ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
NOVEMBER 1979
OBISK V STEKLARNI
Na pobudo OO ZSMS v Steklarni je 30 mladincev OŠNH Rajka obiskalo eno naj večjih delovnih organizacij-'v Hrastniku.
Polni pričakovanja smo se zbrali pri vratarju, kjer nas j,e • Sprejel predstavnik OO ZSMS. Najprej smo si ogledali tovarno, ■se seznanili s posameznimi po-stopki dela, in s pogoji, v katerih .delajo naše mame in očetje.
Po ogledu, delovne organizacije -je sledil; razgovor z mladinci iz Steklarne. Predlagali so nam so-
22, oktobra 1979 je bila-na obisku v Steklarni Hrastnik predstavnica republiške konference ZSMS tov; Zdenka Jošt, ki je zadolžena za našo regijo. V zvezi s tem je bila sklicana razširjena seja predsedstva OO ZSMS delovne skupnosti skupnih služb, na kateri je tekla beseda o vlogi mladih v delegatskem sistemu.
- Namestnik; predsednika OO ZSMS: DSSS /tov. Darino Rižnar je podal, poročilo o delovanju mladih v tej osnovni organizaciji; kakor tudi, o uresničevanju, de,-legatskega sistema. Ugotovil je, da je iz OO ZSMS zastopanih precej delegatov v zborih in skupščinah SIS. Dogaja se, da so -ti delegati preobremenjeni z delom, saj. se zgodi, da so kot delegati večkrat zastopani istiv ki pa se tudi" drugače aktivno vključujejo v delovanje mladinske- organizacije in druge DPO. Pojavlja pa se tudi; problem nezainteresiranosti za-vključevanje v- takšno .delo, Poudarila jej da je potrebno, da se tudi -mladi ■ sami aktivno -ta--zavzeto vključijo v javno razpravo, v kateri,,bi-razpravljali; o .teh-pomanjkijivostih in tudi poiskali zaključke ter. rešitve, da bi se delo-izboljšalo. Zadovoljivo, jh to,- da- se mladi -v naši-DO skoraj -40-odstotno - udeleženi- v * delegacijah.
~ V razpravi:"je med ostalim sodeloval tudi tov. Slavko Gornik, ki je obrazložil organiziranost mladine v naši DO v okviru temeljnih organizacij, Organizira^ nih je pet osnovnih organizacij in vsaka ima- po dva- delegata v koordinacijskem svetu; » ZSMS. Mladi ; sodelujejo na vseh 'konferencah in Zborih. Še vedno je v -okviru delegatskih odnosov ne-, zadostno prenašanje informacij nazaj v delovno sredino, v svoj krog, iz katerega mlad delegat izhaja. Na drugi strani se pojavlja
delovanje na’ športnem področju in v delovnih akcijah. Obljubili smo jim, da še bomo o predlogih pogovorili na predsedstvu OO ZSMS in V razrednih skupnostih. Zelo srno bili veseli, ko; so omenjene predloge naši sošolci z navdušenjem sprejeli.
Kljub temu da vemo, da bodo v športnih srečanjih mladinci iz Steklarne glede na starost vedno v premoči," smo še odločili, da se pomerimo z njimi v različnih športnih- disciplinah. Radi bomo
tudi premajhna zainteresiranost, kar privede tudi do nesklepčnosti in s tem do zastoja pri delu.
Tov. Rišto . Cičič se je vključil V razpravo kot namestnik predsednika izvršnega odbora konference OOS DO. Bil je mnenja, da je povezava ostalih DPO in ZSMS v naši delovni organizaciji na dobri ravni- in da je zaslediti enoten nastop všeh delegatov. Res je, da mladina nima specifičnih predlogov, vendar sodeluj e v. vseh razpravah enakovredno z drugimi delegati.
Še vedno ostaja problem vključitve delavcev, ki so prišli iz drugih republik. Poiskati, je potrebno pot za njihovo večjo -vključitev v aktivnost mladth in tudi sicer v delovnih sredinah,-pa tudi v okolju, kjer živijo. Mladinska organizacija- bi morala vztrajati na tem, da mlade ljudi zainteresira za večjo v povezavo med DPO. S tem bi se možnost pri realizirani u konkretnih nalog povečala. Mnenja je bil, da bi se, naloge-sindikata s - pomočjo -mladinske organizacije ravno tako bolj e realizirale.
•V razgovoru so posebno pozornost namenili tudi izobraževanju. Tov.-Slavko Gornik je podal poročilo o seminarjih, ki. jih;je: letos organizirala občinska konferenca ZSMS. Kritično je ocenil udeležbo-na seminarjih.
- Prav gotovo bo treba storiti več { na področju- zainteresirani ai- mla- 5 dih za delo, njihovega osveščanja- iti vključitve v delo mladinske organizacije, kakor tudi o-pravijanje ostalih funkcij, ki so povezane z njihovim položajem kot delavcem ih članom te'DPO.
Na" koncu razprave je tov. Zdenka Jošt izrekla zahvalo ih izrazila željo, da; doseže' mladinska organizacija pri svojih'ciljih ih nalogah čimveč uspehov.
GA
sodelovali tudi v lokalnih delovnih akcijah. Sklenili pa smo, da jim predlagamo tudi sodelovanje na kulturnem področju. Ob obojestranskem prizadevanju bo naše sodelovanje gotovo zelo plodno.
