Ameriška Domovi ima AM€RICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 5 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 19, 1982 VOL. LXXXIV Identiteta junaka letalske nesreče baje ugotovljena WASHINGTON, D.C. — Zdravniki, ki obducirajo trupla žrtev letalske nesreče potniškega letala Air Florida, ki je treščilo v reko Potomac v tem mestu pretekli teden, menijo, da so morda ugotovili identiteto doslej neznanega junaka, ki je sicer nesrečo preživel, a potem umrl, ko je pomagal pri reševanju drugih preživelih potnikov. V dosedanjih obdukcijah so zdravniki namreč našli samo en iprimer, v katerem je bil vzrok smrti utonitev. Vsi drugi potniki so umrli na posledicah treščenja letala ali v most čez reko Potomac ali v reko samo. Potnik, ki je utonil, je Arland D. Williams, mož srednjih let, ki je imel brado. Reševalec na helikopterju je namreč izjavil, da je pri reševanju pomagal nek mož s takšno zunanjostjo, a je izginil, predno so ga mogli rešiti. Potapljači še niso našli trupel vseh ponesrečenih potnikov letala. Led na reki in hud mraz, v katerem morajo delati, sta največji oviri. Preiskava o vzroku nesreče je še v teku. Največ podatkov bodo preiskovalci dobili iz črnih skrinjic, kateri sta v vsakem potniškem letalu in ki stalno zabeležuje-ta vrsto podatkov o poteku vsakega poleta. Včeraj so reševalci dvignili rep letala iz vode, v repu pa niso našli skrinjic. V obeh skrinjicah je radijska naprava, ki še vedno oddaja signale. Reševalci torej vedo, da sta skrinjici v dobrem stanju, a ležita na dnu reke. Potapljači, ki iščejo skrinjici, pa morejo Videti le 6 inčev pred seboj, ko se spustijo v reko. ------o----- Italijanski sodnik: Teroristi bodo najbrž usmrtili gen. Doziera RIM, It. — Preiskovalni sodnik Ferdinando Impost-mato je dejal, da bodo teroristi Rdečih brigad, ki so 17. decembra ugrabili ameriškega generala Jamesa L. Doziera, ga najbrž tudi usmrtili. Do uboja bo prišlo, je pojasnil sodnik, ker je gen. Dozier v rokah vojaškega krila Rdečih briga d. To krilo namreč veruje v atentate, medtem ko drugo krilo te podtalne organizacije takšne metode odklanja. Teroristi bodo ubili gen. Doziera deloma tudi zato, ker se želijo maščevati za aretacijo Giovannija Senzanija, ki je bil prijet 9. januarja v Rimu. Baje je bil Senzani med najvišjimi voditelji Rdečih brigad. V tednih od ugrabitve gen. Doziera so italijanski policisti priprli 32 o-sebnosti, osumljenih pripad-ništva ali vsaj sodelovanja z Rdečimi brigadami. Osrednje vodstvo organizacije pa je še vedno na prostosti. O tem, kje naj bi bil gen. Dozier, italijanski preiskovalci nimajo najmanjšega sledu. -------o---- Sporočajte osebne in krajevni} novice! Novi grobovi Jože Žnidaršič V petek, 15. januarja, je v Hillcrest bolnišnici umrl 59 let stari Jože Žnidaršič, rojen v Sloveniji, mož Vere, roj. Lončar, oče Mrs. Frank (Helen) Vodopivec, Mrs. Tony (Anne) Jakovljevič, Johna, Petra, Toma, Markota, Vere, Joe-a in Mary, 7-krat stari oče, brat Olge Čemernik in Mici Novak (obe v SFRJ), zaposlen kot strojnik pri Parker-Hannifin Corp. 19 let. član Slovenske pristave, DS-PB Tabor, in dr. Presv. Srca Jezusovega KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. danes, v torek, v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, od tam na pokopališče Vernih duš. Rose Škrab V soboto, 16. januarja, je v Woman’s bolnišnici umrla Rose Škrab, rojena Jernejčič, vdova po leta 1944 umrlem možu Franku, mati Rose Siarka, Frances, Jamesa, Wil-liama in Josepha, lQ-krat stara mati, 2-krat prastara mati, sestra Mary Rožnik, Frances Rojc, Angele Pizem, Josephine Smrdel ter pok. Anne Widmar in Josepha, zaposlena do svoje upokojitve kot snažilka v Keith Bldg, in Williamson Bldg., članica dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, SŽZ št. 25 in bivša članica Materinskega pevskega zbora pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Mary Martinsek V soboto, 16. januarja, je nepričakovano na svojem stanovanju v Euclid Beach Manor umrla Mary Martinsek, rojena Mauer, vdova po pok. možu Martinu, mati Ann Hrdy, Laure Roskoski (New Orleans, La.), Emila, ki je predsednik Slovenskega doma na Stanley Ave. na Maple Hts., ter pok. Mary, Thomasa in Richarda J., 11-krat stara mati, 