank Btular, ta j. dr. št. 233 SNPJ,
Morgentown, Ta. ^ V življenju naših rojakov je menda uaj-veaelejši in tudi najpomebnejši dan, ko obhajajo ženitovanje ali olicct. Vsakdo se veseli tega dne in tudi vsakdo težko pričakuje, posebno še oni, kateri so direkt 110 prizadeti. Vsak udeleženec pričakuje na teh slavnostih ne kaj ixvanrednega. In to je tudi resnica. Ako hoče biti ženitova nje popolno, se mora izvršiti po vseli paragrafih in zakonih, kateri so bili sprejeti že v starodavnih časih. Navzoč mora biti Bab, potem naj bo žc iz Ohio, New York države ali pa iz solnčne Kalifornije.
Program vsakega ženitovanja je. jako dolg in raznovrsten, radi tega ne bom opisoval kakor tudi ne Ipouca.
Kjer ee je vršila ohcet, krnulo pride na vrsto velezanimiv družinski praznik, kateri sk navadno tudi obhaja z vso slovesna!j«.
Vse take slavuosti smo obhajali v tukajšnji naselbini. Kedaj, sem Že pozabil iu najbrže tudi ne /auima, rojake. Edino «to še lahko omenim, da se mi še sedaj cedijo sline po onih dobrih časih.
Pred dobrimi 15. leti je vzklik novo drevo ped imenom "Slovenska narodna podporna jednota", katero se vedno bolj razvija ter raste in širi svoje veje. Vedno iu veduo s« pokaže nov cvet ter poženejo uo\1' mladike. Včasih se pripeti« da strupena »Jana zamori kak cvet, toda ua drugi mladiki se pri kažet a za to dvu»
Tudi sedaj bo zrastel nov vršiček ter pognal nov cvet v tukajšnji naselbini. Ker se pa sporni njamo naših presrečnih čokov, katere »mo uživali v stari doiuovii ni, ko smo it fantovali ter dobivali od naših slovanskih deklet šopka, v katerih je*hit gotovo rožmarin, se bo i ate nO val ta novi cvet, kateri bo vzklil na drevesu SNPJ "Slovenski rožmarin';.
Voted tega se nam obeta zopcl en velezanimiv dan za našo naselbino.—
J. Planinec.
SiraŠen
J* »agM sedaj im mesta, kjer ja pred kratkim časom st-eto pri jezno mestece, Kast Helena \ senci košatih jelk. Opazi at sanm črne razvaline, is katerih se še sedaj vali črni dim. Ogenj, oty element, ki povzroča toHko dobrote a tudi veliko gorja, je uničil noše prijazno mestece.1
Brto je 19. avgusta ob eni popoldne. ko ndedo zakričl: uOgenj, ogenj". In takoj se je oglasila parno piftčol v bližnji tovarnf. to vpitje se je vedno bolj razlegalo, ljudje, so dr-vili skup in s strahom izpraševali kje je ogenj? Med tem se je pa opazil Črn val dima na zapadnem deln mesta, kjer se je vnel hlev poln suhega sena.
Veter je pihul od iste strani. V nevarnosti je bilo celo mesto. Vodnjaki skoro vsi popolnoma suhi. V par minutah je bilo poslopje rojaka Langenfusa v plamenu. Veter je pričel pihati močneje in plamen se je prijemal pošlo pij. V nekaj momentih je bilo celo mesto ognjeno morje. Ognje-gasci so biJi brez moči in nobena sila ni mogla omejiti požara. Dil je grozeu in strašen pogled. Črni dim je zakrival mesto, v skladiščili je pokalo strel ji vo in benzin je na več krajih eksplodiral. Strah se je pološČgl ljudi. Vsak ae je bal za svoje drage, aa svoj ljubi dom. Žensk« no postajale histerične in poljubovale zemljo, češ spduji dan je prišel. Vmes se je pa razlegal jok in Stok: Gorje Tebi East ttelena.
Proti večeri; se je omejil ogenj. Nad dvesto družin je brez strehe. Skoda je ogromna in dosetlaj so ocenili nad dveato tisoč dolarjev. Delo usmiljenega Samarita-ua se je. že pričelo in pripeljali so nam že obleke, hrane ter šotore, v katerih mOrajo bivati oni. kateri so izgubili vse. V Heleni, MouU so nabrali že dvajset tisoč dolarjev za pogoreloe.. Vsak pomaga po svoji moči.
V tem požaru ao zgorele tudi trgovine rojakov-brotov Gortič, Peter Hrella iu Sheo in lirella.
Sreča je bila, da ogenj ui zahteval nobeuih * Človeških žrtev.
France.
Cleveland,, O. — Delavske razmere ao ae v zadnjem času nekoliko zboljiale in tovarne so pri čele obratovati nekoliko bolj po voljno r	,
Za naaelbino Collinwood je bil -4. avgust velepomemben dan. praanovfiU ao namreč otvoritev Slovanskega doma." Cela slav neat ms ja izvršile v veliko zadovoljstvo udeležencev i« priredi-Mjev. Pri veseli«! ste Igrale ^va sodbi, ena Iz Lorntna. O., In dru-Ka i/..Cleveland* Te «lav»»oeti m
Oroes, Km — Približujejo m liladneji dnevi in razne društvene prireditve se bodo zopet pričele vršiti v društvenih dvoranah.
Radi tega bodo skupna "društva iu soc. klub v Grossu, Kana. pri-pogodbi, ki jamči gotove pravice v soboto t. j. 13. septemba t. L v Fr. Homarjevi dvorani.* Začetek veselice točno ob peti uri popoldne. Na vsporedu jo več jako zanimivih točk, kakor šaljivi drama-Učni igrnkaz, petje, ples in druga zabava. Vstopnina za moške 50«', za ženske 25e.
Najuljudncje vabimo vsa okoliška društva In imsamcznc rojake, da se ndeleže te veselice v polnem številu in nam tako pri|M>-morejo do boljšega vspeha. Za najboljšo vsakovrstno postrežbo bo skrbel veselični odbor.
ODBOft.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
llgrtdi t Mariboru ta Varal-
— Bel grad, 25. Presbiro javlja: l)ne 21 t. m. ob 1 uri je naetela pobuna v dopolnilnem oddelku 47. mariborskega pešpot* ke. Pri uporu so sodelovali tudi posamezni meščani, XemH n pred vsem Železničarji. Vsfed po sredovanja Čete karlovakegs polka aa je vzpostavil le Isto noč o. koli 24. ur« red. Četa je Imela tri ranjence, uporniki šeat mrtvih in nekoliko ranjenih. Del uporni-kov je bil arettran, a en del je pobegnil. Kot vzrok za upor navajajo uporniki biM, nezadostno opremo, kakor obleko In obutev, In malo plačo.