Takih srečanj si še želimo. O-benem se zahvaljujemo OO ZSMS Steklarne, d» nam je pripravila tako prijetne ure v njihovi tovar-
Predsedstvo OO ZSMS
OŠNH Rajka Hrastnik
SKOJ (1919-1979)
Poteka 60-letnica SKOJ, ki je rastel in se razvijal v mejah e-notnega revolucionarnega programa KPJ in katerega slavne tradicije nadaljuje v sodobnih razmerah ih z novimi nalogami Zveza ■ socialistične mladine. Jugoslavije.
Zveza socialistične- mladine Jugoslavije je bila ustanovljena 10. oktobra 1919. leta v Zagrebu. S tem letom se je začel organiziran boj ,' mladih komunistov V’ surovih, družbenoekonomskih in političnih okoliščinah stare Jugoslavije. Mladina jc že v prvih dneh Ustanovitve SKOJ začela težki in dolgoletni boj za lepše in boljše življenje, za prostost ustvarjanja,, za enakost, bratsvo in enotnost naših narodov in narodnostih Mladina, ki šo jo vodili SKOJ, Komunistična partija' in naš tovariš Tito, jé bilá vedno v prvih vrstah nadčloveškega boja zoper 'fašistične zavojevalce in njihove hlapce, do požrtvovanja pri gra-; ditivi - svoj e svobodhe sáihouprav-he-- socialistične' skupnosti." Délo SKO J ni; potekalo v' miru. Za petami jim jé bila Vlada svojim taborom. Ob konču leta 1920 je vlada, izdala odredbo — obzn/ano, s- katere-je bilo prepovedano de-tavanje -komunistienta ’organizacij. Policija- je začela z množičnimi aretacijami- in preganjanjem. Zahadi, pritiska; in: prepovedi j e začel- SKOJ z ilegalnim -delom in orgattiziranjefh;: :' 'Kljub 'terorju mladi niso nehali in so svoj boj nadaljevali. Boj, junaštvo’in revolucionarno delo našef mladine- v boj ulje-f spodbudno' za sedanje in prihodnje generacije mladih. Ver likega pomena, je bilo deteta prispevek mladine pri obnovi in graditvi socialistične samoupravne države. -Mladina je • bila marljiva'in -mora biti tudi" v pri-hodhješ TITO j e rekel ¿ »Narodu; ki iiria tako-mladino," sé1 "ni treba bati za svojo prihodnost.«
NA KRATKO
Ob praznovanju 60. obletnice SKOJ so bile po vsej Jugoslaviji številne proslave.
V Zagrebu je bilo od: 8. do 10; oktobra znanstveno srečanje TITO IN MLADINA. Nekdanji skojevci, mladinski aktivisti, zgodovinarji, sociologi, politologi in drugi družbenopolitični delavci, iz
vseh- republik in- pokrajin so tri dni-v-plenumu-in delovnih skupinah govorili- o- različnih obdobjih iz 60-letnice- SKOJ in- mladta-ske' organizacije.--Osvetljevali so posamezne dogodke. in -j ih med sabo primerjali, da -bi današnjim rodovom in- zanamcemr kar najbolje predočili-revolucionarno pot SKOJ in- -mladinske organizacije ter njim pomen za- izgradnjo samoupravne socialistične, skupnosti. Ob koncu so udeleženci znanstvenega. odbora' poslali tovarišu TITU pozdravno pismo.
Tudi v naši občini so mladi počastili: ■ obletnico- SKOJ., Občinska konferenca ZSM.S Hrastnik je v ..petek, 19. -10. 1979 organizirala občinsko -tekmovanje na • temo »Od USOJ do SKOJ«. Pomerili sta se na žalost samo dve ekipi, in- sicer ekipa OO ZSMS. Dol in OO- ZSMS PE Borisa Pusta DoL Zmagala je ekipa OO ZSMS Dol, ki bo sodelovala tudi < na; regijskem tekmovanj u, ki, bo čez en mesec v4 Hrastniku.
Pri kulturnem' programu so sodelovali ' recitatorji in ansamhei OBZORJE.
S seje predsedstva OO ZSMS
Pohod po poteh slovenskih delegatov na II. zasedanje AVNOJ
Pisal se je 6. julij, 1979.
Ura se je bližala že pol sedmi. Malo dolgo sem poležavala, .tako da sem morala kar pohiteti. Še enkrat sem pregledala nahrbtnik, če morda nisem česa pozabila. Bilo je vse v najlepšem redu. Vsa obložena sem jo mahnila proti avtobusni postaji. Nek čuden občutek v želodcu me je spomnil, da se za 15 dni poslavljam od našega kraja in grem na pot, ki so jo leta 1943 uspešno opravili slovenski delegati
2.	zasedanja AVNOJ. 2e na začetku je bilo jasno, da še zdaleč ne bo tako kot je bilo tistega leta.
Pohodi po poteh delegacije na 2. zasedanje AVNOJ so vsakoletni in jih organizira- RK ZSMS Slovenije, v sodelovanju z vsemi ostalimi družbeno-političnimi organizacijami na nivoju republike.