4-krat prastara mati, sestra Anthony j a, Anne Ku-hel ter pok. Frances Taber-nik, Johna, Rose Krese in (Dalje na str. 4) II. II. Pertini je nadalje obsodil proizvodnjo smrtonosnega o-rožja. Zakaj ne gredo raje tolikšne milijarde denarja, zanj potrošene, za boj proti lakoti v svetu? “Sedaj, ko vam govorim, umirajo tisoči in tisoči otrok po svetu zaradi pomanjkanja hrane. V letu 1980 jih je zaradi tega umrlo 18 milijonov. Ta pomor nedolžnih bremeni vest vseh državnikov, tudi mojo.” Predsednik francoske republike Mitterand je v svoji novoletni poslanici med drugim poudaril, da sporazum iz Jalte, ko, so si leta 1945 velesile razdelile Evropo in na katerega se sovjetski voditelji tudi glede Poljske nenehno sklicujejo, nujno potrebu- Poljski metropolit Jožef Glemp kritiziral najnovejše aretacije MILKA PLANINC IZBRANA ZA PREDSEDNICO VLADE V SFRJ; TEŽAVE V SRBIJI VARŠAVA, Polj. — Preteklo nedeljo je med pridigo v cerkvi sv. Andreja v tem mestu poljski metropolit Jožef Glemp kritiziral vojaški režim zaradi najnovejših aretacij oporečnikov in pozval Poljake, naj se združijo zato, ker “nihče nam ne bo pomagal”. Nadškof Glemp, ki igra vse vidnejšo vlogo na poljskem političnem prizorišču, je zopet rekel, da je pripravljen na pogajanja z vlado oz. režimom z namenom, da bi igral posredovalno vlogo med gen. Jaruzelskim in delavskim voditeljem Lechom Walesom. Nadškofove besede v nedeljo so bile tretjič, ko je odkrito kritiziral vojaški režim. V prejšnjih izjavah je napadel proglasitev izrednega oz. vojnega stanja v državi ter zahtevo režima, da Poljaki podpišejo izjave, v katerih izražajo zvestobo do tega režima in kritizirajo Solidarnost. O Lechu Walesi še vedno ni nič zanesljivega znanega. Slišati pa je, da bo prišel v varnost Cerkve ter bival v neki rezidenci, ki je last Cerkve. Menda bo šlo za nekakšen hišni pripor, v katerem ne bo smel Walesa podajati nobenih izjav za javnost. Na večdnevnem obisku v Poljski je bil sen. Larry Pressler (R.-S.D.) . Med bivanjem v državi je imel sen. Pressler pogovor tudi z nadškofom Glempom. Ni hotel sestanka z gen. Jaruzelskim, je dejal senator zahodnim novinarjem, ker se je bal, da bi poljski vojaški režim izrabil srečanje v svoje propagandne namene. Sen. Pressler je prosil vojaški režim za sestanek z Lechom Walesom, a je bila ta prošnja odklonjena. Na tiskovni konferenci v Londonu je dejal sen. Pressler, da ZDA ne bodo gospodarsko pomagale Poljski, dokler bo trajalo vojno stanje v tej deželi in /dokler ne bodo vsi zaprti člani Solidarnosti izpuščeni na svobodo. Sen. Pressler je pojasnil, da ga je sam papež Janez Pavel II. prosil, naj obišče Poljsko, ko ga je papež sprejel v avdienco v Vatikanu pretekli teden. BEOGRAD, SFRJ. — Partijsko vodstvo SFRJ je izbralo 57 let staro voditeljico hrvaške partije Milko Planinc za naslednico Veselina Dju-ranoviča kot ministrsko predsednico jugoslovanske zvezne vlade. Planinčeva bo predvidoma zamenjala Dju-ranoviča po uradnih parlamentarnih volitvah v SFRJ, ki bodo aprila letos. Milka Planinc je prišla na krmilo hrvaške partije po odstranitvi prejšnjega vodstva, obtoženega liberalizma in nacionalizma. V sistemu k o 1 e k t ivnega vodstva, ki si ga je izmislil pok. Josip Broz Tito, so takšne zamenjave redne in brez večjega političnega pomena. Gre predvsem za nekakšno horizontalno zamenjavo, v kateri izvršujejo vodilni politiki nekaj let neko visoko službeno mesto, potem so izbrani za drugo visoko mesto. Letos bo v SFRJ več takšnih kadrovskih sprememb, ki pa najbrž ne bodo vodile k bistveni spremembi ustaljene politike, tako doma kot na tujem. Vse republiške.partije in obe pokrajinski partiji Zveze komunistov Jugoslavije bodo imele kongrese letos spomladi, tem bo pa sledil 12. kongres ZKJ. Težave v Srbiji V intervjujih, podanih v zadnjih tednih, so vodilni partijski politiki priznali, da je na j več ji in najnevarnejši politični problem v SFRJ trenutno stanje odnosov med Srbijo na eni strani in obema svojima pokrajinama, t.j. Vojvodino in Kosovem, na drugi. Posebno jasen glede tega je bil hrvaški politik Vladimir Bakarič, ki velja za nekakšnega starosto osrednjega, naj višjega partijskega vodstva. Bakarič je dejal, da je vodstvo zaskrbljeno nad pojavom nacionalizma v Srbiji, ki