-— 38----- Dr. Costovo življenje, zadnji dnevi in pogreb njegov. Kakor strela z jasnega neba je udaril ta glas med nas, da je umrl mož, ki ga domovina naša šteje med najljubše sinove svoje. Dalje časa bolehen, pa vendar brez pretrganja delavnosti svoje, se je po nasvetu svojega zdravnika podal prve dni meseca januarija na daljno pot na Cesko, Draždane, Lipsko in Dunaj, odpočit se pretežnega delovanja , in zdravja iskat v razvedrilu duha svojega, al — črv rnnogostranske bolezni vjedel se je že pregloboko v osrčje njegovo; vrnivši se domu 22. dne u. m. vlegel se je prec, da ni več vstal. Rak v želodcu, bolezen jeter in srca s posledki hudih teh bolezni, končali so mlado življenje; — ne še 43. let starega pokriva ga gomila! Mrtvaška dva lista na čelu dauašnjega lista kažeta, na koliko strani je delal in žrtoval naš C os ta svoje moči blagru domovine. Delal — pravimo — a ne samo le odlično svoje ime je posojeval tam, kjer je bil vpisan za pomočnika, kakor je to pogostoma navada. Costa je bil mož železne delavnosti, ves v službi na korist in slavo domovine svoje. In prav to je, kar odlikuje ranjega in ga stavi v prvo vrsto rodoljubov naših. Da mu tako mnogostranska delavnost je bila mogoča, v to mu je pripomogla ženialnost njegovega duha, s katero ga je obdaroval Oče nebeški. Po neumorni marljivosti svoji si je poleg izvrstnih odvetniških znanosti prisvojil vsestranskih druzih vednosti toliko, da je zmožen bil, odlično delati na različnem polji, bodi-si političnem, bodi-si narodnem, bodi-si znanstvenem itd. Koliko se je dr. Costa boril v zbornici deželnega zbora od leta 1865 za pravice naroda našega, za prid šolstva in omiko ljudstva, za materijalne koristi dežele, za vero naših očetov, za otetbo Avstrije iz pogubnega centralizma itd. itd., to slavno pričajo zapisniki deželnega našega zbora, pa tudi zbora državnega in zapisniki druzih skupščin. V vsakem predmetu je vedel pravo zadeti, pa ni si izbiral predmetov le za galerije voljo. In vsu to delavnost prešinjevala je nesebičnost, ka-koršna je redka dandanes na svetu. Kjer koli je bilo narodnim društvom in drugim domačim napravam denarne pomoči treba, povsod smo našli dr. Gosto radodarnega; žrtoval je, kolikor je le mogel, tudi v tem oziru domovini. Daje bil dr. Costa zarad tolike duševne zmožnosti , zarad tolike navdušenosti za svetinje narodove, zarad tolike veljave hud trn v peti tujcem, je znano vsacemu, kdor je poslednjih deset let bral časnike nemške; al da so tem protivnikom se pridružili po slednja leta tudi nekateri domačini, to je in ostane sra moten madež v zgodovini slovenski! Neprenehoma so v treh slovenskih časnikih in v umazanih Dunajskih „sonetih" letele psovke na moža, ki je vse svoje življenje žrtoval domovini svoji. Da pa taki napadi, ki so vsak hip skovali cel6 nova imena psovk za nj , morali so britko žaliti tako izvrstnega rodoljuba in raniti mu preblago srce njegovo, kdo nam bo to tajil? Žalost duha pa tudi v krepkem telesu ne ostane brez morivnih nasledkov, to kaže nam prežalostna zgodnja smrt dr. E. Costova. Umrl je kot m učeni k za narodno stvar! Kako pa je ogromna večina naroda našega cenila ranjcega, je pričal pogreb njegov. Sprevod ranjcega g. dr. E. H. C o s t e je bil tako velikansk, da ga Ljubljana ni še videla tacega. V soboto dne 30. januarija zjutraj že se je