Doe 23. t. m. se Je uprl savski konjeniški potk v Varaždtnu. Vojaki pod poveljat vom «o razbili
bode, kjer so postavili strojnice. Pohkus upornikov, da bi ae jiiu pridružili topnlčarjl, ni uapel. Ker je pehota zavzela park, je bil odrejen napad no upornike, ki pa so se razkropili v skupinah po nekoliko Ijndi in zasedli poeame-zne h lie. Njim te je pridružilo tudi nekoliko meščanov, ki so za časa gibauja pehote streljali iz wojlh hiš. Okoli 15. ure ni bilo več boja. Del upornikov ao prije* li, en del ae je sam udal, u en del je pobegnil. Podvsete ao odredbe, da se vsi poslednji primejo. Izgube pehote znašajo dva mrtva,' en častnik in deset vojakov ranjenih. Izgube med uporniki do-sedaj še niso znane. Niti v euem, uiti v drugem poizknsu upora nI sodeloval niti eden častnik. Ob-stoje dokazi, da je do upora do-žld vsled agitacije od zunaj.
Dragteja v Mariboru je vedno hujša. Mestni magistrat pa «e nič ne briga za cene na trgu. Mleko se prodaja liter po 2 K 4(1 vin, in 2 K «0 vlu., solata, kumare, krompir, se prodaja po različnih cenah, seveda tndi po zelo visokih. Mesarji kupujejo govejo ži-vino po 4 K do 4 K 50 vin. živo vago, prodajajo pa * meso kilo-gram po 1< kron.
Starta* nesrefta. V soboto 26. julija m»., nam je zopet za ve-dno preminul sodrug Martin Ko-ritnik .kurilniški delavec v Zi danem moatu. Ob 6. uri zjutraj je »topil iz službe in ob 6. uri 4 ini-uut ga je pograbil stroj ekspres-uega vlaka, ko je vozil na vertil-nico da obrne, v istem času je vo-ail par korakov pred njim nadomestni stroj po drugem tiru v i sti smeri, da potegne ekspresni vlak nazaj. Naš sodrug je gotovo preslišal prišli stroj'na tiru 4 (na vrt i! nico) ki hotel atopiti preko tira, v istem hipu pa je bil takoj mrtev. — Zapustil je žeuo iu nepreskrbljenih otrok. /
Samomor in polar. Dne 25. julija ob 8. pri zjutraj se % začul iz hleva posestnika Antonu Oblaka ua Viču strel in kinalu nato je bil hlev v ognju. Na pogorišču se je našel sin omenjenega po sestuika vstreljen, samokres po leg njega iz česar se domneva, d« se je Franc Oblak, kateri je bil v zadnjem času posebno obupen, vstrelil in da je pri tem zanetil požar. Zgorelo je Ojblakq streha raz hiše in hleva, škode je 25.00b.
Osježki boljše viki. Dr, Krnest Fischer, Julio Justig iu drugovi, kateri so koncem aprila bili zaprti zaradi boljševiških pučev, so bili privedeni v Osjek, kjer se zagrebško sodišče izjavilo nekom-petentnim. Izročeni so vojnemu sodišču.
Kraljevska garda v Ljubljani,
V pokrajinskih središčih, Zagro-bu, Ha raje v u in Ljubljani, so u. stauo vijo bataljoni kraljevske garde, za katere so že imenovani poveljniki.
Prva poroka oslepljenega vojaka v LJnbljani.se je vršU*v v nedeljo, dne 3. avgusta. Ženin jY oslepeli vojak Jakob Debcljak, doma pri Sv. Florijuuu nad 8kof-jo Loko, nevesta pa gospodična Franka Belič, hči posestnika g. Lovrenca llelič z lirda pri Viču.
Zveza vojnih invalidov je priredila dne 27. julija shod v Šmarju pri Jelšah. Poročal je predsednik organizacije A. Lesko všek iz Celja. Njegova izvaja-uja ao žela splošno odobravanje. Sprejeta je bila nato resolucija, tičoča se krivičnih podelitev tobačnih trafik. Izvoljen je bil nov zaupuik tov. Ivan Anderlich, Ta bo sprejemal tudi nove člane. ,
Zaplenjeno zlato. ' Slovenec" poročat V Spilju je finaačua straža zaplenila dvema hrvatskima Židoma 1? kg zlatnikov. V dveh večjih vrečah ata imela francoske zlatnike po 100 fran-
stvo ne ve, kaj bo dalo jeseui v lista.
Najstrašnejše se pa vesti ia jugovzhodne Moravske in iz gorenje Slovaške t>d Ograkege Ostro ha do Kuuetie je v*1 pod vodo. Železniške proge ao uničene. Ves krompir, vsa pšeniea je nničena. Povodnji ao v občini Sumloe u-ničile 70 |Malopij iu 90 zelo poškodovale. Na Slovaškem ata v petih župnijah povodeuj in toča uuičili vse. Skoda znaša veliko milijouov. — V Weidliugu je toča vse uničila. Med liimbergtmi n Dunajem je bil velikanski or kan, ki je izrnvai najmočnejša drevesa, odnašal hišne strehe hi prevračal brzojavne droge Tu<li toča je pobila vse. V nekaterih občinah ni oetaio niti eno okno ee-lo. Toča, velika kot jajce je pa dala na strehe in udarjala, kaker da bi streljali ia strojnih pušk. Grozna burja je bila tudi na ()o renja ^vatrljekeni in »oluograš k eni. V Salzkaiainergutu iu oko-li Steyra je bila grozna nevihta V mnoge hiic je udarila strela.
»Iz cele Srednje Kvrope poroča jo o neurjih.
Ijiva; očividuo uas je hotel pre* slepiti. Toda mi smo ga "pogrua* tali** Sel j* namreč res v Nemško Avstrijo, ali njegov pravi namen
3. Kepa Albin, delavec v ka-iiinolumu, Toplice (Sivave) In *e nepoznane gruča šeatlli oaeh an uapadli Kisevea Riharda. ključev,
je bil pa Bela Kun, Kusija. Sum, ničarja, Toplice It. 21, dne 14. t. sem ga zasačil na železniški posta- m. ob 10. uri svečer, mu grosili in ji v ljubljeni in silil sem vanj, da ga pri teui a kamenjem pognali v
«e udeležila vaa.dmfitva I* Collln *o«da ia bi if nje okolice ter rellr skladišča »n ae nolastlli «ro*ja ter ko število rojakov, ki sn se vrf strojnle in odšli k vojašnici v ka
jsko' ^B...... ait ~H
pohvalno Izražali o stavb! t eploh o e#li prireditvi
PotrtvoValntni rojak..m ..".»an aatiuti na ujlk vapehn, ki se ni-uatrailli nobenih Žrtev pri ta-k* talnem deln za vso na»#lb Vzpodbujam zavedne rojake.
teri mi bile aastanjeuc pehotna Čete Peftei, ena In pol |>ehotne čet r. ao tako] si opiti pod orofjC tet »• posla vili nssproti upprul kom. Ti so se raz-fellli r skupine, isoguill of srečanju s pe«el, tsr-zeli poštno zgradlMf na Trgi« #vo-
Petrolej in plin aa ramvetljavo v Slavoniji — V Bujavlci v Sla voniji so odkrili lansko leto me seca avgusta v globočini 350 metrov plin za razsvetljavo, kater je prihajal na dau z pritiskom od 2H atmosfer. Ko so pa vrtali le globokeje, so prišli na petrolej-zke vrelce, kateri so dajali o* tisoč litrov pelroleju v 24 urah Vsled vojne je nadaljno raziskovanje prenehalo In sedaj je go-zdarako in rudarsko ministrstvo pričelo zopet z uadaljuiui delom l'o izjavuh razuih inženirjev ae bo pridobivalo, ko bodo vsa dela dovršena, 1)8,000 kubičnih metrov plina. Kolikor so dosedaj dogna le raziskave, se pritisk plina tli zmanjšal kljub uhajanju, l'mra-čunjeno je, da se bo lahko prido-bivalo okrog 80 miljonov kubičnih metrov na leto plina za razsvet-Ijavo in kurjavo.