da je najbolj izrazit v zaničevanju Albancev, da pa so tudi Vojvodinci nezadovoljni s svojim položajem v okviru Srbije. Ta politični problem mora biti rešen, je rekel Bakarič. Kot kaže, par- tijsko vodstvo pritiska na Srbijo in obe pokrajini, naj se sporazumejo čimprej. Gospodarstvo Jugoslovanski voditelji nadaljujejo s politiko gospodarske stabilizacije, ki je osredotočena predvsem na povečevanje izvoza skoraj za vsako ceno in zmanjševanje u-voza. Ta politika, ki traja že tri leta, je rodila nekaj uspehov. Primanjkljaj v plačilni bilanci SFRJ s tujino ki je leta 1979 znašal 3,7 milijarde dolarjev, leta 1980 še 2,3 milijarde, lani pa okoli 1,7 milijarde dolarjev, bo letos, če bodo gospodarski ukrepi u-speli, okoli 500 milijonov dolarjev. Inflacijska stopnja lani je dosegla najvišjo raven v povojnih letih: 46 odstotkov. Ta stopnja bi bila še višja, ako zvezna vlada ne bi v zadnjih mesecih 1981 pod-vzela nekaterih ukrepov v o-kviru zamrznitve cen. Cene na drobno v SFRJ so se lam povišale za 39,3 odstotka. Nadrtujejo, da bodo cene letos rastle manj kot 20 odstotkov. ------o----- Gospodarski zastoj ZDA bo še trajal; brez dela bo 10% delavcev WASHINGTON, D.C. — V intervjuju na televizijskem programu “Meet the Press” preteklo nedeljo je ekonomist Alan Greenspan dejal, da bo gospodarski zastoj ZDA trajal nekaj mesecev več in da bo odstotek delavcev, ki brezuspešno .iščejo zaposlitev, dosegel višino 10 oz. naj višjo stopnjo v ZDA vse od začetka druge svetovne vojne. Greenspan je vodil Svet gospodarskih svetovalcev v a d m i nistraciji Geralda R, Forda in je priznan ekonomist konservativne smeri. V pomladnih mesecih se bodo gospodarske razmere obrnile na bolje, je nadaljeval, glavno vprašanje pa bo, ali bo izboljšanje trajalo dalj časa. Sam nimam odgovora na to vprašanje, je priznal. Papež in državniki ob novem letu jejo ponovnega razpravljanja, saj so se razmere od tedaj zelo spremenile. Sovjetsko sklicevanje na Jalto glede Poljske je neumestno, saj sovjetska vlada ni upoštevala dogovora, da mora priti na Poljskem do svobodnih volitev. Mitterand je tudi pozval voditelje Poljske, naj ukinejo izredno stanje in obnovijo demokratične svoboščine. Predsednik poljske republike Jablonski pa je v svoji novoletni poslanici pozval Poljake, naj v letu 1982 odpravijo nasprotja in obljubil, da ko se bo vrnila “splošna demokracija”, ne bodo odpravili reform in dosežkov v zadnjih 16 mesecih. Ustanovljena naj bi bila “fronta narodne enotnosti”, v kateri naj bi bilo poleg partije mesta tudi za Cerkev, verske organizacije, in sindikate in druga samostojna združenja. Medtem pa severnoameriška vlada, ki dolži Sovjetsko zvezo za dejanskega krivca sedanjega položaja na Poljskem, že prehaja k izvedbi Reaganovih u k r epov zoper poljski režim in SZ. Reagan je namreč razveljavil nekatera dovoljenja za izvoz ameriške tehnologje v SZ, ne bosta obnovljeni pogodbi o pristajanju sovjetskih letal na a-meriških letališčih in ureditvi plovbe med ZDA in SZ. začasno se ustavi dobava žita SZ po sporazumih, ki'veljajo za leto 1983, ostane pa veljavi sporazum o dobavi žita za tekoče leto. Reaganovi ukrepi pa niso našli prave podpore pri zahodnih evropskih zaveznikih. Zlasti Zah. Nemčija stoji na stališču, da se s temi ukrepi ne pomaga poljskemu ljudstvu. Sovjetska zveza pa je naravno sprožila veliko gonjo proti “ameriškemu grobemu vmešavanju v poljske notranje zadeve”. Sv. oče je na Novega leta dan pri opoldanskem nagovoru ponovil: “Gospod naj reši Poljsko nasilja! Molite za mojo domovino, kajti gre za zadevo, ki ni pomembna samo za neko državo, ampak za zgodovino vsega človeštva.” K. G. Iz Clevelanda in okolice “Pristavska noč”— Slovenska pristava prireja svojo tradicionalno “Pristav-sko noč” to soboto, 23. januarja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Večerja bo servirana ob 6.30 zvečer. Sledil bo krajši program, ki ga bo vodil Avgust Pust in na katerem bodo nastopili Fantje na vasi. Za ples bo igral orkester Veseli Slovenci. Odbor SP naznanja, da so vse vstopnice za prireditev že razprodane. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida, dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in SŽZ št. 25 so vabljene v Zakrajškov pogrebni zavod na 6016 St. Clair Ave. jutri, v sredo, ob 9. dopoldne, k skupni molitvi za pok. članico Thereso (Rose) Škrab. Za senklerske upokojence— Klub slovenskih upokojencev na St. Clairju ima svojo sejo v četrtek, 21. januarja, ob 1.30 popoldne v spodnji dvorani SND in ne v sredo, kakor je bilo napačno naznanjeno v petkovi številki AD. Drži pa, da bo po seji zabava in da so novi člani in članice vedno dobrodošli. »**++*»*+******* ************* Zadnje vesti • Pariz, Fr. — Neznan a-tentator je včeraj streljal na 43 let starega ameriškega vojaškega atašeja, podpolkovnika Charlesa R. Raya, in ga u-bil. Preiskovalci še nimajo nobenih podatkov o atentatorju ali o tem, kateri teroristični skupini naj bi pripadal. • Grenoble, Fr. — Danes dopoldne so teroristi streljali s protitankovskimi raketami na jedrsko elektrarno v izgradnji blizu tega mesta. Štiri rakete so zadele tisti del elektrarne, v katerem naj bi bil reaktor. Jedrskega goriva pa ni bilo v omenjenem prostoru, ker elektrarna še ni dograjena ih ne obratuje niti poskusno. To so brez dvoma vedeli tudi teroristi, ki baje pripadajo' gibanju v Franciji, ki močno nasprotuje izgradnji jedrskih elektrarn. • Las Vegas, Nev. — Včeraj so treščila na tla v puščavi te države 4 letala Thunderbirds. Thunderbirds je posebna e-nota ameriških letalskih sil, ki nastopa na letalskih prireditvah, kakršna je npr. Cleveland Air Show. Piloti so med najboljšimi, zaradi tega so pa njihovi manevri tvegani. Kot kaže, je vodilni pilot včeraj strmoglavil na tla, drugi piloti, ki so njemu sledili, so tudi strmoglavili. Vsi nastopi Thunderbirds za leto 1982 so odpovedani. V tej e-noti je namreč še nekaj pilotov in letal. • Helsinki, Fin. — Predsednik finske vlade, 58 let stari Mauno Koivisto, je zmagal na predsedniških volitvah. Koivisto bo prvi socialistični predsednik Finske. Dosedanji predsednik Urho Kekkonen, ki je na tem mestu že 25 let in je star 81 let, se je zaradi zdravstvenih razlogov upokojil- • Washington, D.C. — Danes ob dveh popoldne bo imel predsednik Ronald Reagan tiskovno konferenco. Konferenco bo prenašala televizija. Lep nastop— Preteklo soboto zvečer, ko je zunaj divjal snežni vihar, so v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clairju nastopili z odlično podanim programom plesalci in plesalke Slovenskega folk Iomega inštituta v Ameriki s svojim “prvim velikim večerom iz slovenske folklorne zakladnice”. Kljub izredno slabemu vremenu, je bil obisk kar dober. Raz.našalca iščemo— Ameriška Domovina nujno išče raznašalca za Kildeer. Cherokee, Arrowhead, Mus-koka, Pawnee, Abby, Tyron-ne in Monterey ceste. Oglasite se v naši pisarni na 6117 St. Clair Ave. ali pa nas pokličite na tel. 431-0628 za informacijo. Velika razprodaja-— Včeraj se je v Anžlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Ave. začela res velika razprodaja različnega kvalitetnega blaga. Popusti so do 50%. Več podrobnosti v oglasu v današnji Ameriški Domovini. Pobiranje asesmenta— Dr. sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in podr. št. 25 Slovenske ženske zveze bosta pobirali asesment v ponedeljek, 25. januarja, od 5.30 d6 7. zvečer v društveni sobi sve-tovidskega avditorija. Zadušnici— Jutri, v sredo, ob 6.45 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Ivana Cuglja ob 8. obletnici njegove smrti. V petek, 22. januarja, ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za Milko Mer-šol ob obletnici njene smrti. Spominski dar— Ga. Mary Otoničar je darovala $22 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. moža Rudolpha st. in pok. sina Rudolpha mi. Iskrena hvala! Pozdrav— Iz prekrasnega jezera Tahoe, ki je na meji med Kalifornijo in Nevado, pošiljajo pozdrav Lahovi, lastniki nove Swiss Haus restavracije v Madisonu, Ohio. Tiskovnemu skladu— Društvo “Mir” št. 10 Ameriške Dobrodelne Zveze je darovalo $25 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. ^Franc Gartroža, Cleveland. Ohio je daroval $12 v naš tiskovni sklad. Klub slovenskih upokojencev na St. Clair Ave. pa je prispeval $10 našemu slovenskemu listu. Vsem darovalcem hvala lepa! ------o----- VREME Spremenljivo oblačno danes z najvišjo temperaturo okoli 32 F. Jutri pretežno oblačno z možnostjo mokrega snega ali dežja v popoldanskem času. Naj višja temperatura okoli 40 F. V četrtek zopet oblačno z možnostjo dežja v popoldanskem času. Najvišja temperatura okoli 35 F. ------o----- če še niste naročnik Ameriške Domovine, postanite še dane«! " ../ . a'v;.n; ' ■ ‘;- AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 19, 1933 'mm AMERIŠKA DOMOVINA 6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, OH 44103 Beseda iz naroda... AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Tuesdays and Fridays except first two weeks in July and one week after Christmas NAROČNINA: Združene države: $2i8.