leto • • - $6J
» * • • • $3j
Z« Rew York cck> leto • $7.0© Za inozemstvo celo leto $7.00
TELEFON: CHelsea 3—1242
NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki*
Tke largest Slovenian Daily m tke United States.
v _
IwnfJ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
No. 235. — Štev. 235.
NEW YORK, WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1936—SREDA, 7. OKTOBRA, 1936
_TELEFON: CHelsea 3—1242
Volume XLIV. — Letnik XLIV.
GROZOTE V ŠPANIJI SE NISO DOSEGLE SVOJEGA VIŠKA
PO ZAVZETJU ALG0D0RJA JN ARANJUEZA BO NA VRSTI ŠPANSKA PRESTOLICA MADRID
uZgodovina Še ni videla take revolucije." — Tako pravi poveljnik ameriške križarke. — Več ljud\ je bilo pobitih za bojno črto kot na fronti. — Vladne čete napredujejo. — Uporniška kavalerija uničena.
Republikanci obračajo Landonu hrbet
RAZPRAVA 0 MINIMALNI PLAČI
ZA DELAVCE
Najvišje sodišče se je zo-
BOSTON, Mass., 6. oktobra. — Ameriška kri-	pet sestalb. — Tri drža-
žarka Quincy je dospela v Boston in njen poveljnik	ve so prosile, da sodi-
kapitan William Amsden pravi, da se je vrnil iz	šče še enkrat razprav-
najbolj krvave državljanske w>jne v zgodovini.	lja o minimalnih pla-
"To je vlada terorja," je rekel Amsden. "Nikdar	čah. prej ni zgodovina videla take revolucije in najhuj-
v I	v t	- v 1 »*
se bo seie prišlo.
Videli smo, kako je kaznilniška ladja odplula iz Cartagene," je nadaljeval Amsden. "Kmalu nato se je ladja vrnila in prebivalstvo na obrežju je kričalo. Pozneje so nam častniki angleške vojne la dje povedali, da so 200 fašstičnih uradnikov in častnikov povezali po šest skupaj in jih pometali v mor-•» * ,.„!'. i Je • • •	. v ■ ■ i :
"Vec ljudi je bilo postreljenih za bojno črto, kot pa na fronti. In konec še ni prišel."
Križarka Quincy je prepeljala 500 beguncev vseh narodnosti v španska sredozemska pristanišča in 500 na razne trgovske parnike.
DELA ROCQUE JE POZVAL NA BOJ FAŠISTE
HENDAYE, Francija, 6. oktobra. — Na severni fronti je republikanska armada bombardirala Oviedo. Z bližnjih hribov je artilerija oddala na mesto 800 strelov, aeroplani pa so vrgli 420 bomb. Iz Madrida prihaja poročilo, da so vladne čete že zavzele mesto, fašistična radio postaja v La Co-rogne pa pravi, da so bili asturski rudarji pri napadu na Oviedo odbiti.
Kot pravi Havasova časnikarska agentura, je bil pri bombardiranju ubit poveljnik fašistične posadke v Oviedo polkovnik Iglesias.
Republikanci tudi bombardirajo mesta ob Biskajskem zalivu, zlasti Fuenterabijo in Irun. Dve vladni bojni ladji ste pričeli obstreljevati obrežje. Tudi aeroplani so vrgli na razna mesta več bomb.
Velika zmešnjava je nastala, ko je v Irunu padla bomba rta restavracijo na železniški postaji, kjer je več tisoč fašističnih vojakov obhajalo zavzetje Iru-na. Ko so prvič zagledali aeroplan, so menili, da je udeležen pri proslavi osvojitve mesta, ko je naenkrat vrgel bombo.
MADRID, Španska, 6. oktobra. — Marokanska kavalerija je naskočila vladne postojanke pri Naval-peralu, toda je bila odbita z velikimi izgubami.
Kavalerija je napadla po hudem bombardiranju. Vladne čete so jo pustile blizu svojih postojank, na-1 ponedeljek, kar so jo postrelile s strojnicami kot bi kosile travo.
FRANCOSKO-SPANSKA MEJA, 6. okt. —
Vrhovni poveljnik upornikov general Francisco Franco naznanja, da so načrti za obleganja gotovi in da se bo v kratkem pričela splošna ofenziva.
General Franco je za svoj pohod na Madrid zbral 1 50,000 moč močno vojsko. V prvih vrstah bo 1 5 tisoč Marokancev in tujih legijonarjev.
Najprej hoče general Franco zavzeti Algodor, 1 I milj severovzhodno od Toleda in Aranjuez 1 3 milj severovzhodno od Algodor j a na cesti med Toledom in Madridom.	: j jH|P*!l
Fašistična armada je postavljena v obliki črke C. Severna točka se nahaja pri Sigueruzi, 70 milj seyero vzhodno od Madrida, druga pa v Toledo, 40 milj južno od Madrida. General Franco hoče polagoma črko C zožiti in "slednjič na vzhodni strani Madrida skleniti v popolni obroč okoli glavnega mesta.
WASHINGTON, D. C., C. oktobra. — Najvišje sodišče je v ponedeljek zopet pričelo s svojim zasedanjem in je preje lo prošnjo treh držav za javno zasliševanje glede razsodbe, po kateri je bila spomladi razveljavljena postava države New York o minimalnih plačah za ženske.
Državi New York in Illinois ste prvi vložili tozadevno prošnjo in njima se je še pridružila država Massachusetts. Te države prosijo, da najvišje sodišče še enkrat razpravlja o slučaju Joe Tipaldo, lastnika neke pralnice v Brooklynu. —
Tipaldo je s pomočjo denarja hotelov in restavracij vložil pri najvišjem sodišču priziv proti postavi, ki v državi New York določa najnižjo plačo za delavke v njegovi pralnici. — Najvišje sodišče je ugodilo Ti-palovemu prizivu i^ izjavilo, da je tozadevna postava protiustavna. Tipaldo je tedaj zmagal in ljudje od tedaj opuščali njegovo pralnico in je sedaj popolnoma "suh".
Zastopnik države Massachusetts Paul A. Dever je v svoji prošnji Ipovdarjal, da zadnja leta nobena odločitev najvišjega sodišča ni tako zadela delavcev, kot odločitev glede postave o minimalnih plačah. Dever pravi, da je vsled depresije za vsako delo dovoli delavcev, ki so pri volji delati za vsako še tako nizko plačo. Podjetniki se pridno poslužujejo te priložnosti in dajejo delavcem sramotno nizke plače. Vsled t^ga je potrebno, da ima vsaka država .pravico s postavami odpraviti take razmere.
O teli prošnjah bo najvišje sodišče razpravljalo prihodnji
Socijalisti zahtevajo razpust fašistične socijalne stranke. — Da la Roc-que je ljudski fronti napovedal boj.
PARIZ, Francija, G. oktobra. — Ko so socijalistični poslanci zagrozili, da bodo zahtevali, da je nova de la Roc-quejeva "socijalna stranka", ki je nastala iz razpuščene fašistične organizacije Croix de
FAŠIZEM SE ŠIRI NA ANGLEŠKEM
Angleški "črnosrajčniki se upiraljo proti vladi. Konvencija labori tov zahteva preiskavo fašističnih financ.
LONDON, Anglija, 6. okt.— Ko je fašistom nasprotna ljudska množica razbila fašističuo parado, so angleški fašisti prešli v ofenzivo in so naznanili, da bodo prihodnje dni na več krajih vzhodnega dela mesta sklicali zborovanja.
Meti tem ko vodi policijsko
feu, razpuščena, je de la Roc- • sodiš5e preiskavo proti 100 o-
que pozval svoje pristase na boj proti ljudski froni. Prisegli so mu zvestobo ter sklenili, da nadaljujejo boj proti ljudski fronti pod vsakimi okolšči-nami. Vlada pa je takoj nato sklenila, da bo pospešila postopanje proti socijalni stranki in jo bo čimprej razpustila.
Polkovnik de la Rocque je podal izjavo, v kateri pravi, da so njegovi pristaši prejšnji dan s svojim nastopom proti komunističnemu zborovanju dokazali, da so revolucij ona rj i proti lrancoski socijalni stranki brez vsake moči. De la Rocque pravi, da so se mogli komunisti zbrati na Pare de Prince samo na ta način, da je bil vsakemu komunistu dodeljen po en policist ali orožnik v varstvo proti demonstrantom. Trdi pa, da se je posrečilo parade z rdečimi zastavami razkropiti, petje in-ternacijonale po ulicah in javnih prsotorih preprečiti in vstaviti naval sovjetskih kolon v francosko glavno mesto.