Sedaj je uhod plina ustavljen, da ne more uhajati, ker še niso Vtta dela dovršena.
Vladni inženirji še Vedno razlikujejo tamošnjo okolico in vsa znamenja dobro kažejo, da bodo odkrili petrolejske vrelce,
Knvuo tako so na delu razni strokovnjaki v Sloveniji In Med-mtfrju iter raziskujejo zemljo, ker je dognano, da je v zemlji še ve-i«<o naravnih zakladov, kateri ie niso odkriti. Pri vsem ni potreba drugega kot driavne podpore lti poguma. Cela Jugoslavija Je libgata na vsakovrstnih naravnih zakladih, samo poiskati Jih je tre-
Povišane cene v brivskem obrtu.
Z oziroui na to, de so brivci kljub vsestranski draginji za svoje delo Id enkrat t malenkostno vsoto ce-uf zvišali z ozirom na to, da se ceni v brivsem obrtu v vseli drugih krajih večje, kakor tudi z ozirom ua >to, da je obstanek brivcev vsled vedno naraščajoče draginje resno ogrožen, so člani podpisane zadru. jre prisiljeni, da cene za postrežbo sedanjemu času primerno zvišajo. Nove cene, ki so stopile v veljsvo I. a v gnat a 1910. so sledeče: Uriti 2 K, Brili in česati 2 K 50 vin,, glavo brit i 4 K, glavo umiti 3 K, vrst brki I K. lase striči s strojem t K, na frizuro 3 K, lase kodrall 4 K. lase osušiti z aparatom 1 K, brke izvleči «0 vin., privezovanje brade 2 K. Vse druge zahteve se p«»sebej zaračunajo Za poatrelbo izven hI še in striženje las v soboto, na pra-zfrik In dan pred praznikom se računa dvojna cena. Drivnice m vsak dan odprte od 7. ure zjutraj do pol 13., od pol 14. do 1H., v so-bolo in d*n pred praznikom dO •JO. ure zvečer. Na praznik so brIV-niee odprte od 7. do 12. Ute. Cc de(o trpi dalje, kakor so določene ure, ao za pokritje stroškov cene
ml pove, kam gre, s izvedel nlaeiu. Zdela se mi je pa stvar sumlji\vn bolj in bolj, ker me je tako odpravljal, dasi je še mnujkalo celo uro do odhoda vlaka. Poaloviiu se 'n se skrijem za steber. In resi Komaj sem bil v svojeip skrivališču, že pripelje voznik polu vos lesenih, niočmj okovanih kovčegov, ki so bili menda vsi prazni, ker jih Je hlapec ua Kopačevo povelje ka" sam pometal z voza. Kopač je stisnil hlapcu skrivaj v roko 10(K) K napitnine. S tem se je poslovil, In ker ga še danes ni domov, verujem In kem prepričan, da se koplje v Leninovem denarju tam kje \ boljševiškem raju. — t\ ne veru. jete meni, pa berite 'Jugoslavijo', ki vedito plfie samo resnico.
Is mežilke doline, — To informacijah neke delavke, je-v tovar-ni za papir v 1'revaljah, ki je last grofa Turna, zaposlenih 14 delaV« cev ih t> delavk. Imajo sicer osem-urni delavnik, zaslužijo pa uioškl po 10 K, ženske po 5 K na dau, brez vsakršnih pripomočkov, kar za sedanjo draginjo nI nobena pla* ča. Delavstvo te tovurue še danes ne ve, kal Je organizacija. Organizacija jim Je le španska vas.
Noše poštne razmere so Še ziul-rom zelo slabe. Vred vojno smo dobivali pošto dvakrat ua dan, ae< daj pa jo dobivamo vssk drugI dau. foaoplst prihajajo po trl# štiri dni stari v naše roke, tako tudi pisma. Vzrok tega so slabe plače voznikov. Ker so se že poštnine za polovico podražile, bo tudi treba poskrbeti, da pridejo poštni uradi v pravi red. Za to je zadnji čea.
Kadilci v ("'mi so brez tobaka. Dokler je bila naša glavna trafika v Pliberku, smo ae zato malo zanimali, krt je bile to le stara bolezen. Prišla je Jugoalavija In nova trafike v roke gosp. Kosma na v PrevalJah. Potolalenl smo bill, dn bomo v Jugoslaviji imeli dovolj kadila, a goljufali smo se. Kaj hitro je prišla bolezen protekcije in barantanja s tobakom tudi v nafto meftlško dolino. Opozarjamo, da se kadila prihodnjič proeentualuo razdelijo med trafikante v okolici.
ITstanovilo se je v f'ml podpor ifo drtfttVto za'šol4ko mladino. Pri-redila ae je 30. t. m. ljudsku veselica v prid slov. invalidom. Nabralo se je JI2H1 K, ki se razde!« med invalide slovenske Koroške.
kov. V malih vrečah so bili turŠ- primerno zvišajo Vsak brivski
mojster je proti globi dolžan držp-ti se omenjenih cen in reda ip late. /a doaledno držati. — DeMnn za-
4 Hud socialist Modvešček Matevž, delavec, Ia gorje šu je dne 19. t. m. ob ti. ari zvečer gro/ sil AhČanu Sla vojn, ker nufto pristopiti k socialnim demokratom i. "fce veš, kaj Tie čakal" Hemdv) pomenijo splošni poboj vsein t«, stim, ki se nočejo ukloniti terorh* mu. .	t.v,
_ 6. Socialist Jere Andrej, dela-vev,. Toplica it. :iti, j« rekel napram Kisoveu Kihardu, Toplico št. 21 dne 18. t. m. ob 2. po i m.I dne, če se ne bo dal Križnik tlttnar «r-gaulsirati k socialnim demokiu-toui, da ga bode prihodnjo sredo pri Mueller ju ubili.
0. Socialni demokrat Srelmt Jože, tesar, TopUec (knlenija), je groiil dna 22. t. m., da m morajo puatitl val organizirati v JSDS. do 2. maja če pa tega u« bodo sto rili, bodo pa demokrat jo stopili v stavko, iu zahtevali, da se morajo vsi tisti, koterl niso pri njih, od dela odpuatiti. Priče: Trebušalc Lovn>, miser, Toplice It. 9&, Sod ler Fran, kovač, Toplice št. 49, Flrsinger Julko, kovač, Toplici. It. 88, Kolone Avguat, kovač, To plloe It. 36.