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto. SUBSCRIPTION RATES: United States: !. $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 wm No. 5 Tuesday, Jan. 18, 1982 Zunanja politika v letu 1981 Ni se mogoče znebiti vtisa, da je bila ameriška zunanja politika Reaganove vlade v preteklem letu vse preveč razcepljena, razbita, neenotna in radi tega neuspešna. V modernih ustavnih in demokratičnih državah je zunanja politika v rokah in v odgovornosti zunanjega ministra (v Ameriki državnega tajnika), ki jo vodi sam po navodilih in sporazumno z ministrskim predsednikom (v Ameriki predsednikom republike). V območje zunanje politike spada tudi, in morda v prvi vrsti, narodna varnost, saj je državni tajnik tisti, ki ureja odnose z vladami držav po /svetu, vzdržuje diplomatske stike z vsemi, in je zatorej na tekočem z vsemi važnimi dogodki po svetu, pomembnimi za vzdrževanje miru in varnosti lastne dežele. Ameriška zunanja politika trpi že mnogo let na dvojnosti njenega vodstva, torej ni iznajdba sedanje vlade. Dvojnost obstaja v dejstvu, da odloča o nji poleg državnega tajnika tudi šef varnostnega sveta in varnostni svetovalec (security adviser) federalnega predsednika. Med njima se prav pogosto poraja ribanje in trenje zaradi različnih pogledov in ocenjevanja zunanje političnih problemov. V svežem spominu je še praksa Henryja Kissinger ja, ki je kot Nixonov svetovalec načrtno spodkopaval kompetenco in avtoriteto tedanjega drž. tajnika Rogersa, dokler ga po nekaj letih ni spodrinil in zasedel njegovo mesto. Boste rekli: je bil pač sposobnejši! Dobro. Pa zakaj je dvojnost trajala tako dolgo v Škodo državne zunanje politike in ameriškega ljudstva? Čemu je bilo treba? Pod Carterjem se je igra v mnogo milejši, pa vendar škodljivi obliki ponovila. Svetovalec Brzezinski je zelo pogosto dajal izjave, ki se.niso skladale z zunanjo politiko drž. tajnika Vance-a. In sedaj v povečani meri spet doživljamo isto pod Reaganom. Predsednikov svetovalec za državno varnost Allen je dajal javne izjave, ki jih je drž. tajnik Haig ovrgel in zanikal, ali vsaj popravil. Velika škoda za enoten in prepričljiv u-činek ameriške zunanje politike! V sedanji administraciji se je v tem oziru položaj očividno še poslabšal. Dvema rivaloma na polju zunanjepolitičnih akcij se je pridružil še tretji: obrambni tajnik Caspar Weinberger. Do sedaj je bila navada, da je vzdrževal osebne stike in obiskoval tuje prestoli-ce državni tajnik, kar nesporno spada v njegov delokrog. V zadnjih mesecih smo pa bili priča, da potuje po svetu tudi obrambni tajnik, v čigar naloge spada skrb za odlično izvežbano in za akcije pripravljeno o-brambno silo'vseh štirih vej, za kar ni treba potovati po svetu, tem manj, ker je državni tajnik sam bivši visok oficir in zatorej vojaške stvari razume in obvlada. Vendar smo videli, da sta bila nedavno oba istočasno v Evropi: Haig'v Bruslju, Weinberger v Londonu in sta oba, vsak po svoje, tolmačila odnose Amerike do evropskih zadev. Avtorju tega pisanja se to ne zdi modro, še več, tudi umestno in koristno ne. Kakšna je bila torej v takih razmerah ameriška zunanja politika v preteklem letu? Že na volivni kampanji sta Reagan in republikanska stranka naznanila oster kurz clo Sovjetske zveze. Popolna zavrnitev sporazuma Salt II, ki ga je podpisal Carter, močno zvišanje oboroževanja, zlasti z atomskim orožjem, nova pogajanja s Sovjeti s stališča vojaške superiornosti, obtožba Sovjetije, da podpira svetovno teroristično gibanje, zahteva takojšnjega umika iz Afganistana — to so bili volivni šlagerji, ki so zelo užigali. To pesem je bilo mogoče slišati tudi v prvih mesecih