Nevarnejši za obstoj Blumo-ve vlade ljudske fronte kot fašistične demonstracije pa so odmevi pariških dogodkov po deželi. V vladni koaliciji se kažejo znaki, da se bodo levičarji odtujili svojim radikalnim tovarišem. Tako je konvencija radikalnih socijalistov v Soorne in Loire provinci sklenila, da •dovoljuje, da radikalni voditelji sodelujejo s socijalrstično vlado, da pa mora biti vstavljen inozemski vpliv na javni red in delavsko svobodo.
AMERKANEC OPROŠČEN
WASHINGTON, D. C., 6, oktobra. — V Belize, Angleškem Hondurasu, so izpustili iz ječe, v kateri je presedel dve leti, Amerikanca 'fhurmana E. Gantta. Gantt, ki je po poklicu lesni trgovec, je pred dvemi leti usmrtil dva zamorca. Izgovarjal se je, da sta ga hotela napasti in oropati.
sebam, ki so bile aretirane pri demonstracijah, je nek visok fašistični uradnik izjavil:
"Imeli bomo vsa zborovanja, ki so bila določena in bomo izvedli pri tem še poseben vspored.''
Vlada pa sedaj razpravlja o novi postavi glede predpisov za parade in demonstracije.
V	vzhodnem delu mesa je o-koli 50 fašistov navalilo na židovsko kolonijo in metalo kamenje v izložbena okna židovskih trgovin.
V	Edinburghu so ita svoji konvenciji laboriti sprejeli resolucijo, ki od 'vlade zahteva, da preišče delovanje fašistov na Angleškem.
Voditelj laboritov Herbert Morrison je posebno zahteval, tla vlada preišče vire fašističnega denarja.
ROJSTNI DAN V SMRTNI CELICI
SMRT MADŽAR. MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA
Podlegel je bolezni na le-dicah. — Star je bil šele petdeset let. — Madžarski kabinet odstopil.
NESREČA LAŠKIH LETALCEV
RIM, Italija, 6. okt. — Na Ferrara letališču se je osem letalcev smrtno ponesrečilo, ko sta kolidirala v zraku dva težka bombna aeroplana.
SING-SING, N. Y., 5. okt.— Salvatore Scata je obhajal svoj 19. rojstni dan v smrtni celici.
"To je zelo "vroč" prostor, kjer obhajam svoj rojstni dan," je rekel Scata .
Scata je bil s petimi drugimi tovariši obsojen ca smrt zaradi umora Edwina Esposi-to, uslužbenca podulione BMT železnice v New Yorku. Drugi, ki so bili ž njim obsojeni zaradi istega zločina, so: Do-minick Zippo, Eugene Bruno, Joseph Bologna, Theodore dil Donne in Samuel Kimmel. I
BORAH, EDEN NAJUGLEDNEJŠIH REPUBLIKANSKIH VODITELJEV, PRAVI DA NOČE AGITIRATI ZANJ
BOISE, Idaho, 6. oktobra. — Senator William E. Borah je naznanil, da ne bo podpiral governerja Landona pri njegovi kampanji. — "Za governer ja Landona ne bom imel nobenega govora,** je rekel Borah, *'ini ga ne bom podpiral."
V svoji kampanji za zopetno izvolitev za senatorja Borah vedno nastopa odločno za New-Deal. Najboljši zgled temu je njegov govor na velikem zborovanju farmerjev in meščanov v petek v Meridan, Idaho. Borah je napadal zlato valuto, katero zagovarja Laindon, ker je po njegovem mnenju sredstvo za gospodsko zasužnjenje. Branil pa je Rooseveltove izdatke za relief in za splošno izboljšanje položaja.
Njegov govor je pri republikancih izzval velik vihar in republikanski listi so ga ostro napadali.
Republikanci so nagovarjali Boraha, da bi imel več govorov v prilog Landona. Tedaj Kakorhitro se je raznesla jim je Borah naravnost pove-noviea o njegovi smrti, je ina-1 dal, da ne bo podpiral Lamdo-džarski kabinet odstopil. Njegov naslednik bo najbrž sedanji poljedelski minister Dara-nvi, ki je s pokojnikom vred ustanovil narodno stranko ter se je vedno zavzemal za neodvisnost Madžarske.
Z Goemboesom je legal v grob eden najbolj ognjevitih nasprotnikov avstrijskega nadvojvode Otona, ki se po vsej sili hoče Vrniti na avstrijski in seveda tudi na madžarski pre stol.
Zdaj, ko Goemiboesa ni več, bo imel Otto dos-tl več prilike za uresničitev svojih načrtov.
Hitler je brzojavno izrekel regentu Hortliyju svoje soža-ije z besedami:
— V mojem imenu ter v imenu nemškega naroda sprejmi-
BUDIMPEŠTA, Madž a r->ka, 6. okt. — Tukaj je umrl po dolgotrajnem bolehanju madžarski ministrski predsednik Julius Goemboes. Star je bil petdeset let, in podlegel je bolezni na ledicali
na ter jim je zagrozil, da bo javno povedal, da daje Roose-veltu prednost pred Lando-nom, ako bi ga Se dalje nadlegovali.
4'Za Landona nisem imel nobenega govora," je rekel Borah," in tudi ne nameravam kdaj govoriti zanj. Vsako nasprotno zatrdilo je neresnično. Jaz sem kandidat za zopetno izvolitev za senatorja. Skoro vsak dan govorim svojemu narodu. Moje besede in načela so odprta vsakemu, ki jili hoče poslušati.
11 Svoje stališče zagotavljam javno ki pred celo deželo. Vabim vsakogar, da me vpraša glede teh problemov. Moje besede in dejanja govore sama za sebe.''
Republikanska stranka se j<
te moje najiskrenejše sožalje,1 zelo prizadevala pridobiti Bo-Madžarska je izgujbila enega' ralia, da bi saj ob koncu kam-svojili najboljših in najbolj panje imel nekaj govorov v zmožnih sinov, ki je bil obenem1 Landociov prilog, toda je vse
tudi velik prijatelj Nemčije.
ROCKEFELLER BO ODPOTOVAL PROTI JUGU
ORMOND BEACH, Fla., 6. oktobra. — Zimsko bivališče Johna D. Rockefellerja je vse prenovljeno. Vse je pripravljeno za obisk 97 letnega milijo-/narja, kateri bo dospel prihodnji teden sem.
OBISK
V uredništvu nas je obiskal Mr. Math Galičič iz Pennsyl-vanije. Mr. Galičič je že trideset let naročnik Glas Naroda ter je delal, odkar je dospel v Ameriko, po raznih premogovnikih. Imel je devet otrok, katere je z velikim trudom lepo vzgojil in vsem omogočil višjo izobrazbo. V New Yorku se začasno mudi pri eni svojih hčera.
REPUBLIKANCEM MANJKA DENARJA
WASHINGTON, D. C., 6. oktobra. — Henry P. Fletcher, glavni svetovalec republikanskega narodnega odbora, je pozval ugledne republikance, nag nekoliko izdatneje prispevajo v kampanjski sklad.
— V blagajni bi morali imeti nad osem milijonov dolarjev, — je izjavil, — imamo pa komaj dva milj ona. Če pri volitvah ne bomo zmagali, bomo svoj poraz solznih oči obžalovali. Velike materij alne škode ne bodo imeli samo posamezniki, pač tudi vsa dežela, ki se ne bo mogla več povzpeti.
BLEAKLEY JERESIGNIRAL
ALBANY, N. Y., 6. okt. — Wm. F. Bleakley iz .Yonkersa je danes resigniral kot sodnik najvišjega sodišča. Bleakly je republikanski kandidat za go-fermerja države New York.
Njegova resignacija kot sodnik stopi takoj v veljavo.
PROBLEMI ANGLEŠKE DE-LAVSKE STRANKE
EDINBURGH, Škotska, 4. oktobra. — Angleška delavska stranka ibo (praznovala jutri 36. obletnico svoje ustanovitve. Qb tej priliki se bo vršilo veliko zborovanje na katerem bo-1 kontroli.
tozadevne prošnje zavrnil, rekoč, da Landonove kandidature ne more podpirati.
Borah posebno zameri Landonu za njegovo zvezo z bivšim predsednikom Hooverjem. Borah smatra Hooverja za največjega nazadnjaka v deželi.
Po Borahovem mnenju je Lamdonova kandidatura, i n kampanja najbolj nazadnjaškega značaja in ne mara imeti /. njim nikake zveze.