Po enourni vožnji sva s kolegom Vikijem končno prispela v Ljubljano. Zborno mesto smo imeli v. domu JLA, 'kjer se je. zbralo'90 pohodnikov iz vse Slovenije. 2e v Ljubljani smo obiskali grobnico herojev, kjer smo položili venec. S tem smo počastili spomin na vse tiste, ki so s svojim življenjem in junaštvom' prispevali k naši svobodi. Po opravljenih predpripravah so nas razdelili po četah in sicer v štiri čete, nato pa. smo sedli v avtobuse. Pot nas je vodila proti Črnomlju, za kratek čas smo se ustavili v Žužemberku, pri spomeniku padlih v vojni. Tu nas je pričakal tovariš Stane Gorinšek, ki nam je opisal pretresljivo usodo padlih 1.300 ljudi in težke borbe 7. korpusa. Obiskali smo tudi Bazo 20 in tu se je pravzaprav začel prvi del pohoda. Roški gozdovi so nas' sprejeli s prijetnim hladom. Ob lesenih barakah, ki so ostale, v celoti ohranjene, nam je poleg podpredsednika ZZB NOV Slovenije spregovoril tudi tovariš Janko Gregorič, udeleženec tega zgodovinskega pohoda in tedaj komandant zaščitnega voda. Tovariš Janko nas je spremljal tudi na celotnem pohodu.
Naša naslednja postaja prvega dne pohoda so bile Lokve pri Črnomlju, kjer smo postavili tabor. Ob postavljanju šotorov smo se tudi nasmejali, saj so imeli nekateri izmed nas prvič opraviti' s to veščino. Že prvi dan pa smo si tovariško pomagali. Iz ure v uro. Sem imela občutek, da nas čakajo nepozabni dnevi tovarištva, prijateljstva, doživetij in veselja. Po končanem delu s postavljanjem šotorov smo imeli prijateljsko srečanje z brigadirji MDA Bela Krajina '79 in dijaki vojaške' gimnazij e. Pri spomeniku Franca Rozmana-Stane-ta so nam brigadirji pripravili krajši kulturni program. Polni novih vtisov smo se po končanem srečanju 'odpravili spat. Naslednji dan das je ob petih zbudil nežni zvok kasetofona naših radio-amaterjev. Sledila je jutranja telovadba in po zajtrku četne konference, na katerih smo določili člane komisij za IPD, kulturo, .šport.. Četne konference so se nadaljevale v brigad-no konferenco in konferenco Zveze komunistov. Komandant brigade Tone Rakovič nam je prebral program dela dneva. Z avtobusi smo se odpeljali v Črnomelj, kjer smo si ogledali dvorano 1. zasedanja SNOS. Tu nam je predstavnik OO ZZB NOV Slovenije spregovoril o samem zasedanju. Nove .akcije
borcev, v Beli krajini in dogodki iz NOB so nas pritegnili, da smo z zanimanjem poslušali.
Ko smo se vračali v tabor, nas je pričakovala amaterska skupina I teater LEVI iz Beograda. Pred nami je bila urica dobre zabave. Ti mladi ljudje, ki ljubijo, gledališče, so prinesli v naš tabor smeh, ki nas je Spremljal cel pohod. Po kosilu smo odšli dalje. Čakal nas je prvi marš. V Dragatušu, kjer naj bi se začel pohod, nas je presenetil dež. Zatekli smo se v osnovno šolo Dragatuša, kjer smo imeli tudi prvo usposabljanje: razstavljanje in sestavljanje puške M 48, uporaba šotorskega krila in osnove prve pomoči. Nato smo Se odpravili na 18 kilometrov dolgo pot, ki nas je vodila na Sinji vrh in potem naprej v Damelj. Kolona pohodnikov se je vila po kolovozu proti Sinjem vrhu. Potrebno je bilo malo znoja, žuljev in pesmi, da smo prišli-do Kolpe. Reko smo prešli v noči med 22. in 23. uro, s čolni. Ob pozdravu brodarjev, ki sta leta 1943 prevažala naše■ delegate, je v noč zadonela pesem. Tu in tam so zagorele bakle. Besede so mnogo preskromne, da bi lahko z njimi popisala občutke ob prehodu čez reko. Na drugem bregu se Kolpa spremeni v Kupo, tu so nas pričakali avtobusi, ki so nas peljali proti Jajcu, kjer smo si na Jezero, 11 km stran od tega Zgodovinskega kraja postavili tabor, v zgodnjih jutranjih urah, nato pa utrujeni zaspali, do pozne dopoldanske ure. Popoldan je nastopil dolgo pričakovani trenutek — odšli smo na ogled mesta Jajce. Ogledali smo si dvorano, v kateri je bilo 2, zasedanje AVNOJ. Ob poslušanju posnetka smo opazovali predmete, ki so ostali v dvorani iz leta 1943. V muzeju je razstavljen slikovni material'z zasedanja. 'Tu so tudi portreti tovariša Tita, ki jih je narisal naš umetnik Božidar. Jakac.