nove vlade. A počasi je zgubljala svoj ostri fon in postajala mehkejša, dokler ni novi predsednik zapel slovesno novo melodijo o sporazumevanju in sodelovanju. Kako je ta umik vplival na komunistične Ruse, se bo videlo šele, ko bomo ocenjevali rezultate začetnih pogajanj v Ženevi; pozitivno je'vplival na Evropejce, ki so se zaradi nepremišljenih ameriških izjav resno bali atomskega spopada na njihovem ozemlju; ostali svet pa je umik sprejel za to, kar je bil: ameriško popuščanje — kot ponavadi. Slovenski pregovor pravi: veliko grmenja, malo dežja. Morda se pa to pot motimo. Ko bi se vsaj! Na Srednjem vzhodu je mednarodni politični položaj povsem zmešan ob času tega pisanja. Da-li je bil z velikim pritiskom predsednika v senatu sprejeti sklep BOŽIČ PRI SVETEM CIRILU NA TRŽAŠKEM RADIU NEW YORK, N.Y. — V nedeljo, 26. decembra, je poklicala tržaška radlijska postaja cerkev Sv. Cirila. G. Ivo Jevnikar, eden izmed urednikov postaje, je predlagal, da bi povedali nekaj drobnih misli o Božiču ob naši cerkvici. Ivo Jevnikar je obiskal to poletje s svojo ženo Združene države, preživel je več dni z nami. Dali so nam dobro uro časa, da pripravimo besedilo za oddajo, ki bi jo potem po satelitu prenesli v Trst, posneli na trak in oddajali eno uro pozneje, med šesto in sedmo zvečer po tržaškem času. Mislim, da sem prav razumel: ob postaji so zbrali za Božič Slovence in slovenske rojake iz vseh delov sveta — lepa misel! Po sreči smo imeli zvočni trak, na katerega je naš pe-vodoja Franjo Kostanjški posnel letošnjo polnočnico, u-brano in lepo slovensko prepevanje božičnih pesini. Odločili smo Se, da bomo začeli s pesmijo in obdržali pesem v ozadju radijske oddaje. Za letopis Ameriške Domovine prilagam besedilo, ki sem ga sestavil: Vsem Slovencem, do koder sežejo valovi vaše radijske postaje, lep božičen pozdrav z New Yorka! V ozadju poslušate božične pesmi, ki smo jih včeraj v naši cerkvici posneli na trak. V veličastnostih Božiča v naši ameriški metropoli se slovenska cerkev Svetega Ci-rjla izgubi. Ne le središče mesta,- to je Manhattan, ampak tudi okraji Velikega New Yorka, 'Brooklyn, Queens, Bronx, Staten Island, potem Long Island in New Jersey, kjer živijo člani naše slovenske skupnosti, so odeti v nepopisno razkošje luči in barv, rož in zelenja, ob katerem je trg Svetega Marka, kjer leži naša cerkvica, komaj zaznavno žarenje. Pa vendar, Božič niso le luči in barve, rože in zelenje, Božič je predvsem v naših srcih, saj pomeni za nas rojstvo Kristusovo, začetek tiste modrosti, ki je prva od vseh začetkov sveta pokazala pot do sreče po medsebojni ljubezni. Tako pomeni tudi naša cerkvica — na zunaj komaj zaznavna v tej množici stolpnic — za Božič slovenskim rojakom dvoje: prvič notranjo radost: srečanje naših družin, ki prihajajo v to svetišče od vsepovsod, tako daleč kot je od Trsta do Ljubljane, do Gorice, do Kopra; in drugič zunanje veselje: cerkev je odeta v slovenske barve, v oltarju so postavljene jaslice in božična drevesca, luči in barve, rože in zelenje. Pa tudi po slovenskih domovih o h r a n j amo izročila našega praznika: postavlja- mo jaslice, božična drevesca, kadimo in škropimo z blagoslovljeno vodo. Tako je v Kaliforniji ob cerkvi Svete Družine, ob Svetem Janezu v Milwaukee ju, ob Svetem Štefanu v Chicagu, ob Svetem Vidu v Clevelandu, ob Sveti Tereziji v Johnstowuu,. ob Svetem Križu v Fair-fieldu, ob Brezjanski v Wa-shingtonu. Naš župnik p. Robert je za 65-letnico Svetega Cirila zapisal tole: Ohranjanje slo- venskih krščanskih izročil v Ameriki ne pomeni le ohranjanje zavesti, jezika, bogoslužja in dejavne navzočnosti naše dediščine pri oblikovanju Amerike, ampak tudi ohranjanje tistih postojank, ki niso važne le za nas, ampak tudi za našo deželo, njeno omiko, moč in zgodovino. New York ima v svetu poseben pomen, ki seže preko meje naše dežele, saj pomeni srečanja in sprave med narodi in omikami, mesto je, v katerem imajo svoja verska in kulturna središča vse etnične skupnosti ameriškega mozaika. Skozi naša vrata je peljala pot vsem Slovencem, ki so prihajali več kot sto let v Ameriko iskat pravice človeka. Zato moramo ohraniti cerkev Svetega Cirila. Za Božič leta 1981 smo znova izpovedali, da to hočemo. Simon Kregar ------o----- Srebrni