"Načela so za mene bolj važna," je rekel, "kot pa strankin znak."
do delegatje razpravljali o dveh najvažnejših problemih: o znatnejši odredbi nezaposlenih in o potrebi, da se podvrže premogovno industrijo vladni


"WLZ19 HT2B0272«" 1 *
New York, Wednesday, October 7, 1936
THE LARGEST SLOVENE D'AILTIN VJ32*
•r
U
Naroda"
(A* Corporation)	^ ,
Owned and Published by	|
SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY
Frank Sakaer, President
L Benedlk, Trees.
Place of «1« Weat Itth
of the corporation and
ef MadMttu,
of above officers: New ¥erk CHy, M. K
"GLAS NARODA" (Voice of the Peeple)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Ea celo leto velja sa Ameriko in
Kanado..............................$6.00
Za pol leta....................$£00
Za Četrt leta..................$1.60
Za New York sa celo leto
Za pol leta ..............
Za inozemstvo za celo leto Za pol leta......
• • • • •
.....$7.00
.....$3,8*
.... $7.00 ..... $3.50
Subscription Yearly $6.00
Dopisi brez podpisa in oeebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli poftJjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
___Advertisement cm Agreement
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan IzvzemSi nedelj in praznikov
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. L
Telephone: CHelsea 3—1242
• Š
I
DVOJNA MERA
Slovenci v zasedenem ozemlju zasledujejo z velikim zanimanjem napade, ki jih italijansko fašistično časopisje naper-ja proti Angliji, ker je odpravila nekaj ustavnih svoboščin na sredozemskem otoku Malti.
Governer otoka je izdal par ostrih in značilnih odredb. Hied njimi tudi odredbo glede občevalnega jezika v javnem življenju.
Vse uradne listine morajo biti pisane bodisi v angleškem, bodisi v malteškem jeziku, ne pa tudi v italijanščini, kot je bil doslej običaj. Notar sme sestavtii notarsko listino v italijanščini samo v slučaju, ako oni, ki to zahteva, ni vešč niti angleščine, niti domačega jezika. Za vsako »notarsko listino v italijanščini je treba plačati trideset odstotkov višjo pristojbino.
Laška fašistična glasila bruhajo iz sebe žveplo in ogenj, češ, da je izgiibil italijanski jezik na Malti vso svojo veljavo.
Jugoslovani'V zasedenem ozemlju se čudijo stališču, k' so ga zavzeli Italijani v tej zadevi, kajti to stališče je v kričečem nasprotju s prakso in metodami, ki se jih laške oblasti že spočetka poslužujejo napram državljanom, kateri niso itali-3a"nske narodnosti.
Slovenščina je v italijanskih uradih že zdavnaj prepovedana, izrinili so jo iz šole in iz cerkve ter si z vsemi sredstvi prizadevajo izriniti jo tudi iz privatnega življenja.
Jugoslovani v zasedenem ozemlju bi bili lahko srečni, če bi imeli le majhen del tistih pravic, ki jih imajo Italijani pod angleško nadvlado na Malti.
MORGAN IN DOHODNINSKI DAVEK
List ''Post-Dispatch", ki izhaja v St. Louis, Mo., poroča, da banano podjetje, ki mu naceluje J. P. Moirgan, ni leta 1935 plačalo od svojih dobičkov zvezni vladi nikakega davka.
Morgan je posodil tvrdki Van Sweringen oseminštiri-deset milijonov dolarjev t^r dobil v zameno delnice in bonde. Delnice je potem prodal na dražbi in dobil zanje le nekaj nad Štiri milijone sedemsto tisoč dolarjev.
Pravi, da je imel triinštirideset milijonov dolarjev izgube, vsled česar ni dolžan plačati davka.
S podrobnostmi te kupčije se bo bavil poselben senatni odbor.
Morgan ni še nikdar v svojo škodo posodil. Njegovi strokovnjaki presneto natančno vedo, komu in kam je treba denar posoditi, da bo prinesel visoke obresti.
Zgoraj omenjena transakcija je bila najbrž eden tistih trikov, ki se jih nekateri bogataši s pridom poslužujejo, da se izogneje svojim dolžnostim napram državi.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
SKRIVNOSTNA SMRT POJASNJENA
v
Kakor smo poročali, je pred dnevi pripeljal neznan voznik pred ptujsko bolnišnico žensko, da jo sprejmejo v bolniško oskrbo. Ker pa je bila ženska že mrtva, so seveda sprejem v bolnišnico odklonili in je voznik nato žensko spravil v mrtvašnico na mestno pokopališče. Sodna komisija, ki je izvršila obdukcijo, je ugotovila, da je neznana ženska umrla zaradi zastrupi j en j a z arzenikom. Nadaljnje sodne poizvedbe iso dognale, da je ženska identična z Marijo Novak, potsestnico v Pršetincih pri Ormožu. Novakova je odšla od doma 10. sept. in je rekla svojcem, da gre v Ptuj, kjer bo poplačala neke dolgove. Zdi se pa, da je imela že takrat namen izvršiti samomor z arzenikom, kar dokazuje tudi dejstvo, da je isti večer "jfr&ioČUa pri" nekem1 kmetu pri Sv. Tomažu in je nabrž usodno noč zaužila arzenik z namenom, da si vzame življenje. Naslednje jutro je bila ženska tako bolna, in je gotovo že strup učinkoval, da so jo spravili v ptujsko bolnišnico, vendar pa je med potom umrla.
OTROK ZGOREL NA PASI
Iz Pameč poročajo o strahoviti neisreči, ki se je zgodila na Stovnikovem travniku. Pastirji so si kurili ogenj in med otroci je bila tudi Stovnikova 4 letna hčerka. Prišla je preblizu ognju in naenkrat pe ji je vnela obleka. Otroci si niso znali pomagati, nobeden ji ni mogel pogasiti ofoleke in dekletce je začelo v smrtnem strahu bežati proti domu. Beg pa je plamene še bolj razvnel in tako je nesrečni otrok pribežal domu že ves ožgan, kakor živa baklja. Na pomoč sta mu prihitela oce in pa sosed Črešnik, ki sta sama zadobila pri gašenju hude opekline ter sta se morala zateči k zdravniku, o-troku pa nijsta mogla več pomagati. Dete je zadobilo tako strašne opekline po vsem telesu, da je po nekaj urnem trpljenju umrlo.
DRHAL POBILA SLOVENSKEGA FANTA
Te dni so slovenski pevci priredili v Logi Vasi pri Vrfbi pevsko veselico. Udeležilo se je ve selioe tudi pevsko društvo dz Hodiš. Zvečer so se s kolesi odpeljali Hodišani naprej in so druge čakali v Burgejevi gostilni v Skoliea'h. Mihaelu Ha-bihu so se pokvarilo kolo in ga je popravljal. Pri tej priložnosti ga je napadla nemška drhal, ker so videli pri njem znak
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.65 ....................Din. 100
$ 5.10 ....................Din. 200
f7:40 ....................Din, 300
SttJOO ....................Din. 500
$23.50 ....................D|n. 1000
$46.00 ....................Diii. 2000
vrrAUJto
Za $ 650, ..................................tir 100
$ 12.25 ........................................Lir 200
$ 30.00 ........................................lir 500
$ 57.00"........................................Lir 1000
$112.50 ........................................Lir 2000
$1*7.50 .................... Lir 3OO0
slovenskega pevskega društva. Mdhal Habih je imel šacžo, pri tako zvanih Ostmaerkische Sturmscharen in se je krepki fant postavil v 'bran. Natakarica je tri hodilške Slovence spravila v hram. Mislili so, da se nasprotniki odpravijo. Polom je res potihnil. Ko so se fanti odpravili, so ji'h na nem-škutarji na cesti iznova napadli in je iclobil Mihal s polenom udarec po glavi, da se je zgrudil in umrl.
IZPRED CELJSKEGA SODIŠČA
Pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča sta se zagovarjala 28 letni posestnikov sin Omerzel Josip in mesarski pomočnik Godler Dominik, o-[ba A-l Pečic, ker sta dne 26. aprila t. 1. napadla v Plefterjeh v brežiškem sodnem okraju z noži in koli 66 letno Jožefo Spi-ler, Ivana in Jerneja Špilarjsf ter jim prizadela težke teleis-ne poškodbe. Radi tega sta bila, obsojena: Godler na 10 mesecev, Omerzel pa na 5 mesecev strogega zapora, na izgubo Častnih pravic za dobo enega leta in vsak na 300 Din povprečni ne.