Po ogledu starega in novega dela mestnega, smo se vračali v tabor, zvečer, pa smo se - z mladino in domačini srečali v njihovi osnovni šoli. Pripravili smo jim kratek kulturni program in ob spremljavi harmonike smo skupaj zaplesali kolo. Neurje nam je naslednji dan onemogočilo, da bi odrinili .dalje. Zato smo čaš porabili za usposabljanje s področja topografije, načinov merjenja, orientacije in kompasa. Potem nas je pot z avtobusi vodila dalje do Ključa, spotoma pa smo se ustavili še v Mrko-njič gradu, kjer šmo obiskali muzej ZAVNOJ BiH. /
• V Ključu nas je čakalo tekmovanje ,v orientaciji. Mladinci Ključa so pripravili res. naporno. pot' desetih kilometrov, na katerih naj bi preizkusili svoje znanje o orientaciji. Vendar konec koncev je to fe sodelovanje med bratskimi re-
publikami. Vsem tekmovalcem smo pripravili knjižne nagrade. Siedilo pa je če tovariško, srečanje. Ob pesmi in smehu ni nihče pomislil, da nas naslednji dan čaka marš in to 35 kilometrov. Se vsi neprespani smo se naslednjega jutra prerivali v zboru. Nasmeh in sreča, ki sta nam prejšnjo noč sijala z obraza, sta izginila. Resen dnevno povelje, nam je butalo v glas komandanta, ki je prebral glavo .., pripravi stvari.., pospravi šotor... dežurna 2. četa. Pridno smo se lotili dela. Dež nam je tudi sedaj ponagajal. Še zadnjikrat smo stopili v avtobus ter se peljali do Sanice. Tu smo dobili napotke za pohod. 'Pozdravil nas je predsednik KS Sanica in nam zaželel srečno pot. Kljub dežju nas je spremljal precejšen kos poti. Pot se je vila navkreber, da smo
globoko zadihali. Kaj šele bo? Čas smo si krajšali s pesmijo, čeprav se nismo mogli ravno pohvaliti s pevci. Vendar se je ob Sergejevi harmoniki kar dobro slišalo. Glavno, da je bilo naglas. Pot je bila res naporna. Vlekla se je čez hribe in polja, po makadamu, ki nam je mehčal podplate. Moram priznati, da so bili vsi fantje kolegialni in kavalirji, saj so pomagali dekletom, ki so bila utrujena. Pozno popoldan smo prispeli v Lusci Pa-lanko. Kljub žuljem in utrujenosti . smo še zmogli tolikp sape, da smo zapeli.. Ob zvoku naše pesmi so na okna prihiteli krajani, mnogi pa so nas špremjali tudi do tabora. Zvečer nas je pozdravil funkcionar -krajevne skupnosti. Naslednjega dne smo nadaljevali pohod v polni opremi. Premagali smo vse serpentine in prispeli v Hašane, kjer smo imeli po programu usposabljanje. Po krajšem počitku smo marširali •naprej proti Donjemu Duboviku. Tu smo od presenečenja ostrmeli. Za občane tega kraja je bil to občinski praznik. Pripravili so prekrasen kulturni program. Rajanj d se je potegnilo pozno v noč/Ob vsem lepem, človek-kar hitro pozabi na vse bolečine', žulje? Še /nikoliv življenju nisem videl; tako gostoljubnih in prisrčnih ljudi. Noč je bila spet kratka, treba je bilo vstati, pospraviti tabor in znova nabrusiti pete po poti, ki nas je vodila proti Blatni na Uni. Po usposabljanju Smo si privoščili počir tek in zaspali. Ko smo se prebudili, :šo komandirji čet ugotovili, da
smo izgubili osem pohodnikov. Sprva je zavladal preplah, ko' pa jih kljub iskanju nismo našli, smo se odpravili dalje. Vedeli'smo, da bodo prišli, do cilja. Sonce je neusmiljeno žgalo, nahrbtniki so postajali vse težji. Iskali smo bližni-ce, ki pa so bile zmeraj'daljše od prave poti. Lotevala se nas je slabost. Kar naenkrat zaslišimo vlak, zagledamo tire in končno je bila pred nami Blatna. Topel sprejem krajanov je pregnal iz nas utrujenost. Tudi izgubljenih osem tovarišev je bilo že tu in so pridno postavili šotore. Vsi navdušeni smo bili tudi nad hladno in čisto reko Uno, saj je bila to po petih dneh prva poštena voda. Po kopanju smo imeli tekmovanje v pranju srajc in nogavic, tabor pa smo nato spremenili v sušilnico. Naša kulturna komisija je v sodelovanju z domačini pripravila i kulturni program.
Naslednje jutro smo se z vlakom odpeljali v Bihač in si ogledali muzej 1. zasedanja AVNOJ. Pretreslo nas je pripovedovanje vodiča o strahotah vojne. Po ogledih smo se vračali v Blatno,' kjer so nas že pričakovali domačini. Zlili smo se v eno in zaplesali kozaračko kolo.