7.	Socialna demokrata Pestot nlk Ivan, dalavee, Zsgorje, št. IU* in drobec Jože, delavec, Toplico Št. 30, sta groaila rodbiui Um e, du če se ne bodo pustili v osmih dneh organizirati v JSDS., bodo takoj v,al od dela odpulčeui. Priča: Maee Katarina, delavka, Zagorje št. f>i,
8,	Socialni demokrat Jere IvgM, premogar, Toplice št. 3A je dmi 17. t. in. grpail Barllču l*opoldu, de ktrotehniku, toplice št, v vlaku iz lijubljane pa do Zagorja, mikaj da se ue pusti orgnidzlrati v JSDS. On mu mirno odvrne, da jo žč organiziran v NSZ. f nuto Je Je-, re potegnil nož iu mu gfo*ll, da ga bode zaklal.'
II. Nuilaljevunje. V. Dne 21, t. m, okoli 11. uro zvečer so socialni demokrat je v go stilni llranlč Matija v Pološki Vasi zabavljali Čez nnšb državo Iu p^ tem peli sramotilno tieaem o narfern kralju. "Kralju Petru <1*11 smo metlo v roka in on suliitlral, ko 'rdeča garcW m bili)' liiarilN. T h« bušar tovro, mizar, Toplice II, fl.1 jih je opoaoril, da se u« suie (o ti, nakpr ga je premogar llukof* šek Ivan Iz PotoŠke vasi It. 6A u-daril po iiatlh, da se nni je kri nlT-Ja iu pri teiu pripomnil, "In ti bul mene porks niadona opozarjal." Pričo tfmu dogodku tudi Jesev.V šek Vekoeiav, krojač v ZagtirJu.
1,0. Dne 21, t, m. popoldne v gostilni ePter Hobavsa ua Lokih je bila velika večja drulba adelatfim demokratov, kateri so v enomer kričali i llvljo republika I Mvtjo svoboda! Ker pa to kričanje ui letelo prenehat I, Je pa naš pri*ttr* Poln Ignac, sedlar, TopllcC, nut* vpil J llvljo kralji fctvijo Pete!! Neto se takoj vsuje tolpa ne tijf*-ga. Med nJim i Je bil najhujši terllii Frane, strojnik, Klsovc, kateri mu je grozil, če Ae enkrat fH rele, da hode videl, kaj ae liodr U iljlm zgodilo.
Zagorje ob Savi) du« UA, aprila lili«.
Za krajevno organizacijo JDH. Zagorje ob Savi, 1. Taufer, t, Č, tajnik. ' Nseelst vo "Jugoslovansko demo. krateke strauk« v LjnbljanlV Jožo, delavce, Toplice št. 'Ml (edenI Kdor prebere U» ovadbo, tem« najhujših agitatorjev za boijševl- «* bodo zajelill lasje iu utegnil al sem), je dne IU. t m. ob 11. url j bi rae misliti, da smo soolaliaii greli aa vlallcf, Ali atvav je povsem drugetnat Državno pravdnlltvo Je preiskavo proti vsem v ovadbi navedenim našiai delavcem ms
OVADUHI.
"Narodove" villioe in rdedi teror.
Da spoznajo naši pristaši In ostala javnost vso luiupatio demokratsko liberalnih deiiuucijantov, priobčujeino dobesedno sledečo o vadbo, ki jo ji« poslalo uačelstvo JDS. v Ljubljani iim državno piavdništvo v LJubljani. Ta škandalozni dokument liberalne Infu-uiijc in propalosti se glasi lakot
"Jugoslovsnsko demokratska stranka.
LJubljana, dne 20. aprila lOlft. fttev. 2141. P. u. Državno pravdništvo
v Ljubljani.
Naša krajevna organisacjja v Zagorju ob Savi, nature poslala lumleduje poročilo s prošnjo, naj javimo vsebino državnemu pravd-niltvu. Slučaji so opissni le ua kratko, |xNlrobnostl bodo pri^c same prerl sodiščem Izovedale. I.—JDvadba se glasi;
I. Socialni demokrat Vrabec
ki, srlmki, grlkl zlatniki, In sme rikanski dolarji. Skupna vrednost se ceni približno nad en milijon kron. Zlsto so našli fluanč ni stražniki v Apllja pri preleks vi osebnegs vlaks včeraj zvečer. Ano vreA. so našli v stranišču If razrede, drago pa v poeodi za surovo maslo. Tlholspcs so zapr II. Zlatnike so danes na davčnem oddelku mariborskega ekrijne ga gWi varat ve prešteli In lmdo potem šele ugotovili končno rt-Ijevno vrednost zaplenjenega rlsts
za
druga brivcev iu vlasuljarjev i Slovenijo s sedežem v LJubljani
Dobava lokomitiv Uelgrad, 21* jallja Viit ae pogajanja za doba
dopoldne napadel spoilaj navedene priče, da Če ue pristopijo k socialnim demokratom, se jim bode slabo godilo, Posebno pa je po-vdarjal hoj Nerodno socialni svett »tr»»go uvedlo, zaslišalo priče (o* iu da komsj čaka tisti šaa, do s« me pristaše JDS iu efelsl i pre I »ode lshko napadalo |xs»aiiieziie iafcava Je bila ustavljena, ker ae J* oeebe Pri tem je grozil, da bode Ukazalo, da mt vse navedi* ¥ o.
uaJprvo» napadel Ahčeuo Stavojs
In de mu hoče izpuliti nogo Pri. čet Ahčan SlavoJ, rudniški rokodelec, Toplice It. M, Seller Fran, kovač. Toplice št, 49. Kolen«- At*
za normalno-! irue Celezuict. <la » na ta ua^in adjaanre našim p*-
vmllH zlagane, nobena prič id o. vadbe put nI il s 1* dva delavce sla bila obtoleua, eden, ker je vrgel 2 kamna po noči Iu mjru, kw je nekega fanta lahko telegnu pit šk«sl<ival — a to mi hUe nsia«U»e fanJoveke rabukt, brez kaktus političnega osadja,
Dlčnega deuoucljaiita Taularjfi iz Zagorje In pa njegovega ti*pod-
....................pisanega ljubljanskega |»omagača
M "vse kralje I«. Foznič Valerij, delavec, To-1 Iz uečeletva JDS, v Ljubljani (g.
vo 30 velikih ameriških lokomotiv j gust, kovač, Toplice At. JW. Kln
zluger »lulko kovač, M« /a vae je |>ošta
Toplice št. Zagorje ob
trebeta in pometi jksiiju lokomo- Se vi.
tir. latotako ae vrle pogajanja 4a| 2. Socialni demokrati« Tome i uilte v o vagon« »v in lokomotiv o. Hč Ivan ml., delavec, Toplice H
skotlrnlh železni« n{¥0	p)|ce (kolonije). Ite«» Itenjamin
Ve denar J« šal! K j eodfvg Ke- j delevee, Zegorje, so dne 13 t m.
neMiiik JSD. d s. Tavčar ali Vgs nI sram se«leti uied takimi lum-
PE08VKTA
Robinsove črtice iz Rusije.
Setivvll Wm. Hard.
Ho bi tut je sedel na k topni ^»h odra, ko je Lenin govoril. Po končanem govoru je utopil Lenin k Kobitiau.
"Ali imate kaj novic ix Wa-shiugtona?"
••Ni«-", je dejal Bobins.
"Ali ima Vaj Lockhart doitaf "
"Nič" .