SMRTNA NESREČA VSLED NEPREVIDNOSTI
V Marijni ulici v Mariboru se je zgodila tragična nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Pri popra vilu dr. Eclimi-dove hiše, v kateri ima večina mariborskih odvetnikov svoje pisarne, je padel * s strehe 20 letni kleparski pomočnik Os vald Mlinaric ter se na dvorišču ulbil. Mlinaric je delal pri mojstru Somerju ter ga je gospodar poslal, da bi prebarval žlebove na strehi. Zaradi nevarnega dela ,ga je mojster o-pozoril, naj se naveže ter mu je dal vrv in pas. Mlinaric pa se je kljufb opozorilu ni navezal, ker se je rad ibahal, da se mu nikoli ne zvrti v glavi ter lahko dela nezavarovan na vsaki višini. Komaj je pričel z delom že je strmoglavil v globino 22 metrov. V višini drugega nadstropja se je ujel za okno, ki se je pa pod njegovo težo odtrgalo in padlo z njim na dvorišče. Se je živel, ko so ga reševalci naložili na avto, med prevozom v bolnišnico pa je umrl.
Ženska dobi SLUŽBO
Iščem priletno žensko za pomoč pri slovenski družini. Vsa pisma naj se pošiljajo na: — "Glas Naroda'\ 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
(2)
JOE
Dl MAGGIO
so obesili Tsi Lunga še šestkrat, toda vedno brez uspeha. Sodišče je končno sklicalo izredno zasedanje in poverilo u-smrtitev drugemu krvniku, ki je obesil roparja še -štirikrat, pa je bil še vedno živ. Po brez-uspetšnih poskusih je končno sodišče roparju izpremenilo smrtno kr^en v dosmrtno ječo.
V San0aaj je prispelo več zdravnikov učenjakov, ki so po temeljitem pregledu izjavili, da ima Tsi Lung izredno močne mišice na vratu in da je njegovo grlo neobičajno krepko. Ta Idtajski ropar je pač edini na svetu, ki je že dvanajstkrat visel na vešalih, pa je se vedno živ.
Peter Zgaga
Pripoveduje, remu morajo atleti vključiti mleko v treniranje
Se pred par meseci Yan-kie novinec, danes pa zvezdnik na svojem mestu, daje Joe DiMaggio mleku dosti kredita za svoj izreden podvig.
"Da," pravi Joe, 4'.prvo leto je najhujše izmed vseh. Ko stopiš na "plate", ali ko kdo odbije žogo skrbi le, da ne prideš v zadrego. Tisti delec "sekunde zahteva hladne živce in gotov o<i-ziv. In to je vzrok, čemu je mleko potrebno. Kajti mleko spravi v sklad vaše živce, mišice in možgane.'7
In znanost potrjuje to kar pravi Joe DiMaggio. Mleko je eno najfinejših liraniv za živce. Mleko vam ho pomagalo misliti hitreje in delati hitreje. In seveda, mleko je eno najbolj cenenih živil, ki jih morete kupiti. Bureau of Milk Publicity, Albany.
Dopisi.
THE STATE OF NEW YORK
DVANAJSTKRAT SO GA ZA MAN OBESILI
Ropai Tki Lung v Šanghaju je bil obsojen na smrt na vešalih in ker je bilo zaman vse njegovo prizadevanje, da bi ga pomilostili, je moral na vešala. Ropar je os.tal na vešalih četrt ure, kakor je predpisano, potem so pa njegovo truplo odpeljali v kaznilniško mrtvašnico, da bi ugotovili smrt, kakor zahteva zakon. Lahko si pa mislimo zdravnikovo presenečenje, ko se je izkazalo, da je Tsi Lung še živ. Naslednjega dne so roparja drugič obesili in ga pustili visdti za vsak slučaj pol ure, pa je v mrtvašnici zo-J pet oživel.
Toda kitajski zakon je trd. Pod zdravniškim nadozrstvom
Dandanes so v Ameriki splošno veljavna naslednja načela:
Ljubezen je pijanost; zakon je maček po tej pijanosti; mačka se pa prežene s kislim zeljem, kateremu se pravi divor*. *
Ce hočeš kakega človeka pridržati, govori samo o njem. Ce ga hočeš odgnati, govori samo o sebi.	*
Neki nemški plesalec je plesal tristo ur neprenehoma. Potem je pa padel na tla in odvesti so ga morali v bolnišnico.
Zdravniki so dognali, da so se mu možgani vneli.
Po mojem mnenju ni niti tedaj, ko je plesati začel, imel posebne bistre glave.
*
Na svetu pa res ni nobene pravice.
Neki bankir, ki je imel dosti časa na razpolago, je začel pi-sateljevati. In res je napisal povest, ki je bila tako ničvredna, da so se ji vsi pomilovalno smejali.
To je bilo vse. V splošnem se pa bankirju ni nič zgodilo.
Če bi pa kak pisatelj napisal ničvreden Ček, bi ga brez par-
dona za par mesecev zaprli. *
Duhovniki se pritožujejo, da prihaja premalo moških k božji službi.
Vsako nedeljo je v cerkvi dve tretini žensk in ena t retina moških.
Duhovniki si tega nikakor ne morejo razjasniti. Pa je povsem preprosta, Vsakdanja in sama posebi umevna zadeva.
Moški zato ne hodijo v tako velikem številu v cerkev, ker se ne brigajo, kako so drugi
moški oblečeni.
*
Današnja mladina se posveča atletiki in. telovadbi.
Dokazano je, da se študentje dosti bolj zanimajo za football in za baseball, nego za učenje.
Ko študent dovrši univerzo, je telesno tako razvit, da meri preko prsi štiriinštirideset inčev in nosi ovratnik številko šestnajst. Klobuk pa številko šest.	*
Vsi so mislili, da se bo poročila, pa se ni. In na vprašanja je tako odgovarjala:
— Saj nič ne rečem, dober fant jie bil in rada sem ga ime-
New York, N. Y.
.Rojaki-državijani, ne poea-bite, ako želite voliti dne 3. novembra, da se je treba registrirati ta teden. Prostori za registracijo so odprti vsak večer od pol šestih do pol enajstih. V soboto pa celi dan. — Poglavitno vprašanje v letošnji volitvi je, ali ste za P. D. Roosevelta ali proti njemu.
Predsednik Roosevelt je delavcem dokazal, da ni strahopetec. Dosti je napravila njegova administracija za malega človeka. Marsikateri rojak je potom vladnega posredovanja ohranil svoj dom. Odprt mu je dosti prijaznejši pogled v bodočnost. Se noben predsednik še ni imel toliko zaprek, in še noben od časa Lineolna ni napravil ali skušal napraviti toliko za splošni blagor.Ohra-nimo ga na mestu. Ne pustite, da je vaša pravica kot državljan odvržena s tem, da zamudite letošnje volitve. Pokažite. da ste pravi prijatelj našega predsednika. Registrirajte se, ako je to potrebno v vašem kraju. 3. novembra pa na volišče za Roosevelta. Vsak glas je potreben. Delavci, naprej z Rooseveltom!
Državljan.
\Barberton, O.
Dne 23. septembra je v bol -liišniei podlegla hudi operaciji Mrs. Mary Jevec,. stara 49 let. Pokojna je bila doma iz vasi Vorblenje, jfara Tomišelj pri Igu. V Ameriki je bivala od leta 1913. Tu zapušča soproga Jožeta, tri hčere in enega sina;{la. Zelo rada. Ni mi bilo pa po-
dalje zapušča v Ameriki sestro in brata, v stari domovini pa dve sestri in dva brata.
Pokojna je spadala k podpornemu društvu "Triglav" SNPJ in k podružnici št. 6, SŽZ. Članstvo obeli organizacij ,1° je spremilo v velikem številu na pokopališče sv. Križa. Naj ji bo lahka ameriška
gruda.
Poročevalec.
TMm 8* ČZtf* 8*VAJ HITRO MBVJAJ& BO NAVBOBfTM CBlfB PODVŠŽMtfM BPMKMBUBt GOBI ALI DOLI .
Za Izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinaiiih ali lirah dovoljujemo Se boljfte pogoje.
IZPLAČILA V AMKKfftMnt DOLARJIH
poslati!_______i 5.1k'
-	__________________.ftfJK
" __________.$16.-—
	-__$2L—
iiiiiihmmihmiiiiih^^^
En izplačilo t
fit*-fl&r-
JStM'
Prejemnik doM v
kraja l*D»e&Jov doMrjlh.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB LUTER ZA FBI-
BTOVRIMO ftr-
SLO VENIG PUftJŠtifrtG COMPANY
"GUs Nirodi"
ne
n: L
všeči, ker me je hotel že pred poroko komandirati: Mko <naj^ se oblačim, kam naj zahajanfe ter s kom smem govoriti in f? kom ne. Strašno me je jezilo. Za drugimi ženskami je; hodit in slednjič se je z drugo porq-Čil. To mi je bilo pa že malo preveč. Pisala sem mu, da nočem imeti ž njim nobenega o-pravka in sem prekinila ž njim vse zveze. ..