14. julija je znova lilo kot iz škafa. Pohod je bil zato odložen. Brž ko je bilo mogoče, pa smo še znova odpravili na pot. Pred nami je bila še 25 kilometrov dolga pot preko Bašte v Bužim. Kondicijo smo si v tem času že res pridobili, naše znanje o bližnjicah pa smo močno precenjevali, tako da smo si podaljšali pot še za 10 km. Utrujeni smo prispeli v Dobro selo, nekako. na sredi naše poti. Ustavili Smo še ob majhni muslimanski kmetiji, kjer so nam lačnim in utrujenim gostoljubno postregli. V Bužim smo prispeli s tri-urno zamudo. Prihod v Bužim je bil kot vzet iz filma. Domačini so nas po-zdravlzali s transparenti, okna so bila okrašena, s cvetjem, od vsepovsod je donel prijazen pozdrav domačinov, ki so nas spremljali na poti skozi mesto. Večer je bil res enkraten. V teh trenutkih smo se zavedali, kako cenijo našo pot, koliko jim pomeni preteklost, iz katere se je rodilo vse to, kar imamo danes. Ko smo se že spravljali spat v poznih večernih urah, seje nad dolino in med zvoke zamirajoče pesmi dvignil glas hodže, ki je ž minareta pozival muslimane k zadnji 'molitvi. Da, to je bilo doživetje, ki ga težko pričara celo roka režiserja. Na brigadni konferenci naslednjega " jutra smo kritično spregovorili o bližnjicah prejšnjega dne, ki so nas stale nemalo dodatnih naporov. Dosegli smo tudi to, da .tega 'dne nismo nosjli nahrbtnikov in smo tako hitreje premagovali kilometre. Po neprekinjenem maršu srno-se ustavili nato pred ciljem, poleg Radiča' 'mošta,' kjer smo si privoščili suho kosilo, pograbili travnik,' nato. pa je že prispel tovornjak, ki nas je naložene‘med premetavanjem pripeljal ,do naslednjega tabora. Za'domačine šmo bili znova junaki, ki hodijo pa, poteh revolucije. Naslednjega dne smo krenili proti Bo vicu.. Tudi tu smo v postavljenem taboru priredili kulturni program. Zadonela je tudi pesem Jugoslavijo, ki je ' postala himna brigade AVNOJ '79,
(Nadaljevanje 'na 3. strani)
(Nadaljevanje z 2. strani)
Naslednjega dne smo se po zajtrku- z avtobusi odpeljali na ogled legendarne Petrove gore, ter njene žnane\ centralne bolnišnice. Barake bolnice je zob .časa že na-grizel, ravno to pa jim daje -pečat neme priče iz slavnih dni naše preteklosti. Čeprav sicer klepetavi in glasni, nam je na Petrovi gori glas zamrl. -Razporejeni po gozdu smo nemi in polni vtisov poslušali pripovedovanje. Popoldne sta nas obiskala predsednik RK ZSMS tovariš Boriš Bavdek in tovariš Tone Fajfar.
Sreda, 18. julij.
Pred nami je bil zadnji daljši marš. Naše vrste so bile strnjene, korak odločnejši, cilj je bila Pisa-rovina. Pot nas je vodila preko zamegljene, močvirnate pokrajine. Prvi del pohoda je potekal v blatu in v elegantnih skokih preko luž, lužic in kupa blatne brozge. Ko se je megla, dvignila, smo prispeli na bregove Kupe. Znova smo s pomočjo dveh brodnikov prešli reko. Pot nas je vodila naprej po razbeljenem makadamu, se vlekla v neskončnost in korak niti ni bil več tako čvrst.' Ovinek je sledil ovinku, prepustili smo se razmišljanju. Pozno popoldne smo prispeli v Pi-sarovino. Tu nas je po nekaj dolgih dneh, znova čakala voda, umivalniki, ogledala, in vse ostalo.
Očedeni in dobre volje smo sledili kUlturneinu programu, veseli, ker je bil to zadnji dolgi marš. Veselje, je tiho kalilo prvo spoznanje, da se bomo morali kmalu raziti, da bo kmalu konec te naše skupne poti, na kateri so se spletle trdne tovariške vezi.
Jutro nas-je prebudilo v čudni tišini. Po zajtrku smo svečano položili vence k spomeniku žrtvam NOB. „Potem smo. imeli brigadno konferenco in aktiv ZK. Ko se je spustil mrak, smo bili pxiprivljeni; pred ndmi je bil zadnji pohod — nočni marš. Ura je bila točno 3 minute čez polnoč, ko'smo zapustili mesto in zastavili prve korake našega nočnega pohoda. Glavna sti-mulanta sta bila nočni veter in svežina. Kolona se je vila mimo spečih, vasi.--Po približno dveh urah in pol smo zavzeli obcestno gostišče, zbudili prebivalce... in bilo je lepo. O žalostni iskri v naših srcih ni govoril nihče. Čez 24 ur se bo treba ločiti. Nato smo krenili dalje. Noč se je prevesila v dan, mi pa smo prešli avtocesto Zagreb—Karlovač in se ustavili na železniški' postaji v Ždenčini. Z vlakom smo se odpeljali v Zagreb, od tu pa nas je vlak. popeljal v Ljubljano.
Na železniški postaji je komandant še zadnjikrat zaklical: »Brigada, zbor!« S pesmijo smo odkorakali proti domu JLA, kjer smo se spoznali, kjer so se naša pota tudi ločila in upali smo, da se še vidimo. Med našo;, potjo po poteh AVNOJ smo delili dobro in „zlo, bili. smo vsi za enega,, eden za vse, postaiipsmo :dobriv,prijatelji. Kosilu v,domu je' sledilo poslavljanje, ki se je zavleklo v popoldanske ure. S solzami v očeh smo Si obljubili, da se bomo srečali in si dopisovali. Bila je težka ta pot, ki smo jo prehodiir v 15 dneh; toda prijetnejša doživetja, bogati -vtisi močnejši in ti bodo. kot spomin živeli z nami. Dolgi' nočni marš'nas. rd tako zdelal, da si ne bi na koncu zapeli: »Ej drugovipjer vam žao, sa-stanak se bliža kraju, rastanak se primakao...«
Dan pionirjev
Zaradi akcije NNNP smo letos praznovali dan pionirjev 28. septembra. 2e pred pol osmo so se po šoli slišali veseli razgovori delegatov konferenc družbenopolitičnih organizacij na šoli. Natanko ob napovedani uri so se pričele programske konference šolske skupnosti, pionirske in mladinske organizacije. Delegati so s svojimi predlogi in aktivnostjo pripomogli, da je delo konferenc uspešno potekalo. Sprejeta sklepi pa nas vse skupaj obvezujejo, da jih bomo vestno in prizadevno izpolnjevali.
Ob 9l uri so se na šolskem dvorišču učenci razvrstili v kolono in veselo odkorakali proti nogometnemu stadionu za Savo. Transparenti, ki so jiih pripravile posamezne razredne skupnosti, in zastave, so še popestrile precej pisano kolono.