I ^uin je bil prepaden. Nekaj hipov je molčal in potem ae j« obrnil proti ftobinau:
"Če je tako, tedaj bom govo-ril za mir in pogodba bo ratificirana."
Lenin je zopet govoril poldrugo uro. Nsglsšal je vprašanje, • kakšnimi sredstvi se mora Rusija bojevati z Nemčijo. Kje je ruska armada T Kje je njen materija! 1 Kje strelivo in orožje! Lenin ne strinja s prostakom, ki je rekel: 'Urez koristi je, čc se približa« nemškim generalom z Marksovo knjigo v roki, čeprav je pisana v nemščini. Nemški general je ne razume." Lenin je govoril, da revolucija potrebuje odmora. Njegov program je, kakršen je bil v Petrogradu, toda on je pripravljen dati Petrograd, Moakvo in ne umakniti do Volge — vn bi dal in urnakuil bi se kamorkoli, le da obdrži kjerkoli ko* dežele, kjer bi ohranil revolucijo in revolucionarno disciplino delavstva.
To m je tudi zgodilo. Ohranil je takšno silo revolucije in diaoi-pline, da mu je bilo možno leto dni pozneje bojevati m na Šestnajstih frontah proti zavezniš-klm armadam in njihovi »blokadi t
Ko je bil govor končan, je sledilo glasovanje. Rezultati 724 za ratifikacijo, 276 proti ratifikaci-ji, 204 nlao ghuovali.
Rusija je imela mir. Ruiija je bila sama. Rusija je bila v tistem trenotku obsojena na ' vojuo t vsem avetom!
Robina je šo vedno sedel na stopnicah odra. Gledal je delaga te In si Hal štetje glasov. Zaatopni ki največjega belopolt nega naroda na avetu so po pjemu sporo« čili svojo fteljo v Washington in čakali so na odgovor Jri ga al bilo. Tudi on je čakal, ali odgovo ro ni prejel. Robina je v tistem «• pohal nem momentu vprašal samega sebe, takaj ni bilo odgovora in zakaj ga sploh ni bilo.
XVI.
Eoblnaovo argumentiranje i Leninom.
Rdeča stražo je korakala gori
hi doli skozi najsvetejša vrata v Rusiji — v Kremlu. V steni je majhna izdolbina, v kateri ae nahaja sveti ikon, kipček. Stražnik je obstal pred izdolblno, n«el kapo z glave in poljubil kipček, nato je vzel puško v levico in z desnim se je prekrižal.
Robins jc opazoval stražo, ko se je ustavil pred bivšimi "svetimi vratmi" Kremla v Moskvi. "AH veruje* v Bogat"	«
"Da, da", je bil odgovor.
"Veruješ \ Kriata?"
"Da, da."
"Veruješ v cerkevf"
"Ne, ne."
in stražnik jc pojaanil Rolnn* Kil, zakaj ne veruj« več v eerkev. Zato ne, ker je cerkev bila služabnica ca rja — policiji i pes carjeve policije.
Rohiiui ar jc tedaj spomnil nekega dogodku, ki je doživel v Avstraliji |»n»d več leti. l>elega-cija delavni c vlade v Melbournu um je povabila, da nagovori neko delavsko *'»oiovauje, sli predno ne je bil «Mlr v al, je bil obveščen, ds jc vabilo prcklicano Zakaj? /sto, ker mm delavski voditelji Izvedeli. <la j" bil RobiiiN goNt neke duhovniške "rKsnlzacije v Mel-bournu. Robins je obiwkal mini »imkeirn predsednika in rahteval pojasnilo. "Itrat Robins." je dejal prrtUfd i i U. "drugače ne ino-rt biti pri imi v Avntrslijl. V*a sv*traUka duhovščina m> nshaja v inborn «1.1« \ škili izkoriščevalcev in v \»aketn boju no proti nam Kd«»r jc torej k duhovščino, je proti intni-Mitn delavstva "
ku je toti* j Kobili« korakal »»kuri "»vel* \rnta" v Kreniel, je rarntttljal .. |M»<iteitieah i »»redite rerkve — u njenih poaledieah, ka-dur padejo državni »tebri. na ka-
višje sodišče carističnega režima. Prekoračil je troje vrat stopnic do tretjega nadstropja in napotil se je po dolgem hodniku v majhno pisarno z žametastimi zagri-njalj in s krasno pisalno mfco, pri kateri je naftadno sedel car in podpisaval gotove listine.
V tej sobi in pri tej mizi zdaj sedi Vladimir Uljanov, z dragim imenom tfHtolaj Lenin, majhen iu čokat mož, sivih oči, plešaste glave, kratke iu hivočrue brade in miren. Na sebi ima volneno srajco in obleko, ki je bila kupljeni« pred mnogimi leti in od tik rat ni bila nikoli več polikana. V pisariti je mir. Kakor je Leidn zavrgel opojne revolucionatrfe fraze, ravno tako je mend* zavrgel vsak revolucionarni hrup. Pri raUi sedi zatopljen v kup papirjev iz mnogih vladnih departmentov, ki jih sli neprenehoma prinašajo in odnašajo. Obiski so redni ig trajajo določen čas — deset minut, pet miuut, eno minuto, kakor že nanaša važnost in potreba. Nekateri obiskovalci nimajo časa, da bi aedeli. Lenin govori z njimi tiho, kakor človek, ki ne potreba-je govoriti glqano.
Kdor ga opazuj« tako sedečega in tiho govorečega, morda vidi v njem« njegovega očeta, državnega svetovalca v gub«rniji Simbirsk, dednegar plem«nitaša, kateremu a« ni ljubilo govoriti, kajti zavedel se j« svoje oblaati; — ali morda vidi v njemu njegovega bra;a, ki jo bil ob«š«n kot ''politični zločinec" na oarjov ukaz, ko j« bil Lenin še 17 let star.
ltobina ni nikdar oblaka! Lenina v pisarni bivšega carjevega sodišča, da. ne bi bil v duhu videl njegovega brata na vislicah in zraven vialic ruskega popa, predrta vi jajočega državno cerk«v, ki je aankcioniral* vaa takšne «k«e-kucije. Kakor daleč saga nazaj zgodovina Ruaije, j« stala cerkev ca vislicami poosebljena v popu c zlatim križem .v roki, v čerem o-nijalnem plašču, t ikoni in drugimi svetinjami, pridigajoča pokorščino oarju in blagoslavljajoča o-krvavljetiega rablja.
Kadar j« Lenin govoril a Ro-bhtsom o cerkvi, je dejal na kratko, da j« cerkev odšla s carjem vr«d za va«l«j ia ruskega javnega življenja.
"Mogoč« naa še strmoglavijo nazadnjaške site v Rusiji ali tuj« oborožene aRe," je r«k«l Lenin, "ampak Ideja ruske revolucije bo predrla in razbila vao politično-socialno kontrolo svata. Naša metoda aoclaln« kontrol« domlnira bodočnoat; polltlčno-soclalna kontrola bo umrla. Ruafc« revolucija jo ubije povsod — povaod."
"Naša vlada v Ameriki je demokratična," je ugovarjal Robins. "AH mislite, da «k> Ideja ru-ake revolucije uničila demokratično idejo t vladi Združenih držav?"