V Moskvi so priredili nadvse svečan sprejem trem letalcem, ki so preleteli 5,600 milj dolgo pot nad severnim delom
Sibirije.
Časopisje obl javlja vsakovrstna poročila. Nekatera so malo bolj, nekatera pa malo manj zanimiva.
Tako so naprimer angleški listi objavili čuden protest tajnika aaigieške škofije v Chest* er.
Tamkajšnji šof je bil našel slaVnega slikarja ter mu naročil, naj napravi za škofijsko cerkev par slik".
Slikar je naslikal petnajst svetnikov, toda vse brez brado m muštac.
Škof je bil strašno ogorčen. Umetniški svet se je zavzel za slikarja', škof pa ni hotel plačati pogojene vsote.
Vnel se je hud prepir, in višek prepira je tvoril protest škofovega tajnika.
V protestu je rečemo:
— Slikar je zakrivil velik? nedoslednost, ker je naslikal svetnike brez brade in mestač. Svetniki so nosili brade in ttih-štace. Brez brade iri muštac so
I samo angleški gentleniani, ne pa svetniki.
n V LIB

New York, Wednesday, October 7, I 936
THE LARGEST SLVVENE DAILY IN UJ9J31
L BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa.:
SREČNA ŠTEVILKA
—	Ivan, zakaj pa se tako
poredko oglasiš s svojo Kratko Dnevno Zgodbo v Gfrasu Naroda T
Tako me je nagovorila nedavno neka rojakinja, ena mojih znank.
—	Vi ste že tretja s takim vprašanjem. Kaj pa vendar mislite, ljudje božji, da se pisateljski proizvodi kar izpod klo buka tetresejo ko strese čarovnik igralne karte, potem ko jiij pogoltne? Kajipak, ako bi pisal izmišljotine, a:npak jaz pišem samo resnične zgodbe.
Pa je tako, zakaj pa ne napišeš resnične dogodke o moji "Srečni Številki", kar ti je prav gotovo znano.
—	Jako ddbro, toda opisati Jastne doživljaje je vse kaj drugega nego zgpdba drugih ljudi.
—	Ali jaz ti lahko vse natančno povem, kako je bilo; samo tn na cesti ni pri merer prostor in tndi časa nimam. Lahko pa se oglasi« jutri večer pri nas, ako ti je drago.
In naslednjega večera mi je zgovorna žena takole pravila:
— Nekega dne sem ravno pripravljala južmo, ko zaslišim trkanje na vrata. Menila sem, da je piismonosa, ker ob tem čp-pu navadno pride, 4M motila sem se. Vstoipila je moja bliž-
večjem razmahu. Vladala je po vsem prostoru velika živahnost, in ljudistva se je kar trlo; zastopane šo bile vse narodnosti iz bližnje okolice. In brezštevilni vn/bitki so bili lepo in vabljivo razstavljeni, da se je zdelo kot bi klicali mimo ido-čim: Pridite pridite in poskusite svojo srečo!
Nas je pot zanesla naprej k nekemu igralnemu kolesu, kjer so bili dobitki same gorkč posteljne odeje. Položili smo gro-še na izbrane številke na mizi. Kolo Ise je zavrtelo in čez čas ustavilo pri številki, katere ni imel nikdo izmed nas in sploh nobeden med igralci. Položili smo niklje vdmgič, na druge številke. Zopet se je kolo "sreče" zavrtelo m obstalo na -Ste vilki 6.
— Tristo zelenih! — je zaklel
— Radi men©' le naj bo, jaz že nič ne kupim — je odvrnil nais (še samski) prijatelj — saj čemu pa bi mi -bila koncertina, ako pa ne znam nanjo igrafti. Seveda, če bi bilo za dobitek oboje, punca in inštrument, oho, to bi pa bilo kaj drugega; lahko bi se oženil z njo in za kratek bi mi lepo igrala, mesto da bi se kregala kakor se druge. Kar pojdimo!
Zasmejali smo se ter se napotili naprej in poskusili še pri par drugih kolesih srečo, ampak seveda brez nspeha.
V soboto zvečer ob zaključku bazarja sem šla malo pova-sovat k moji prijateljici, komaj par s trzljajev daleč od ba-zarsskega pozorišča. Tam so pravili, da se ie več naroda zbralo k sklepu prireditve nego naš prijatelj — zakaj vendar j kateri krat med tednom, in <li» nisem obdržal šestico, na kate-1 ljudje vneto kupujejo še pre-
"GLAS NARODA"
• i, - j
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za ivbje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari, kraj stane $7. — V Italijo lista ne poži-
HiiiiH;^:iii«iiiiyoHii:«i!iiiiHiiiyiiž^:iii!
no sem prvikrat stavil. Zdaj bi jo lahko domov pobrisal — z gorko posteljno odejo. Ali kar je, pa je.
—	Pa položi zdaj nanjo, mor da pa še enkrat pride, kaj s? ve — mu je eden prisotnih svetoval.
—	Ali misliš, da sem z lune padelt Pa ti poskusi.
Odložili smo groše v tretje,
nja soseda, Mre. B., dobro zna-[kolo se je sprožilo in vrtelo na pittsburtghškim rojakom po dokler se ni umirilo — spet pri svojem petju na radijski po- šdstici. Naš prijatelj je globo-i^aji in tudi po svojih poučnih ko vzdihnil, ali topot ni zaklel, člankih v Zarji, glasilu SI. Žen. samo -popraskal se je za ušesi;
Zveze.	'
—	Dobro jutro, gospa K., čeprav je že skoro poldne.
—	Dobro jutro tudi vam — ji odzdravim — s pripravo obeda sem zaposlena za mala dva, ki sta ravnokar pritekla iz šole. Ampak sedite vendar!
—	Hvala! Nimam dosti časa, samo oglasila sem se mimogrede, ako bi morda oddala kako številko.
—	Kakšne številke pa imate ?
—	Za bazar sosednje irske cerkve n*a 53. cesti, ki bo ves teden prihodnji mesec, kot običajno vsako leto. Zelo krasni dobitki so pripravljeni za srečne igralce; razne skupine pohištva, kakor za obecfarico, spalno sobo, kuhinjske oprave in tako naprej. Vzemite torej vsaj eno, morda vam bo sreča mila.
—	Koliko raznih številk in steČk sem že pokupila .tekom svojega življenja, zadela pa še nikoli nič, razen z glavo ob kak vogal, zlasti ko sem bila še otrok. Aimpak eno bom vsekakor vzela od vas. Po čem pa so T
—	Samo po 10 centov. Katero pa hočete T
—	Saj je vseeno katerakoli; ampak n&rpišite kar na vaše ime;
—	Takti 1 Pa če vaša številka zadela, ali bom jaz pohištvo' vzelaT
—	O, fli 'prav nobene nevarnosti; kar vzemite ga, vam ga priVoscim.
—	Takt)' pa ne bo šlo; va«e ime bom zapisala. Katera je že vaša hišna številka?
—	Ali prosim vas, če že ime napišete, naskrva pa res ni po-tretoa.
~ PraV gotovo. Ako je ime, mora Ibiti tndi mafelpv. Vse po pravilih, itam -pa bi vedeli po-ništvo pripeljati, ako vafn bo sreča milkt
In pustila aetn ji, , da je napravita po "pravilih."
Med časom te cerkVerie prireditve nas je obiskal n^ki prijatelj in odpravili smo se zvečer v dražbi par drugih oese-<*ov na feazar svojo "srečo" poskusit: smo: pHspeli na S5T5 bila cela ^tvkf v naj-
toda hitro je prišel k sebi in se potolažil.
—	Eh, pa naj bo, kaj mi če zimsko pokrivalo — zdaj po leti. Če <bi bili dobitki lepi slamniki ali pa vsaj marele, bi mi bilo seveda žal, tako pa ne.
Ka jpak, tolažba je vsaka dobra, pa najbo tudi iz trte izvita. Kakor tista lisica, ki ni mogla po noči v kumik do kokoši, pa sp je namrdnila in rekla: Ah, kaj me briga, saj so še — premršave.
Odpravili smo se dalje in se ustavili pri mizi, za katero je sedela v družbi par tovarišic jako zala in brhka rlevojka, z drago koncertino v naročju, iz katere je spretfno izvabljala vesele poskočnice. Tu ni bilo igralnega kolesa, ampak so prodajali številki po dajmu.
—	Ali se hočemo tu pomudi-ti? — sem se oglasila jaz.