Na stadionu je potekalo srečanje PE Franca Kožarja in PE Borisa Pusta. Po kratkem kulturnem programu so se predstavniki občin pedagoških enot pomerili v nogometu, mlajši pa so se zabavali z družabnimi igrami. Po srečanju se nam je vsem prilegel zelo okusen pasulj, ki so „ga pripravile baše kuharice.
Dan pionirjev je za vse šolarje še posebno svečan dan, letošnji pa še prav posebno, saj je pomenil uvod v akcijo NNNP.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO:	Borštnikovo
srečanje, AbigâU, Bette,:' rudar, grb, otonel, Olav, oba, Dol, Karelija, klet, Ačinsk, tonika, Alamo,
MORDA ŠE NE VESTE
Na Hrvaškem napovedujejo, da bo pouk v srednjih,šolah in visokih šolah knjalu povsem drugačen. Dijaki in študentje bodo le pol svojega časa prebili v šoli, drugo polovico pa v delovnem razmerju v delovnih organizacijah. S tem naj bi si zaslužili sredstva za svoje vzdrževanje in šolanje. Za letošnje šolsko leto je kljub pripravljenosti delovnih organizacij ta načrt padel V vodo.
Letos se je v poklicno rudarsko šolo TOZD RŠC, ki deluje v okviru zasavskih premogovnikov, vpisalo zelo malo novih učencev. Prijavilo se jih je 117, vsi so iz sosednjih republik. Med temi kandidati ni nobenega iž Slovenije, „torej tudi ne iz reVirjev. Tako še vedno ostaja odprto vprašanje: »Kdo bo v naprej kopal premog?«
V	sredo, 24. 10. 1979 je bila v Mladinskem centru skupščina Mladinskega centra, kjer so potrdili nov upravni odbor, sprejeli akcijski program in pravilnik o delovanju Mladinskega centra.
V	ponedeljek, dne 22. 10. 1979 je bila v naši delovni organizaciji na obisku delegacij a. iz RK ZSMS. OO ZSMS DSSS Steklarne Hrastnik je skupaj z OK Hrastnik sklicala izredno sejo, na kateri so se predstavniki RK ZSMS in člani predsedstva OO. DSSS Steklarne Hrastnik, pogovarjali o tekočih nalogah, problemih, ki se porajaj o. v sami organizaciji, ter o delegatskem sistemu.
sinoda, t, vladar, Rea, srk,-O. W., konzulat, 'Silen, TKI, Jašin, limona, Arcibašev, sutana, tilberi, atlas, Trst, ilirstvo, tein, krilo, čo-fot, Astarta, jamar.
(D. K.)
Vtisi
osnovnošolcev
Sem opazovalka akcije NNNP. Zaščita pravočasna, straže pozorne, hitra spraznitev, dobra organizacija, taborniška reakcija. (Pavla Zadobovšek, republiška pedagoška svetovalka)
Uspelo nam je postaviti nov tip šotora za bolnišnice. Ranjenci so na varnem. Taborniki smo ponosni, da lahko pomagamo, rče pride do katastrofe. (Maruša 7. a, Melita 7. c)
Dopisujte v
Glas mladih
DA, eta, inje, oka, S, rojak, erg,
luiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiimiiiiiiuiiiiiiiiimiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiriiiiiiiiiiii
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
=	1. Četrtega januarja 1890 se je rodil ugled-
= ni jugoslovanski revolucionar, časnikar in slikar. Vse svoje zmožnosti je posvetil delav-§ skemu gibanju, ki mu je ostal zvest do konca . življenja. Bil je avtor prvih predpisov o delovanju NOO in eden neposrednih organizator-= jev oblasti na osvobojenem ozemlju. Na dru-=	gem zasedanju AVNOJ je postal podpredsed-
| nik AVNOJ. Od leta 1954 pa do smrti je bil predsednik ljudske skupščiiie FLRJ. Kdo je §	ta revolucionar?
|	2. 8. januarja 1943 šo Nemci po izdaji z
E	okoli 2000 možmi napadli tabor pri Treh žeb-
E	ljih na Osankarici. Partizani' so bili utrjeni
E v 26 zemljankah in so se nadčloveško borili, =	‘ dokler niso bili*vsi pobiti. Kateri bataljon je
r	padel takrat?
3. 14. 11. so slovesno odprli železniško progo. Šamac—Sarajevo, ki jo je zgradilo 21.100 jugoslovanskih mladincev. Katerega leta so odprli progo?
4. V Smederevu leta 1864 se je rodil srbski komediograf. Pisal je komedije, povesti in romane, pa tudi nekaj tragedij. Njegove komedije so še danes na programu številnih gledališč. Najbolj znane pa so: Sumljiva oseba, Gospa ministrica, Užaloščena rodbina itd. Kateri komediograf je bil to?
5. 24. 10. 1833 se je rodil srbski pesnik, ki se je razvil pod vplivom ljudskega pesništva in je kmalu postal eden najbolj priljubljenih srbskih pesnikov. Kateri pesnik je bil to? (Jovan ...
iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiKiiii!iiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiimiiiiiMiiiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiumiiiiimiuimiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Predsedstvo OO ZSMS
Snity
Sestanek predstavnikov peteroboja v Hrastniku
Se TESNEJŠE SODELOVANJE — SPOMIN JANEZA JENKA BO ŽIVEL — PRIHODNJE LETO V KRANJU
Majhna nepazljivost organizatorjev zadnjfega . peteroboja v Medvodah, ki so pri končni razvrstitvi le-to izračunavali, nekoliko drugače kot pa je to v sploš-■ nih ■ propozicijah zapisano, smrt Janeza Jenka in pa potreba; po še tesnejšem sodelovanju in po spremembah nekaterih stvari,, ki so neposredno vezane na' športne igre železarjev, gumarjev, kovinarjev, kemikov in steklarjev, vse to je narekovalo sestanek predstavnikov vseh udeleženk.