vse gibalo po ulicah. Raz hiše „slovenske Matice", kjer je truplo ranjcega ležalo, je vihrala velikanska črna zastava; ravno tako raz hiše deželnega zastopa, raz redute, kjer je dvorana deželnega zbora, in raz čitalnice; pozneje so se črne zastave razvile še tudi iz druzih hiš, memo katerih je šel sprevod. Mnogobrojno ljudstvo iz mesta, iz bližnjih in daljnih krajev dežele je prihitelo ranj-cega kropit. Jako ginljivo je bilo videti, koliko dragocenih frišnih vencev se je položilo na mrtvaški oder. Ti prekrasni venci so večidel imeli dragocene široke in dolge trakove iz atlasa ali svile in s primernimi napisi v zlatu ali srebru. Taki napisi so bili: i. „Ljubljanske Slovenke narodnemu boritelju" na belem traku v zlatu. 2. ,,Družba kmetijska svojemu podpredsedniku" na črnem traku v zlatu. 3. ,,Mati ca svojemu predsedniku" na belo modro-rudečih trakovih v zlatu. 4. „Politično društvo Slovenij a svojemu ljubljencu" na belo modro-rudečih trakovih v zlatu. 5. ^Dramatično društvo svojemu pospešitelju dr. Etbinu Henriku Costi" na belo - modro-rudečih trakovih v zlatu. 6. „Glasbena matica slavnemu ustaoovniku dr. Etbinu Costi t 28. januarija 1. 1875" na rudečem traku v zlatu. 7. „Citalnica Ljubljanska svojemu podpredsedniku" na belo-modro-rudečih trakih v zlatu. 8. „Citalnica Kranjska zvestemu sinu Slovenije" na belo-modro-rudečih trakih v srebru. 9. „Po močno društvo obrtnikov Častnemu udu" na rudeče mtraku v zlatu. 10. ,Katoliška družba podpredsedniku" na belo rumenih trakovih v srebru in ziatu. 11. ,,Ma-rijina bratovščina preljubljenemu podpredsedniku" na modrem traku v zlatu. 12. ,,0ehove v Ljubljani žijiči Slava nehvnovci pamatce jeho!" na rudečo belih trakih v zlatu. 13. „Društvo rokodelskih pomočnikov" na belem traku v zlatu. 14. „®te s2lbt>o* caten ?at6ad)$ tfjrem Sottegett" na zeleno-belih trakovih v zlatu. 15. ,,Deželni uradniki veleČastitemu deželnemu odborniku dr. Etbinu Henriku Costi v hvaležni spomin" na belo-modro-rudečih trakovih v zlatu. 16. Državni in deželni poslanec grof Jožef Barb o - Wa-xenstein je iz Dunaja poslal krasni venec z napisom „Svojemu nepozabljivemu prijatlu" na belo-modro-rudečih trakovih v zlatu. — Razun teh vencev bilo je še mnogo mnogo druzih z dragocenimi trakovi, med katerimi eden od g, Valentina Krisperja v Ljubljani. Mnogobrojni drugi prekrasni venci so došli od prijateljev in častiteljev ranjcega, med katerimi posebno odlikoval se je velik lavorov venec, katerega je nepozab ijivi boritelj gotovo zaslužil. Ko je poldne minulo, spremenila se je Ljubljana v praznično obleko. Ljudstvo in zastopniki različnih kor-poracij so vedno bolj in bolj prihajali iz bližnjih in najdaljniših krajev. Ob treh popoldne je tisuč in tisuč ljudi stalo pred hišo mrtvaškega odra po vsem velikem bregu. Proti 4. uri popoldne zadoni veliki zvon stolne cerkve, po njem zvonovi vseh cerkva. Slovesno tužno doneči glasovi močno so segali vsem v srca, marsikatera solza je tekala po obrazu. Ob 4. uri so dosli pre-častiti duhovniki, dekan stolne cerkve gosp. Zupan jim je bil na čelu. Po blagoslovljenji mrliča z močnim glasom zapoje moški zbor Ljubljanske čitalnice tužno pesem. Potem se sprevod prične. Red sprevoda je bil tiskan, se je razdelil med ljudstvo in je bil tale: 1. Na čelu sprevoda je šel Ljubljanski meščan z gorečo bakljo; 2. drug