"Ameriška vlada je korumpi-rana," je odgovoril Lenin.
"To ni real" j« protestiral Robina. "Naša zvezna vlada in lokalne vlade so izvoljene po ljudstvu in večin« volitev s« Izvrši pošteno, torej so IzvoTjeni uradniki želja ljudstva. Kako morete reči, da ameriška vlada je kupljena tH
"Oh, polkovnik, vi n« razumele." je nadaljeval Laain. "To je moja krivda. Ne bi am«l reši, d« je vaša vlada korumpirana. Ne mialiiu, da ja vlada korumpirana radi denarja, ampak ona živi po »vo je m političnem mišljenju v davno prošll politični dobi. Ameriška vlada živi v dobi Toma Jefferson«, ne p« v sedanji ekonomski dobi in vsled tega ji manj ka intelektualne Integritet«. D« vam bo jasno, vzemite vaši državi New York in Pennsylvanljo. New York je središče vašega tlačnega »interna. Pennsylvania pa cen trum jeklarske Industrija JUnke In jeklo sta najbolj važni stvari, temelj ameriškega Življenja. Ban ke in jeklo so napravil« li v«a, da ste tsko bogati in valiti, če Id torej Američani rea spoštovali vaš Itančnl sistem, zakaj n« izvolijo Morgana aenatorjemf In če bi res verjeli v jeklarsko Industri jo, zakaj ne izvolijo flehwaba se ns t or jem T Zakaj izvolite ljudi, k manj razumejo o banklrstvu in jeklu, ki pa ščitijo bankirj« in je, klarske magnate in vrhvtega še igrajo ulogo neodvisnih, kakor da ne ugovarjajo bankirjev In jeklarskih kraljev? To nI odkrito ■rčno. VI nočete priznati, da prava vladna kontrola nI v«č politič. na. temveč goapodsrsks Zato pravim, da je vsi vladni sistem
"Odprto vam povem, go«pod predsednik, da ne verjamem tega," je odvrnil Robins.
"Kakor hočete. Kljub temu vaiu jaz povem, da bo tako. Cuj-te! Naš sistem uniči vašega zato, ker obstoji iz socialne kontrole in priznava s tem temeljni fakt modernega življenja. Priznava fakt, da prava oblaat je danes gospodarska in da mora vsled tega biti tudi socialna kontrola gospodarska. Kaj torej delamo? Kdo bodo naši zastopniki v zakonodaji, v narodnem ho v jet u iz o-krožja Baku na primerf V Baku-ju je olje. Olje je napravilo Baku In olje ga vlada. Oljna industrija v Bakuju bo torej volila zastopnike in volili jih bodo delavci v oljni industriji. Vi vprašate: Kdo so delavci? Jaz pravim: Možje, ki u-pravljajo in možje, ki se ravnajo po navodilih upravnikov — nadzorniki, inženirji, navadni dclav-ei in sploh vsi, ki so dejansko a-raužirani v produkciji, bodisi z rokami ali možgani, *o delavci. O-sebe pa, ki niso dejansko aranžirane, pri produkciji, pač pa hočejo živeti od dela drugih s špekuli-ranjeni in z investicijami, ne da bi pri tem sami uložili kakšno delo — niso delavci. Mogoče vedo kaj o petroleju iu morda ne ve, navadno ne vedo nič. Ali to je postranska stvar, če vedo ali ne; glavno je, da li pomagalo dejan ako pri proizvajanju. Ako pomagajo, so delavci, če ne, niso delavci. Naša republika jc republika delavcev, proizvajalcev.''
"Ameriška republika je republika enakopravnih državljanov,"1 je pripomnil Robins.
Ure m- opira rarfedna cerkev Ht.»pil J« v palačo, v dvor «redov,|yrellvtl »vojo dobo. Naš sistem je kjrr je bilo nekoč avettščr in nsj (boljši in tsto bo uničil vsšegs "
"Dobro. Po mojem mnenju je državljan, ki producira, važnejši član republike, kakor pa državljan, ki nič ne producira. Kdo zastopa vaše delavce v oljni industriji? Ali ue ljudje, ki niti a pr-^tom ne ganejo pri proizvajanju olja? Naši zastopniki iz Bakaja bodo proizvajalci olja. Zastopniki Iz premogovnega okoliša v Donou bodo proizvajalci premoga in zastopniki t dežele, kjer iti industrij, bodo obdelovalci kmetij. Kaj so največji interest krajev na deželi? Poljedelaki. N^i sovjeti na deželi bodo izvolili svojim zastopnikom kmete, ki «o poljedelci in ki znajo, kaj je poljg-delstVo. Ta aistein je močnejši l^p-k or vaš, ker priznuva realno| Naš sistem zajemlje vire iz vre nosti dnevnega človeškega d< in uatvarja socialno kontrolo lave naravnost iz dotičnih virov. Naša vlada bo gospodarsko-Koci alna kontrola v gospodarski dol> in bo zmagala, ker Živi z duhom sedanjega časa. Bodite uverjeni, polkovnik Robina, da trdno zaupamo v bodočnost. Morda nas u-nlčite v Rusiji; morda uničite rusko revolucijo in mogoče strmoglavite mene — ali s tem ne Ih>-ste dosegli nlče»ar. Monarhije Britanija, JVusija, Avstrija in Ruaija so pred sto leti prekucnile revolucionarno vlado v Franciji In nazaj na trnu so postavile kralja, ki ho gu imenovale postavnega monarha. Ali oiqenjcue monarhije niso mogli ustaviti revolucije srednjih razredov, revolucije politične demokracije, ki se je porodila v francoski revoluciji leta 1789; niso mogle ohraniti fevdalizma. Politična demokracija, ki je i sala Iz francoske revolucije, jc bil« namenjen«, d« uniči fevdalno aristokracijo in iztrga socialno kontrolo iz njenih rok in to se j« zgodilo kljub "sveti alijancP'. Ooapodarska demokracija, ki Jahaj« li ruske revolucije, je namenjena ,da uniči vre si«tcmc politične demokracije In iztrga socialno kontrolo Iz njenih rok — to s« bo zgodilo kljub "Hgi nsrodov". — Ne verjamete, polkovnik Robins? Počakajte na dogodke, ki vaa prepričajo. Morda doživite. d« bodo t ti |l bajoneti paradlrall čez Rusijo; mogoče boste videli, k«ko bodo vsi sovjeti in voditelji sovjftov ubiti ;lahko se zgodi v vašem življenju, da pade Rusija zopet nazaj v temo, v kakršni je že bila. toda strela Iz teme je povsod ubila politično demokracijo. Ni je ubil« fizično, teuiv«č i enim samim bi brk oni je pokaš« la bodočnost, kakršns mora biti. in to zadostuje "
Tako je raalagal I*enin »vojo filozofijo Roblnsu. toda zadnji je zapustH Rusijo nepreprlčan. Ro bins je videl In Ae danes vidi t Leninovih nazorih negacijo nine-rikanlzma. ki ne izraža s svobodni človeški volji. Svobodna volj«, ki odloča o usodi človeštva s svoji mi laatniail vizijami in z lastni \m\ prednostmi.