—	Kaj neki pa imajo tukaj za dobitek? — vpraša nekdo navzočih.
—	Oh, mislim, da koncertino, dekline prav gotovo me — od-vrite rojalkinja.
ostale številke za glavne dobitke, nekateri celo po pet in tndi po deset dolarjev. In eden izmed moških se je oglasil:
—	Kajpak, ljudje mislijo, da je tam večja .prilika za srečo ujeti, čimveč številk imajo 'kar je čisto logično in naravno, ali dejanski so pa skoro nikoli tako ine zgodi. Lansko leto na primer kot vam je znano, so za bazar ravno te cerkve prodajali srečke za avtomobil, vreden $600. Neki "gentleman", par dni pred žrebanjem, se je domislil, da mora biti mašina njegova in je pomolil prodajalki srečk — bankovec za $100.
—	Kaj! — je vzkliknila, za-pazivši bankovec — ali menite, da nosim s seboj celo banko? Koliko številk bi pa radi?
—	Oh, mislim, da jih bo za 50 dolarjev dovolj.
—Za 50 dolarjev? Ali jaz nimam toliko drobiža. Saj som vam rekla, da ne nosim banke s seboj.
—	No, če pa je tako, pa mi jih odštejte kar za cel stotak. In mu jih je odštela.
In kot veste, ni bila dvignjena njegova, ampak številka neke uboge deklice, ki je samo eno kupila.
Čez nekaj časa, okoli enajste ure, se zasliši trkanje na vrata. Na poziv je vstopila znana rojakinja "Mrs. B.
—	Dober večer, gospa K. Moje iskrene čestitke! — tako me je pozdravila.
—	Kakšne čestitke? Sai vendar .ni moj rojstni dan!
—	O, še več kot rojstni dan! Sreča se vam je nasmejala, vaša številka je bila ravnokar
GABRIEL D. FAHRENHEIT
Ko je slavni Galilej izumil prvi termometer, so si mnoge glave mnogo prizadevale, da bi ta izum izpopolnile. Prvi, ki mu je uspelo doseči termometre, ki so v Isvojem delovanju soglašali, pa je bil sin nekega trgovca v Grdanskem. Gabriel D. Fahrenheit. Rodil se je 14. maja 1686 in bi moral postati trgovec, pa je začel na Hala/nd-skem študirati rajši fiziko. V Amsterdamu je živel kot steklar in izdelovalec fizikalnih instrumentov ter je umrl 16. sept. 1736, torej pred 200 leti.
Ostavil je le pet razprav opise svojih termometrov in prvega uporabnega areomc'tra. Prvi je uporabljal skale, ki so kolikor toliko soglašale, prvi je začel za termometre rabiti tudi živo srebro. Bil je tudi prvi, ki je opisal pojav preohla.jene vode, to je tijste, ki meri manj nego 0 stopinj, pa je še vedno tekoča. Sploh mu je dalo delo s termometri priliko za vsakovrstna opazovanja. Opazil je med drugim, da vre voda v nižjem zračnem tlaku pri nižji temperaturi in je na tej podlagi predlagal posebno metodo za meritev zračnega Itlaka. Šele sto let pozneje je Wollaston ta njegov predlog vzel v roke.
dvignjena, in krasno pohištvo za obednico je vaše, ki ga že nakladajo, da vam ga bodo še nocoj pripeljali na dom.
Nisem precej verjela, ker se mi je zdelo nemogoče, kot pravljica o zakladu iz Tisoč in ene noči. Ah, kako radost in zadovoljstvo je občutilo moje srce!
In kako tudi ne? Za borih 10 ceaitov, pa tako krasno, tako elegantno pohištvo! Kaj takega se ne primeri vsakemu.
In ftioji sosedje? Nekateri so mi privoščili srečo od srrca, drugi pa so mi bili zavistni, kakor da bi to njim kaj škodilo. Ampak naj reče kdo o meni kar hoče, nevoščljiva pa že ne bi bila nikomur, pa naj bi zadel tudi — milijone!
S TANKOM PREVAŽAJO MOST
Pri zadnjih manevrih i tal i j an ske armade so stopili v akcijo tanki, ki so prevažali kratke železne mostove, s katerimi je mogoče premostiti majhne reke in potoke.
K njigarna "Glas Naroda"
216 West 18th Street
New York, N. Y.
ROMANI
(Nadaljevanje.)
MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ................................ .80
Globoko zasnovana povesi o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. a	Cena .30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ...........- .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MILIJONAR BREZ DENARJA spisal C. Phillips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75
Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem svetu.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena.........60
MIKLOVA ZALA, spisal dr., .Jakob, Sket. 116 str.
> Cena trda vez ........................'. . ' .60
Broširano ................. .Jiv........ .40
Zanimiva povest izza časa, ko So l>iji Turki v naši dežel L •	, •
MIMO ŽIVLJENJA, spisal Svan Cankar. 230 str.
Cena .80
MLADA LETA, (Jan. n. ^rek), 188 str........60
MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50
Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. C ena 1.51
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod Drav nič ne zaostaja za originalom.
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
.... Cena .75 Ivan Cankar je prvak naSili pisateljev Ljudje, Čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski in opi-j njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
NADEŽNA NIKOLA JAVNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena ......... .35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami
Cena 1.50
NAŠA VAS, splxal Anton Novačan. 224 strani. —
Cena L—
V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanja značajev.
NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70	Broš............. .50
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani
Cena .4f
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZM.^N. Trdo vezana. 115 strani.. Cena ____.................«70
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v- človeku v prvih letih svetovne vojne".
PESMI V PROZI, spisa* Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80
Verna slika pestrega vellkomestnega življenja in spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena ___________________________________;................60
To je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljici.
PLAT TS ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, n^zireč "Misel v megli" in "Brezdno".
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60
"Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane ' Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti
POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25
POPOTNIM, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
Cena .60
, V tej knjigi Je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset Črtic iz našita domaČega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Mežko. —
79 strani. Cena ...........................„..„..:____________ .60
Knjiga vsebnje tri povesti našega priljubljenega pisatelja; mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njezove misli so globoke In mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ---------------------------------------- JS0
Povest iz vojne dobe, ki> se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovi&C uoeeže _ tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatella.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Četa .60
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega žtvljenja.
PRI STRICU, spisal Gangl, 111 »trani
PRODANE DUŠE, spisal Joža LikovM. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ -75
Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja.	»
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albrebt. 103 stran.. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotrlva oereče moderne probleme ln posega v drugem delu v vojno in povojno dobo.
RDEČA MEGLA, spisal Kari Flgor. 19« strani.
Cena .70
V širokem štilu zasnovan avanturističen roman ranega pisatelja, ki zna dejanje raz- k plesti s tako čudovito fineso. da mora čita-telj nehote a napetim pričakovanjem Citati do konca.	\
RENE MAUPERIN
Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR-
ŽANOV ........................................................... .75
ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena ...................................................... .60
SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena .... L— T? znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... .30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadut Pestre slike iz Indijanskega in pl-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da 1 \ ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam	t
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano.
93 strani. Cena................................................... J50
To je po naše prikrojena povest, ki bo zanl- . mala slehernega bravca. Hudim duševnim * , bojem glavnega junaka oziroma junakinje, \ sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ............................................... .35
SLIKA DORIANA G RAY A. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................L20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo si- | lo nase.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 »ir^ni. Cena.... .60
Osem povesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega nžltim
STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 strani. Cena _____________________________________________
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno In natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betels. 176 strani. Trdo vezano. Cena ....................... L20
Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem.	"
TATIČ, spisal France Bevk. Trda ve*. 86 str.
Cena .70
Nas Izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji materi.
.50
A.
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo.
KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO
Naslovite na: —
SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY
916	I8tt STREET
NEW YORK, N. Y.
$
WL«21089
New York, Wednesday, October 7, 1936

TME L'AMGXST SfflVENE UXITjY IN ujsa
Hči druge žene H
65
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
PO NAJHITREJŠEM POLETU PREKO ATLANTIKA
4'Gotovo vas razumem, dragi gospod doktor, in sedaj tudi v resnici ni ni kakega vzroka, da l>i vas hotel prositi, da še odložite. Zelo me veseli, da morem Gondo imeti v svoji bližini, četudi bo postala vaAa žena. Odkrito povem, da sem se vedno bal ločitve, še bolj pa sem se 'bal, da bi <se morala Gonda preseliti v kako tesno stanovanje v mestu. To bi bilo /a njo zelo težko. Sedaj pa je vse prišlo Itako lepo in me veseli, da boste svoje posestvo sami upravljali. Storite tedaj, kakor vas srce žene.'*
Dr. Levden je sedaj, četudi nestrpno, čakal na svoj čals. Preselil se je v hišo svojega strica, si je obdržal stare posle in >£ari Gustav je rad ostal v njegovi službi. Četudi še ni bil javno in 'postavno priznan za dediča, so bile vendar še potrebne nekatere formalnosti. Teta Kati je le nerada videla, da se je dr. Levden od nje preselil, toda uvidela je, da mu ni Ureba njene gostoljubnosti, ker ima sedaj sam tako lepo in udobno 'hišo, od koder ima še bližje do svojega dela.