Organizacijo sestanka kot tudi določitev osnutka dnevnega reda sestanka smo prevzeli mi. Sestanek je bil tako v Hrastniku dne 17. oktobra. Potem, ko-so si tovariši z Jesenic,. Kranja, Medvod in Žalca ogledali naše proizvodne prostore, smo sedli za mizo in se pogovorili o:
nacij sko telo (naziv-bo izbran na ■ ■ 1.. seji. tega organa)..
Naš- predlog je bil soglasno sprejet. Določene so bile že tildi
•	osnovne'naloge, ki naj; bi jih razrešil, ali bolje rečeno, prevzel ta
-	organ. Končni poslovnik bo izdela]; organ sam-.'Dodamo naj le še, da bo sestavljen iz po dveh pred-
. stavnikov vsake sodelujoče delovne organizacije,- njegov'mandat bo. pet let (tekmovalni ciklus),
•	predsedoval pa mu bo predstav-
-	nik. tiste- delovne Organizacije,, ki
-	se- ho V tem času pripravljala ha J Izvedbo iger. ,
Tudi predlogov, kako in na kak -način ohraniti • spomin na Janeza Jenka- skozi :same športne- igre; je
•	bilo. Več' in sila' ražMčnih. Da-bi o-1 stali v, kolikor : toliko razumnih “iif normalnih1 mejah-, smo se dogovorili, da- v- spomin na ome-
Predstavniki'Domta, Save^ in Železarne'nk seji
analizitiin.-potrdalvi končnega-vrstnega reda Peteroboja ’79,
— konstituiranju koordinacijskega telesa Peteroboja,
. — o tem, kako ohraniti spomin na Janeza Janka,...
. — določiti naslednjega organizatorja, ..
Čeprav je bila organizacija v Medvodah" dobra, pašo organiza-“ torji š".:'svojp; neprevidnostjo, M to’tudi-niti' ni bila, ¡&praj; izzvali ■ nered; Dodati 'pa je treba, da boij‘ kot organizatorji,"' sb' napako, storili nekateri posamezniki; ki šfe pred izpadom niso predhodno informirali. Na sestanku v Hrast-; hiku smo vso to zadevo preanali-Zirala	"ngcrtovili’, "da~ je"'krstni’"
red, vsaj na vrhu (in tu je bilo tudi največ; pripomb) 'točen, da pa je. napaka, na drugem oziroma tretjem mestu -(uvodni in končna, vrstni red', je objavljen na * drugem mestu).
Zaradi takšnih pa tudi nekaterih drugih pomanjkljivosti, M izhajajo iz nekoordiniranega dela, smo predlagali,- da-z-a- potrebe- pri—■ prav in tudi 'same izvedbe Peteroboja formiramo neko koordi-
nekakšno evidenco, kroniko teh i-ger. To pomanjkljivost smo skušali popraviti kolikor se to pač še- dá. Iz 'obstoječih dokumentov,, predvsem pa iz tovarniškega- glasila smo sestavili; preglednico končnih uvrstitev vseh doseda-' njih Peterobojev z nekaterimi o-snovnimr karakteristikami, kosilci trofej fair playa in drugo. Vse to smo- predSIpžili tovarišem na sestanku v Hrastniku, s pripombo, naj; to pregledajo, po potrebi dopolnijo in ohranijo kot statistične podatke. Vam pa posredujemo--lestvico, kr je'kestavljeña na principu istega • točkovanja, kot je to- za posamezne končne • uvrstitve. Njen izgled pa je naslednji:
1.	Železarna Jesenice 52 točk (9-krat zmagovalec),
2.	Steklarna Hrastnik 42 točk (3-krat zmagovalec)
7 3l Sava1 Kranj 40 točk,
4.	Ferraiit Žalec 21 točk,
o.	Litostroj Ljubljana 17 točk iz 7 nastopov (1-krat zmagovalec),
6.	Donit Medvode 11 točk iz 5 nastopov.
Sestanek je bil zaključen z e-notno željo vseh prisotnih, da skozi igre najdemo še drugo obliko, še- tesnejšega sodelovanja, prdvsem pa način, kako se še bolj -zbližati, ne-le kot nasprotniki na ■ tekmovalnih' prizoriščih, ampak predvsem kot prijatelji — ljudje — delavci.-To je še dodatna naloga za novo: izvoljeni koordinacijski; organ. Peteroboja.
Jože Premec
njenega' -'tovariša,’;*' dolgoletnegaj teiesnokultumega delavca in so-. ustanovitelja Peteroboja preime-.. nujejo trofejo fair «plava, -v F AIR PLAY JANEZA JENKA.