Ali Robina ae je vrnil is Rod-je s enim prepričanjem in t« ^e, d« Leninova filozofija, ki ae ne da pobiti z enostavno frazo, da ni nič drugega kot kri in veter. Leninov komunizem napoveduj« «-merikanizmu resničen boj. Leninova ideja ne zavrača amerikani-zma s praznoto, temveč prinaša svoj konkurenčni temelj, ki je močan.
Lepa Doroteja*
Charles Baudelaire:
Solnce tlači mesto s svojo stra* šuo pripeko, pesek jemlje pogled iu morje je podufbno zrcalu. O-inamljeni svet se grudi utrujen na tla iu počiva v pokoju, ki jc nekakšna sladka smrt, v kateri o-kuša »peči človek v polsnu radosti svojega razpadanja.
Medtem, koraka DoVoteja, močna in ponosna kakor solnce, po izumrli cesti, edino živo bitje ob tej uri pod neizmerno nebesno modrino. Njena črna senca se ostro loči od svetlobe.
Tako koraka in svoj vitki atas rahlo ziblje na širokih kolkih. Hvetlordeča, ozka svilena obiska te ji Živo odraža od temne ko,že in tesno ob jemlje visoko postavo, otli križ in okrogle prsi.
Redeči solnčnik, ki prepušča svetlobo, meče na zagorelo obličje krvavo šminko.
Zavoljo težkih bujnih, modročr-nih las je glava nagnjena nazaj in ji dttjc visokostno in lenobno zu-uuiijo.st. V malih ušsih skrivnostno šepečejo težki uhani .
Časih dvigne morski veter njeno ščebetajoče krilo in razkrije nje kraano, migljajočo nogo, in stopalo, podobno stopalom boginj, mramornih boginj, Id jih hrani Kvropa v muzejih, riše zve: sto svojo podobo v drobčkani pesek. Kajti Doroteja j« tako z«lo koketna, da veaelje, ki ga čuti, kadar jo občudujejo, prevladuje ponos osvobojenke, in zategadelj hodi bosa četudi je svobodna.
Tako stopa po cesti, polna harmonije, srečna, da iivi, in s čistim smehljajem, kot bi v daljavi zrla zrcalo, ki odseva njeno hojo in lepoto.
Kakšna čarobna sila jc neki povzročila, da hodi 1 una, kakor broparta soha lepa in kakor bro nasta mrzla Dorotej« ob tej uri po bleščeči cesti, ko celo pai bolestno c vili jo zavoljo solnčne žege?
Čemu je neki sapuatila svojo kokeJno urejeno kočico, U katere j« z rožami In rogožinaml napravilo tako poceni popoln &>u-doarček in v katerem ji tako silno ugaja, kadar se češe, kadi in da pahljatl, ali kadar se gleda v zr calu velikih pereanih paljač, med tem ko morje, sto korakov odtod udarja na obalo in s svojo silno ter monotono pesmijo spremlja njene-nejasne sanje in med tem ko jI železni lonec, v katerem se kuha riževa juha z rakovicami in z žafranom, pošilja z dvorišča svoje budi)ne vonjave?
Morda ima sestanek z mladim častnikom, ki je bil na daljnih o-brežjih slišal pajdaše govoriti o »loveči Doroteji. Bre-z dvoma ga ona, preprosto bitje poprosi, naj {i opiše opreni bal, in ga vprašaj čc gre lahko boaa tja, kakor k nedeljskim plesom, pri katerih se eelo stare zamorke opijanijo veselja in pol>esne; in potem še, če so v Parizu lepe gospe vse lepše mimo nje.
Dorotejo vsi občudujejo, in vsi m> ji lasksjo in popolnoma bi bila srečns. ako Ivi ne bila prisiljena, kopičiti piaster na piaater, da odkupi svojo sestrieo, ki jI je menda enajst let in ki je že t«ko zelo tezumna In tako s«lo lep«. Nedvomno se ji posroči, dobri Doroteji ; otrokov gospodsr je preskop, da bi razumel drugačno lepoto nego lepoto (tolarjev!
Prevel Kmka.—.
Velika zrakoplovna družba ae j« ustanovila	>
London. — Tukaj ae je uatano-vila Qreat Northern Aerial 8yn dikate, ki uvede redni oaebni promet v zraku okrog sveta. Družba ho operiral« s sračniml ladjami, v katerih bo prostora aa 150 potnikov in imale Imdo prvi In drugI rasred. Promet se začne ▼ maju 1920 In glavne postaje zračne črte bodo Liverpool, York. Hull, Koden j, Stockholm, Petrograd, Tomsk. Peking, San Franciaeo, New York. Queenstown in Dublin. Določena je še ena črta, ki bo ob-aegala južno poloblo sveta Glavnica družite znaša 12 miljonov dolarjev.
Srir. Br. CuUbM zahteva favno obtožbo.
Prejeli smo no«l«dnji dopis od sod ruga Guatinčiča: Sodrug u-reduik! Prosim bodite tako ljubeznivi priobčite v "Napreju" slednji moj dopi»:
Nekoiikokrat že se je namiga-valo v "Slov. Narodu", da sem podkupljen od črnogorskega kralja Nikole in da sem delal v tujini zanj. Ker sem spoznal pisce teh notic po njihovi srbisirani qloveusščini in itačinu informiranosti in ker vem, koliki ugled u-živajo ti elementi v noši javnosti, aem »matral, da bi bilo smešno, če bi bil reagiral na te obdolžit-ve in sem zato molčal.
Te dni pa sem izvedel iz vira, ki je ravišen nad vsak dvom, da ima g. podpredsednik pokrajinske vlade dr. Žerjav nalog od ministra za notranje zadeve g. Pri-bičeviča, da me takoj aretira. Povod aretaciji naj bi bil ta, da sem bil boida za času vojjie v avstrijski slušni, in sicer na ta način, da sem izdajal v Ženevi list "Yougo-alavic", ki je bil subvencioniran po avstrijski vladi. Te subvencije da sicer jaz njsem direktno dobival, da morda zanjo niti znal nisem, da je pn to podporo gotovo prejemal neki Dalmatinec, Dor bič, ki da je bil pravi lastnik lista "Yougoslavle". O tem mojem grehu, ali mogoče še zločinu, da ima vlada dokumentarne dokaze. PoLag tega, da je vlada tudi obvešfiena, da prirejam v Kurji vasi skrivne komunistične sestanke ter da pripravljam komunistični "puč".
Ne dvomimo o tem, da bi bilo centralni vladi najbolj komodno, d« mc vtakne kratkomalo pod ključ, kjer bi potem lahko dolgo čaaa čakal, da se me obtoži in so-41. No, če so raztagnjeni — nezakonito, seveda — tudi na nas srbski zakoni, hvala bogu, niso menda vendar še raztegnjene n« nas tudi balkanske uavade in zato je dr. Žerjav Pribičevičevo nared-bo tudi pravilno zadržal. Če pa ima vlada rea dokaze o moji krivdi, potem je vaekakor njena dolžnost, da me retjno obtoži in postavi na zatoženo klop in to zahtevam. Za vse to sem ji na razpolago; ušel ji ne bom, ker, bi najbr-še ne bij prišel domov, marveč bi al bil poiskal drugo pot.