jubilej zakonskega življenja BERWYN, 111. — V soboto, 9. januarja, sta slavila 25-let-nico poroke naša poznana zakonca Stanko in Marija Vla-šič iz Chicaga. Otroci in številni prijatelji so jima pripravili veselo presenečenje za ta jubilej. Naše iskrene čestitke z željo še za zlati poročni jubilej! Hud mraz, ki je zajel Chicago 9. in 10. januarja, je malo popustil. V nedeljo, 10. januarja, je kazal toplomer 26 stopinj F pod ničlo; kot poročajo, ni bilo tako hudega mraza v Chicagu, odkar vodijo statistike za vreme in temperaturo. V Chicagu za vremenske o prodaji Avacs letal Saudski Arabiji pravilen ali ne (z ožirom na Izrael), se bo šele pokazalo. Saudijci so doživeli velik poraz s svojim mirovnim načrtom z Izraelom, kar za ameriško politiko ni dobro znamenje. Poznejša samovoljna priključitev Golanskega višavja Izraelski državi še manj. Zamajal se je Camp David in se lahko poruši. Kaj in kako potem? Neprestano ščegetanje komunistične Kitajske s planiranim dodatnim oboroževanjem Tajwana se zdi neprimerno, če se pomisli, da Amerika potrebuje Kitajsko pri svojih računih s Sovjetsko zvezo. Pametna mera moderne oborožitve te najbolj obljudene dežele, katere se Sovjeti pošteno bojijo, je gotovo vredna resnega premisleka. Z Indijo, naj več jo demokracijo na svetu, naši odnosi niso najbolj prisrčni (največ zaradi oboroževanja Pakistana), kazalo bi jih izboljšati. Japonska je poglavje zase zaradi ameriški business prehitevajoče industrijske revolucije. So to kočljive, težko rešljive zadeve za ameriško zunanjo politiko Ob času tega pisanja gleda ves svet na Poljsko, kjer so se po proglasitvi obsednega stanja začeli odigravati težki spopadi med svobodoljubnimi delavskimi milijoni in kom. partijo, ki se z aktivno sovjetsko pomočjo drži na oblasti. Poljska kriza je preizkusni kamen o sposobnosti in učinkovitosti ameriške zunanje politike. Od izida te krize bo svet ocenjeval vrednost ameriške vplivnosti in'moči. " 'A; ■ J' ‘ ' L. P, napovedi merijo temperaturo zraka na treh različnih krajih mesta, toda iz postaje pri jezeru tiste dni ni bilo poročila. Kot so na televiziji razložili, je bil vzrok ta, da postaja pri jezeru lahko meri temperaturo samo do 20 stopinj F pod ničlo. Mraz je napravil dosti škode, tudi več ljudi je umrlo zaradi mraza, poleg katerega smo imeli še močan veter, ki je napravil zamete na cestah in so zaradi tega morali več cest zapreti za promet. Bilo je obupno, ne za nas, ki smo se dva dni držali kar v toplih hišah, obupno pa za tiste, ki so morali iti ven na mraz. Najhujše je bilo za gasilce, ki so na ta dan gasili požare po mestu. Na kraj požara so sicer prišli takoj, toda predno so otajali vodne hidrante ter prišli do vode, je hiša že skoraj pogorela. Ivanka, žena našega naročnika Metoda Žrdina v Chicagu, je prejela iz Slovenije žalostno vest, da ji je na Blokah na Notranjskem 19. decembra lansko leto umrl oče Janez Lah. Pokojni je doživel lepo starost 86 let, v Sloveniji zapušča ženo in sina, v Chicagu pa žalujočo hčer Ivanko. Naj pokojni mož in oče počiva v miru božjem, preostalim naše sožalje. Ludvik Jelenc •o- Kalifornijski poročevalski kos Slovenske družine v Božiču. — Kot vsako leto, tako so tudi letos prišli naši otroci praznovat ta pomembni cer -kveni in družinski praznik domov pod streho njihovih staršev. Kot^ ponavadi, tudi v tem letu nismo imeli kakega skupnega praznovanja, vendar smo obdržali domače slovenske tradicije, pri katerih pa ne manjka naša slovenska potica, še manj pa jaslice, katerim se pridruži tudi okrašeno in razsvetljeno božično drevesce. Po deževnem vremenu smo imeli zelo lepo vreme na Sveti večer, kakor tudi na sam Sveti dan. Štorklja se je oglasila pred Božičem. — Končno sva z ženo postala stara mama in ata. V družini sina Maksa ml. se je oglasila štorklja in prinesla zalega fantiča, kateri bo gospodaril v družini med tremi sestricami. Stari starši mu žele zdravja in dolgega življenja in upamo, da bo novorojeni “Scottie” v srečo in veselje družini. Nešteta pisma. — Prejel sem zopet toliko pisem, da v resnici radi pomanjkanja časa ne morem vsakemu takoj odgovoriti. Najbolj pa me je presenetilo pismo g. Nika in ge. Bariče Tomc po dolgih 34 letih, ko smo se razstali v italijanskem