-. ..Po I obstoječem ...vrstnemredu ■ organizacije -Peteroboja najdbi-1511; - naslednji Peteroboj v -Žalcu, organizator pa Eerralit. Vendar glede na' tov d a praznuje krajska Sa-' va. prihodnja leto vrsto jubilejev (65 let delovne organizacije, 30 let samoupravljanja itd.), so za-prosili;' da' v sklopu vseh teh prireditev prevzamejo' tudi" organa;-"1 zacijo Peteroboja in mu na ta način pridajo še j slavnostni' prizvok. S tem, ..s to želj o. smo, predhodno “Obvestili' tudi oredstavnike- Ferra-lita. Le-ti so domazadevoobrayV, navali in organizacijo .naslednjega Peteroboja tovariško- odstopili Kranjčanom. Tako bo* naslednji,-13. Peteroboj ’80 v maju prihodnje letto,:v Kranju.
Športne igre železarjev, gumarjev, kovinarjev, . kemikov in steklarjev so; se že močno prevesile- v-d-rugo- desetletje,- Resnici- na~ ljubo je treba priznati, da ves ta čas nismo čutili, potrebo voditi
PRIŠLI V PODJETJE V' MESECU SEPTEMBRU:
TOZD I: Gorane Franc — do-stávljaléc zmesi, Mer.danovič Mu-hamed — dostavljalec zmesi, Mi-1'oj kovic Branimirka — odnašalka sté£la¡ Tfumič Fadil,— dostavil a-lec stekla, Jabadič Bohar — dostavljalec "zmesi, Lujič Josip —
• odnašalec stekla, Kahtera'n Ramiz
—	dostavljalec. -zmesi.
TOZD II: Jovanovič'"Ljubiša — vstavijalee v Gilbn, 'Mestne Fadil . —_ vsta vij aleo v Gilon, Dizdare-vič' Muharem — vstavi j aloe v Gilon, Koritnik Gorazd — vzdrževalec, Zorec Miroslav ITI —'strojnik H ?8, Perkovič Marko — pa-močnik strojnika;; "Vidovič Toino
—	pomočnik /strojnika, Stanišič
Dušan-----varilec folij, Radulovič
■ Dragan — varilec folij, Gojgdč Dragica; — kontrolor stekla, Kah-teran Emsuda — kontrolor stekla,. Sivčevič Danica — kontrolor ste-kl-a, Šumič Nevzeta — kontrolor stekla, Jovič Dragomir — pomočnik" strojnika, | Tursunovič- Meh-medalija — dosta vij alee, olja,, Ni-šič Izajeta —. čistilka poslovnih prostorov; Tetic: Mustafa; — pomočnik; IWP.
TOZD IV: Knez Branko — e-lektrolitsko čiščenje modelov, AnžloVar Marinka — administrator, Mikandvič" Duško — elektro-lii^d-' GiSc^je’-teadelov; Stichor Drago —’ kovinostrugar.
TOZD Va Abram Igor — elek-.tromehanik, Raoki. Marjan -- e-Ilefctrotehnik,, — - pripravnik. Ver-hovnik Ivan —delaveG težak na transportu,'. Babič -Zijad t— dela-véc težak -na. transportu. .
DSSS: Velej Bojan. —strojni tehnik — pripravnik.
ODŠLI IZ PODJETJA V MESECU SEPTEMBRU: .
Sporazumna prekinitev
delovnega razmerja:
TOZD I:. Odžič./Milanko —j do-stavljalec zmesi, Kaiuder Štefa^-nija •— žigosar, Leskovšek Inge žigosar.	■	•
i '-TOZD.-.-H: Pavlič; Ivan — konstruktor.
TOZD IV: Peklar Ida — administrator, Nikolič Milan - kovinostrugar;
DSSS: Hertiš Ljudmila — pro-
—	daj alka¡ v bifeju,- Kotnik - Ksenija
—	knjigovodja osnovnih sredstev II.
Odšli- v JLA:
jj TOZD I: Marin Radoslav — me-
■	njalec klešč, Mustajbašič" Ramiz
-	odnašalec stekla,, Jeran Franc
■	II — nabiralec stekla.
TOZD' II: Rejnic Petar — po-' močijik strojnika'.
Samovoljna prekinitev delovnega razmerja:
TOZD’ I: Bikič Muharem •—ocP-
-	našalec. stekla, 'Filipič Mira — odnašal ka stekla, Tavčar Vincenc — krogličar, Bečič Jusuf—odnaša-
dec stekla, Vidergar Bojana — od-
-	naš alka stekla; Sosič' Mfehmed — pobiralec črepinj.
TOZD II: Klapie Ižet — c4bi-'jalec kelihov, Kljajič Mirko — priueitev, Roj bič Gordana -— kontrolor stekla, Sosič Fahra •— kontrolor stekla, Kordič Ivica — 'kontrolor stekla, Bajunovič SIo-bodanka — kontrolor stekla. '
j TOZD IV: Knez Branko. — e-lektrolitsko čiščenje modelov.
TOZD V: Strah Jože—.zidar. Upokojeni:
TOZD II: Volavšek Jože — strojni steklar.
| TOZD V: Pustišek Mihael — strojnik v- kotlovnici,
Poročili-, so se:
■	Kozole 'Milena ' delavka v skladišču gotovih izdelkov ;in Gcr-
•"lavšefe Andr ej-Janko," 'Jamšek Darko — dežurhi' "elektrikar ih vGroih' • "- Marinka^ • Maksimovič Zorka — kontrolor stekla -in'Gav-
■	r-anovič- Niko:.
Prirastek V družini:
Brunček Marija '-— šiba Uroša Kaiuder Zora — sina Matjaža , ..Križnik Ivanka — sina Antona • Hiastan Polda: — sina Bojana Arkmačič Branka — sina Roberta.