Pri vsfm tem p« se dogaja nekaj, kar dela nam« čisto poseben vtis. Medtem, ko sem nekak čuden politični zločinec, ali vsaj zelo dvomljiv element, se mi pred-laga in obeta podporo za sp«ci-jalne študije v inozemstvu, češ, GKistlnčič ni politik, je pa zelo nadarjen In bi na svojem polju lahko mnogo napravil. Po izjavi mojega prijatelja, j« dr. Žerjav pripravljen sto.iti vse zam«, da odid«m s podporo v inozemstvo. Jaa tam nlseip Šc za tako podporo nikj«r prosil, niti najmanj namignil. fte manj sem si želel po-Htati kedaj minister, ali tudi samo poslanec, in če bom kedaj, bom gotovo proti svoji volji in svojim ambicijam Imam pa ambicijo bMi kritik našega življenja in tu ae bom teško poboljšal v z to is I u In po željah sedaj vladajočih strank .
Vaa U sedanja komedija pa me prav močno spominja na one prve mesece, ko sem bi! pričel izdajati llat Yougoslavle" v ftvicl. Takoj po prvi številki, mi je bi-I« srbak« vlada odtegnila beraško mesečno podporo, s katero sem študiral na curttki tehniki. Potem sem post«l naenkrat vse, kar se je zd«lo mogoče; črnogorski a-gent, podkupljen od Italije, plačan od Avstrije itd Itd. Ko pa so Pašifevi eksponenti videli, da gnam tudi gladovati In da kljub Umu pišem in kritikujem. se je naenkrat pripeljal v Curih dr. l*aa MarkovU s njim se je pojavil pri meni u«ki tedaj moj In Markovičev prijatelj in mi rekel i "Gustinčič, vse lahko dobiš kar hočeš." Meni pa s« ni hotelo niče-sar, kakor sam<L zdrave kritike, ki edina more Zvleči naše Življenje ia umaoanostl In gnjilobc v katero se je sagrialo.
Zanimivo j« v tem oziru zam* še to, da so se pojavile te obtožbe, oziroma, da sem izvedel zanje ravno nekoliko dni po poaetu g. dr. Laae M ar k oriše v Ljubljani
Dr. £«rj«v da j« nadalje rekel, da ««m ga jaz d mail ali Vprašal v tone vi, ako se *nem vrniti v domovino, To ni res. Kaj takega ml sploh nI nikoli prišlo na um In ko bi Ml« padla na mojo vest ena «o-ma aenca. In bi maral radi te pro «iti od »edaj vladajočih strank za
milost, potem ti «« splofa ne bil vrnil.
Z* metodo mojih tožiteljev pu je karakteristično tole: Dve leti delam že v popolnem nesporazu mu z vladajočo jugoslovansko politiko. V tem času sem gotovo sam več napisal o naši zunanji in notranji politiki in o naših nad-jonalnih in socijalnih vprašanji) kakor ves t. zv. "Jugoslovannki odbor" Blatilo in zmerjalo se me je na vse pretege in klub temu, da sem narodu in ne vem komu še tako nevarei. in da sem delal (pisal) za tega in onega kralja, ni ga še nobenega do sedaj, ki bi bil citiral niti enega samega stav. ka iz mojih razprav, da bi ž njim potrdil moje izdajstvo. In vendar bi bilo to prvo ,kar bi trebalo storiti, ker samo i mojim nepoštenim delom, ako po stoji, se me da ubiti.
Pričakujem torej to od vladi-
ne ovadbe in kompetentne sodni-j«.
Ing. Drage tin Gustinčič. ŠE EKKRAT: VLADA IN NA
6a industrija
Save na Gorenjskem nam pi. šejo:
Pri nas smo delavci v zelo kritičnem položaju. Tovarna nsm-reč oddaja le malo svojih izdelkov. Zato ne obratuje skoro večina oddelkov.
Delavstvo ima slab zaslužek. Ako se pa pritoži, mu vodstvo od-govori, da blaga ni mogoče odvajati. To je tudi reanica. Ali bi tu-kaj ne bilo pomoči? Saj ima tovarna veliko naročil, posebno iz inozemstva.
Pri vsem tem pa tovarua nima potrebnih sirovin, ki jih ni v Jugoslaviji dobiti. Človek bi se vprašal, kaj je temu krivo? Lahek odgovor! Meje so zaprte! Blago ne gre ne tja, ne aem.
Vidi se, da se naša vlada le malo briga za to, da bi ukrenila kaj pametnega v tem oziru.
Pri zadnjih pogajanjih meseca marca, med delavsitvom ln tovarno za izboljšanje delavskega položaja, se je vlado naprosilo, da posreduje. Prišli so res zastopniki vlade, ki pa so delavstvo samo tolažili, češ naj ne pritiska na tovarno, ker se jo s tem lahko uniči, in z. uničitvijo tovarne se ismanjša premoženje naše mlade države ,kar bi škodilo narodnemu premoženju. Čimbolj so povdarjali delavski zaupniki, da delavstvo nima niti najpotrebnejšega, tem večja je bila tolažba.
Vlada se je osokolila in delavstvu obljubila zato, da pusti tovarno v miru do žetve vsak mesec po 150 tisoč kron.
Zaupniki* so na to pristali. Kmalo smo bili tako srečni in prejeli potom okrajnega glavarstva omenjeno svoto za mesec marc, in aicer v živilih. Ali v a-prilu je vlada že stisnila svoj mo-šnjiček. Vse tozadevne intervencije so bile bretuspešne.
Vlada je pogoltnila svojo dano besedo. Izgovarja se, da nima denarja, v Belgradu pa ga za to ne dajo. Delavstvo pa živi, če ti je drago, kakor hočeš. . .
Vlada si naj zapomni, da delavstvo ne bo nikdar pozabilo, kar se počenja ž njim. Ko bi vlada ne obetala tinte podpore, bi se delavstvo samo izvojevalo od tovarn« toliko, če Še ne več l Delavstvo pribije, da mu vlada dolguje pol milijonsko avoto, ki jo bo zahtevalo kar najodločneje Dosti smo Še pretrpeli v težki do-bi zadnjih petih let! Sedaj naj bo trpljenja koncc in mora že biti konec!
Mož p«, ki n« drži dane liese de, ni vr«d«n, da noai hlače.
Noro oporno gladalUda t Za gratm. Kakor poroča "Zagreb K ores])." ae je odločil na svoji zadnji seji saino-upravni odbor meetn«ga zaatoptflva glede me ata, n« katerem bo sezidal pri vatni konzorcij a v«č milijoni kron komačega kapitala novo o-pemo gledališče in umetniški va-riette. Novo gledališče bo upravljal bivši ravnatelj opere ln zna ni akladatelj "Barona Trnka", Bosonogo Pleaačiee" in drugih o-peret, gospod Albini.
Egipčani proslavljajo Ameriko
Alekaandrija, Kcipt. — Tukaj j« bil objavljen telegram, da se je zunanji odsek ameriškega senat« izrekel za neodvianost Egipt* Takoj nato so se vrHle dem ona t n cije pred ameriškim konzulatom, ki m trajale ▼ «oboto in nedeljo Demonatracije - so" bile tudi t Kairu, kjer pa je angleško voja št to roaprMlo demonstranta.