Ljubljanski meščan nosil je sveti križ, njemu na vsaki strani sta dva sokolca in dva uradnika deželnega odbora nosila vence; 3. zdaj so se prostovoljno vvrstili Ljubljanski dijak v mnogobrojnem številu; 4. vojaška godba; 5. Sokol se zastavo; 6. rokodelsko društvo se zastavo; 7. katoliško društvo se zastavo; 8. čitalnica Ljubljanska ____ 39 ___ s zastavo; 9. čitalnica Kranjska z zastavo; 10, čitalnica Kamniška z zastavo; 11. čitalnica Ipavska z zastavo; 12. čitalnica Postojnska z zastavo; 13. deputacije druzih društev brez zastav med njimi čitalnica Loška, Šentviška, Bizoviška; 14. uradnik deželnega odbora z vencem deželnih uradnikov, njemu na vsaki strani sta še dva druga deželna uradnika in dva sokola vence nosila; 15. gospodičina , ki je nesla krasni venec Ljubljanskih Slovenk, njej na strani ste dve drugi gospodičini nesli krasna dva šopka; 16. deputacija črno oblečenih Ljubljanskih gospa; 17. red usmiljenih sestra v Ljubljani; 18. preč. oo. frančiškani se svetim križem na čelu. 19. Ljubljansk meščan , ki je na blazini nosil red cesarja Franc Jožefa, papeževi red sv. Gregorja, in Meksikan-ski Guadelup-red, ki so, dokler je ranjki živel, kinčali prša njegova za mnogostranske zasluge. Meščanu na strani še dva meščana, ki sta vence nosila; 20. duhovni se stolnim dekanom; 21. truplo ranjcega nošeno od 8 županov ali njih namestnikov Ljubljanske okolice v svoji narodni obleki, na obeh straneh je svetilo osem Bokolcev in osem uradnikov deželnega odbora z bak-Ijami; 22. žalujoči rodniki ranjcega; 23. odvetniški uradniki rajncega; 24. načelnik c. kr. deželne vlade dvorni svetnik vitez Widmann in uradniki deželne vlade, potem deželni šolski svet; 25. deželni glavar vitez dr. Kal-tenegger, njega namestnik Peter Kozler, deželna odbornika dr. Janaz Bleiweis, Janez Murnik, namestnik pl. dr. Robert Schrey, mnogo deželnih poslancev, ki so tudi iz daljnih krajev prihiteli, in deželni uradniki; 26. odvetniška komora; 27. podmaršal pl. Pirker in deputacija častnikov ; 28. stolni kapitel Ljubljanski in mnogo duhovščine iz dežele; 29. mestni odbor Ljubljanski z županom, potem župani in mnogo druzih zastopnikov iz dežele, kakor župan ali njega namestnik Kranjski, Loški, Vrhniški, Cerkniški, Litijski, Mengški, zastopniki Crno-meljskega in Novomeškega mesta; 30. glavni odbor c. kr. kmet. družbe s predsednikom bar. Wurzbachom; 31. c. kr. deželna sodnija, finančna direkcija, finančna prokuratura, potem c. k. profesorji, drugi c. k. uradi in učitelji, vodja in udje gledališča, Alojzijevišče, trgovci, meščani in mnogo bro]uo število žalujočih vseh stanov. Ljudi, ki so se udeležili te svečanosti, je bilo gotovo nad 12000. Sprevod se je zavolj tega le počasi zamogel pomikovati Čez Šentjakobski most, po starem in velikem trgu, Čez frančiškanski most, po slonovih ulicah, po dunajski ce9ti v cerkev svetega Krištofa. Skoraj povsod, kjer je sprevod šel, so bile štacune zaprte, črne zastave so vihrale iz hiš, žalovalo je glavno me3to, žalovala je vsa dežela. Še enkrat se je ranjci blagoslovil v cerkvi. Ko se je truplo v grob položilo, ko so duhovniki in ljudstvo odmolili, položili so se venci vsi v grob, še enkrat je moški zbor čitalnice zapel ginljivo, in solze, ki so med sprevedom kapale, vlile so se po obrazih nazočih. Tako je spremljal narod narodnega moža do groba!