Nekega večera, ko je bil zopet v gradu v gostih, — kajti v tem se ni nič izipremenilo, da je zvečer še -pogosto prihajal — sliši, kako je Gonda rekla teti Kati:
"Jutri dopoldne pridem k tebi, teta Kati; mislim, da pridem okoli enajstih. Prijaliala bom, kajti z jahanjem bo kma Ju konec, 'ker počasi postaja hladno.''
To si je Hannes Leyden zapomnil in naslednjega dne dopoldne se v.krade z dela in čaka v gozdu, ki se je nahajal med Santenom in hišo tete Kati. Od svojega dela pa ti i mogel prej, kot okoli poldneva in si je mislil, da se bo ob Ibem času Gonda že tudi vračala. In dobro je računal. Ni mu bilo treba dolgo čakati, tedaj že zagleda vitko jahal ko prihajati od hiše tete Kati. Skrit za drevetsi čaka, da Gonda zavije v gozd in nato ji stqpi na pot. Gonda ga zagleda, nekoliko žareli in vstavi konja ter ga pogleda s svojimi čudovito lepimi očmi. "Dobro jutro, gospod doktor."
* Dobro jutrcj, milostljiva gospica! Pred seboj vidifte mžinirja, ki je pozabil na svoje dolžnosti, ki se je vferadel od dela in je kot tolovaj tukaj čakal na vas. Vedel sem, da boste danes ob tem času obiskali teto Kati. Ali hočete biti tako prijazni in razjahajte in boste z menoj nekoliko hodili?"
Gonda nnu smeje prikima, četudi nekoliko v zadregi in hoče, kot navadno, brez visake pomoči skočiti iz sedla. Toda di. Levden jo vjame v svoje roke in jo drži nekoliko dalje, kot .»a je bilo neobhodno potrebno. Pri tem jo gleda z vso ljubeznivostjo svojih občutkov v oči. Gonda se pod njegovim pogledom strese in se mu v zadregi izvleče. Molče ji odvzame vajeti in jih ovije okoli drevesa. Ravno tako ji vzame jahalno palico in jo pritrdi na sedlo. Nato ji z desnice sname rokavico in zatem z levice.
SHIPPING NEWS
Na parniklh. id m debel« tiskani, se vrše t domovino izleti pod vrJstvoa izkušenega spremljevalca.
Amerikanca Harrv Richman in Dick Merrill sta bila prisiljena pristati v Llandilo v Južnem AValesu. zatem ko sta pre letela Atlantik v osemnajstih urah. Doslej ga ni preletel še noben letalec v tako kratkem času.
ŽE SPET NI BILO KONEC SVETA
Za 16. septembra ILvUj sta dva francoska učenjaka, p ofe-sor Antoriadi in abbe Moi» ux napovedala konec sveta. 56 .'ct se za to napoved že zmenil ni Drugače je pa bilo s takimi napovedmi v srednjem veku. Tedaj so bile take prerokbe neznansko resna zadeva. Posebno važna je bila napoved konca sveta za 15. julija 1525, ki so ga Berlinčani pričakovali z vso resnostjo. Tega dne je prišel volilni knez Joachiin z vsem svojim dvorom na Tem-pelliof. Krog in krog so stali vozovi, ki bili natovorjeni s
težkimi zaboji in kovčegi. Dve In Gonda mu vse to mirno dov~oli. i uri Pred I>oklnem se Je kne? z
"Kaj pa naj vse te priprave pomenijo, gospod doktor?")vsem spremstvom odpravil na pravi z negotovim glasom.	pot, da bi prestal "strašansko
Z vročim pogledom se dr. Levden ozre na njo.
"Rokavice so odveč; vaše roke hočem držati brez tega nadležnega obuvala, da pa vas ne bo zeblo, vajs bom gorko pritiskal k sebi. Tako, ljuba, ljuba Gonda, sedaj pa mi enkrat poglejte v oči."
Gonda ga |>ogleda, četudi ji pri tem rdečica zalije lice in ji srce utriplje do grla. Junaško zdrži njegov pogled, tenia pri tem jo oblije vroč, nepoznan občutek.
"Gonda, sladka Gonda, vprašati te hočem, ako hočeš po 1 od strahu in groze, stati moja ljuba žena," jo viprasa nežno.	Po mestu ie ie
Gonda nekajkrat pogoltne. Govoriti ne more. In nato stori samo, kar ji je bilo mogoče storiti, da ji ni bilo več treba zdržati njegovega pogleda: svoj obraz s krije na njegovem srcu in ostane mirna, ko jo tesno privije k sebi.
"Moja Gonda! Ali me ljubiš, kot te jaz ljubim?"
Gonda prikima, ne da bi se hotela dvigniti. Tedaj pa ji Leyden dvigne glavo, s katere je padla čepica, globoko zatopi
mirno vse to
dovolj se tesno privije k njemu in je vedela, da je neizmerno srečna.
Vzame precej časa, da se dr. Leyden popolnoma prepriča, da so bili poljubi njegove Gonde zelo sladki in Gonda mu vrača poljube, v srečni zavesti, da na nobenem prostoru na svetu ne bi mogla biti bolj srečna kot v njegovem objemo. •
Gonda se zgaine, ko ji konj svoje nozdrvi obdrgne ob njeno ramo, kot bi jo hotel opozoriti, da je tudi še na svetu. Gonda se izvije iz njegovega objema, si potisne lase z čela ter ga pogleda v sladki zadregi.
"O, Hannes!" pravi tiho.
"Kaj pa je, moja sladka Gonda?"
"Sedaj pa sva zaročena, kaj ne, Hannes?"
Dr. Leyden ji smeje prikima.
"Pri tem ni mogoče ničesar več premeniti," pravi veselo.
Tudi Gonda se tsmeje.
"Pri tem tudi nočem ničesar premeniti."
In dr. Leyden jo zopet poljubi na njene rdeče ustnice, ki fco mu tako zapeljivo cvetele nasproti.
"Ali si tedaj ^zadovoljna z vsem tem, 'kakor je?" jo vpra-ža poredno.
Gonda prikima.
"Zelo! Strašno sem srečna, Hannes!"
"Strašno in srečna? To ne gre skupaj!"
"Imaš prav, »to ni prav. Torej zelo, zelo, zelo srečna!"
"Dobro! To mora tudi biti tako, moja zlata duša. Kolikokrat sem zavidal teto Kati, ko te je mogla tako klicati. Sedaj pa si tudi moja zlata duša, in te smem tako imenovati, kolikor hočem in nikdo ni tega me more braniti."
. Gonda se privije k njemu in mu prostovoljno ponudi usta. Zakaj rou tudi ne bi pokazala, da je bila vesela, da jo je poljubil? In dr. Leyden se tega ljubeznivega dovoljenja pošteno poslužuje. In med temi poljubi si govorita vse sladke neumne besede, katere imajo zaljubljenci vedno pripravljene. Slednjič pa se Gonda izvije njegovemu objemu.
"Hannes, kaj bo oče re/kel k temu?"
"Da in amen! Šl^dSo moje, njegovo dovoljenje sem si že naprej zagotovil."
^ {Dalje prihodnjičj ,
vreme" kakršno bi moralo po besedilu prerokbe 'uničiti obe mesti Berliai in Coeln.
Knežji odposlanci so zastra-žili dohode na hrib. Nikogar niso pustili na Tempelhof, Jasi so se množice eBrlinčanov gnetle okoli in so se ljudje tresli l strahu in
Po mestu je jezdil knezov mašal, da mu je pot lil po obrazu. Na desno in levo je tolažil ljudi, da knez in njegovi svetovalci ne bodo zapustili ljudstva v urah groze in stiske. Naj se ljudje ne boje. Ko bo najhujše, pa bo knez dal na razpolago
vsa svoja poslopja in trdnjave, kamor se bodo mogli zateči vsi, ki nimajo zidanih hiš. Knežje brodovje ima povelje, da bodo mornarji s čolni vozili po pre-plavljenih cestah in sprejemali potapljajoče se ljudi in delili kruh in živež. Medtem so pa lju-dj(1 segnali vso živino iz hleva vse konje in vprego, da se rešijo z družino in blagom.
General Vitus Ran go, cesarski general je vse potrebno u-krenil, da bi rešil cesarsko armado vsega hudega spričo vesoljnega potopa, saj so bili največji učenjaki napovedali, da bo po ravninah vse v vodi. General je najudanejše opozoril celsarja s posebno spomenico, da naj da pripraviti skladišča po hribih, jih založiti z živali in zaukazati. da naj se vse reši na te griče. V samotsanu Leli-ninu je po naročilu menihov napravil brandenburški ladjede-lec prostorno ladjo na štirih visokih stebrih. To je bila prava "Noetova barka" ki so jo baje naredili popolnoma po načrtih resnične Noetove barke. Vendar so bile vse te priprave in ves strah in vsa groza odveč.
Vesoljnega potopa ni bilo. Res so se bili zbrali črni oblaki, vendar ise nebesne zatvomice niso odprle.
?
Kronist Haftiz takole konča poročilo o 15. juliju 1525.: "Ko je knez dolgo stal na Tempelhof u in čakal in ni bilo potopa, ga je njegova soproga, jako pobožna kneginja, f>rosila, naj gre j $ spet domov in naj s svojimi podložil i ki preudari, kaj bi bilo storiti, da bi odvrnili božjo jezo. Ko se je pa knez vrnil v grad, je izbruhnila nevihta, bliskalo se je in grmelo, a druge nesreče aii bilo, ko da je treščilo v 4 konje in hlapce na vozu."'2
Pišite nam za cene voznih listov, reservacljo kabin in pojasnila za potovanje.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York
INDIJKA V HISI SVOJEGA MOŽA

Okrog 13. leta je dekle v Indiji doraslo in mora v hišo svo * jega moža, k pravo zakonsko življenje
dolžnost ali se okopi je, kajti vroče indijsko podnebje zahteva pogosto kopanje. Po kopeli suši svoje lase, čeprav se jih votla večinoma rie prime, ker so
U. oktobra : Bremen v Bremen
10. oktobra: .
I le «le France v Havre Conte di Savola v Genoa
14.	oktobra : Normandie v Havre Aquitauia v Cherbourg
15.	oktobra : Salurnia v Trst
26. oktobra:
Europa v Bremen
1KJ. oktobra:
Koma v Genoa 21. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre
24. oktobra: Rex v Genoa Lafayette v Havre Hrernen v Bremen
28.	oktobra: Aguitania v Cherbourg
29.	oktobra:
lie de France v Havre
31. oktobra:
Vulcania v Trst
4. novembra: Queen Mary v Cherbourg
6. novembra: Europa v Bremen
7. novembra:
Chumplain v Havre Conte di Savoia v Genoa
11. novembra: Aqultania v Cherbourg Normandie v Havre
14. novembra: Rex v Genoa
VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova Je razvidno do »'daj imate plačano naroCnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. I)a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftM Walsenburg, M. J. Bavuk
INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupaniii.
ILLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich
Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero,
In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene
KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik
MARYLAND:
Kitzmiller, Fr. Vodopivec
MICHIGAN:
Detroit, Frank Stnlar
MINNESOTA:
Chlshoim, Frank GouSe Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis GouZe Gilbert, Louis Vessel Hihblng, John PovSe Vlrgina, Frank Hrvatlch
MONTANA: Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa
NEBRASKA: Omaha, P. Broderick
NEW YORK:
G o wand a, Karl Strnlaha little Falls, Frank Mute
J OHIO:
Barberton, Frank Troha
Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger. Jacob Resnlk. John Slamnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumse Toungstown, Anton Kikell
OREGON:
Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA:
Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezo vee Coverdale in okolica, M. Rupnik
Export, Louis Supaniit
Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, PhUip Pro
gar
Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifrer West Newton, Joseph Jovafe WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok
Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar Dlamondville, Joe Rollch
11 111111(1 \ 111.^11 »\IJ-j	v	...
jer s, zavne njeno ™';n0 "f'^f'" z,	01-
sko življenje, '[.a, ia°l Be Indl-lka skromno, na-
„„ „ • ,, - ~ m i ii vadno nosi samo sari, neka ne nosi vee počesanih gladko., , , , . '
• a. *	v '	komolcev dol": kos bla^ra, ovi
nazaj, temveč na preeo s po- , ,,	" '/ ,
„ \ -	•	t - i tega ohlapno okroa: vsesa tel«'
sebnim znamenjem nad čelom,I	'	/T
Vsak zastopnik Izda potrdil« za svo-to, katero Je prejel. Zastopnike toplo' priporočamo.
(JFKAVA "GLAS NARODA"
da je zakonska žena. Zanimivo je, da tega zunanjega znamenja omožene žene ne odlože niti one Indijke, ki so zavrgle druge običaje ali celo svojo vero in se pokristjanile. Lasje so sploli ponos indijske žene in žena jih tudi skrbno neguje, dokler mož živi Vdova se pa navadno za svoje lase ne zmeni. V hiši opravlja mlada žena pod nadzorstvom svoje tašče domača dela. Pospravlja po hiši in skrbi, da je v nji vedno čisto.
V indijskih hišah ni nikoli mnogo pohištva, pa naj bodo še tako bogate. V sobah je samo najnujnejše pohištvo. To je razumljivo, kajti na eni strani leseno pohi&tvo v indijskem podnebju mnogo trpi, na drugi strani so pa tudi manjše razpoke v pohištvu najboljše zavetišče moskitom. Dekleta.se uče dalje kuhati. Niti kuhinjske posode v Indiji nimajo mnogo. Na kmetih je kuhinja narejena iz gline. Kuha se pod vrhovnim nadzortetvom najstarejše žene v družini. V bogatih hišah najemajo posebne kuharje, navadno ibrahmane. Ponos indijske žene je medeninasta posoda, v kateri se nosijo na mizo jedi. Tako posode vsak dan skrbno osnažijo. Jedilnega pribora v Indiji ne "poznajo, ker jedo z rokami. Žena navadno ne je skupaj z možem, temveč postreže najprej možu in šele potem se sama naje.
Važna dolžnost žene je skrbeti za vsakdanje žrtve domačega božanstva. Na kmetih meljejo žene tudi moko na ročne mlinčke, zlaisti pa gneto oblate iz kravjega 'blata, navad-Cnega blata in slame in jih po-suše na stenah bajte, da potem dobro gore, kajti v indijskih ravninah je silno pomanjkanje kuriva. Od doma odhaja žena le redko, da se udeleži domačih elavnosti, opravi svoje versko
sa, ki se lahko poljubno potegne tudi čez glavo. Konec se vrže čez ramo in na njem so privezani ključi.
Sari so včasih zelo pestri, prepleteni z zlatom in srebrom, samo vdove morajo nositi šare bez vzorcev in brez barvastega roba. Razmeroma najl>olj-ši je položaj žene najstarejšega sina, čeprav ise v Indiji razdeli premoženje enakomerno med vse sinove. Če si niso u-redili lastnih domačij, , lahko ostanejo vsi sinovi po poroki na ;oče'tovem domu, ker skrbi za nje in za njihove rodbine oče ali najstareši brat. Napram možu, ki ga mora po starih predpisih smatrati za svojega boga, je 'žena vedno plaha. Vpričo svoje tašče ga sploh ne sme ogovoriti in čeprav živita dolgo skupaj, mu je navadno tuja.
18. novembra: -Queen Mary v
Cherbourg
JO. novembra: Bremen v Bremen
-L novembra:
Lafayette v Havre Sutumia v Trst
25. novembra: ■Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg
28. novembra:
Conte dl Savoia v Genoa
2.	decembra:
Queen Mary v Cherbourg
3.	deecmbra: Champlain v Havre
4.	decembra: Europa v Bremen
5.	deecmbra: Vulcania v Trst
0. decembra: Normandie v Havre
Berengaria v Cherb<
12. deecmbra: Rex v Genoa
15. decembra:
Bremen v Bremen
.16. decembra:
Queen Mary v Cherbourg '
26. decembra:
Normandie ▼ Havre
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA

DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena ...........SO
GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80
Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena .... .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25
SANJSKA KNJIGA ............;..............60
SANJSKA KNJIGA .......................... .90
SLOVENSKI ŠALJIVEC. SH> strani. Cena.......40
SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JO
TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70
TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA
(Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse naSe").
189 strani. Cena ........................ ji®
VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50
VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45
TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI:

KNJIGARNA "GLAS NARODA'
216 WEST 18th STREET __________NEW YORK. N.