taborišču Barletti. Našel je moje ime po dopisih v Ameriški Domovini. Njegovo drugo pismo, katero je sledilo že po par dneh mojemu odgovoru, pa je sila zanimivo in kaže začetno borbo in kasnejši razvoj do današnjega dne, ko sta se imenovana bivša begunca-prijatelja preselila iz oddaljene Argentine v državo Florido k svoji hčerki, kjer uživata zasluženi pokoj. Pripomniti moram, da že dalje časa zbiram material o življenju naših ljudi v Argentini. Vsem in vsakemu posamezniku za veliko pozornost iskrena hvala. Božič doma. — Neki priseljenec iz južnega predela Jugoslavije se ne more načuditi razkošju in pozornosti, katero obračajo ameriški državljani v predbožični dobi in o. Božiču. Kar se tiče postavljanja smrekice (božičnega drevesca), je v južnih predelih države namenjeno prazniku Novega leta in posvečeno “Dedku Mrazu” (v Jugoslavj-ji)„ Iz Slovenije pa sem prejel nasprotna razveseljiva poročila. Postavljanje jaslic, kropljenje okoli hiše in .ostale nekdanje božične tradicionalne navade se vedno bolj uveljavljajo. Se razume, da brez okrašenih božičnih smrekic družine niso . .. ' Beatrice Bayley, Inc. — Zgoraj imenovana kompanija je izdala svojo “Heritage Book”. Kot sem bil obveščen, je v njej na stotine slovenskih imen. Namen te izdaje je zbrati gradivo novonase-Ijenih in poiskati korenine so- rodstva v zvezi z objavljenimi imeni. Ker še nimam knjige v roki, ne morem kaj več pisati o njej ali obvestiti naše drage čitatelje o njenem pravem pomenu. Božič 1981 v vsakdanjem življenju in pa v cerkvi. — Še nekaj ur in čas predbožične dobe bo končan. Dan odmira in se utaplja v večerni mrak, promet na cesti se u-mirja in zakasneli nakupovalci se vračajo obloženi s polnimi rokami daril. Vse za denar! Od dobrih 99 centov pa do težkih stotakov in celo tisočakov. Plačaj, kakor hočeš. V gotovini, z denarjem, čekom ali pa kreditno nakaznico. Nihče se ne o-zira po nikomur, kako je oblečen. Na široko se odpro vrata v prodajalnico, pa čeprav imaš zakrpane hlače ali morda celo pošvedrane čevlje. Tudi te imajo v teh decem-berskih dneh svojo posebno veljavo... Po cesti se počasi pomikam in lačne človeške oči love lepoto razstavljenih izložbenih predmetov. Moj namen ni danes božično nakupovanje daril, rad bi le videl in ujel košček pravega in resničnega življenja, katerega so morda moje oči spregledale v preteklosti leta. Marsikaj sem videl'v preteklih letih, marsikaj v par dneh predbožične dobe. Veliko je ljudi, kateri s povešeno glavo slede belim črtam po asfaltni cesti. Njih cilj jih vodi iz ene ceste na drugo. So brez sredstev, ali žive v velikem pomanjkanju. Za nje banka ni nikdar natiskala čeke, njihovo ime je nepoznano po kreditnih zavodih. Nihče ne ve pravzaprav, kako žive. Morda od male pokojnine, podpore, pa vendar vse to ne zadostuje pri današnji draginji. Reveži so. Cesta jim je vsakdanja pot od zore do mraka. Vsak vogal jim je prijatelj, saj skoraj za vsakim stoji sod ali celo dva. Marsikje je tudi nagrmadena gomila papirnatih škatelj. Marsikaj se najde, če brskaš. Morda kos še uporabne obleke, razbito otroško igračo ali celo kaj drugega. Ti ljudje nimajo svojega pravega domovanja, niti ne lepo pregrnjenih miz, na katerih stoje topla, dobro pripravljena jedila. Božično melodijo čujejo po ulicah, moderni gramofonski aparat so videli samo v izložbenem oknu. Morda so nesrečni po svoji lastni krivdi, morda po krivdi drugih, morda sta jih nepravo in nemoralno življenje, v katerega so vmešane alkoholne pijače, odtegnile od normalnega življenja ali jih celo izločile iz družinskega središča. Letos pa je tudi večje število takih, katerim je inflacija pokazala trdo pot od vrat do vrat v upanju na boljšo bodočnost. Nisem hotel gledati več pravega življenja, hotel sert proč, vsaj za nekaj ur proč S takimi mislimi. Hvala Bogu! Pred menoj se je ustavil mestni avtobus. Samo par starejših oseb je s? delo v njem. “Srečen Božič,” sem dej^ šoferju, v razigranih besedah mi je veselo odgovoril. Bila njegova zadnja pot za daneS jutri na Božični dan je prosi “Utrujen sem,” je pristavil Bilo je precej prometa preko dneva ... doma pa me čaka žena z otroci... Zamislil ^ je. Nisem ga hotel odtrgali pomaknil sem še v ozadje ^ se vsedel. Vozil je hitro, tudi meni j* bilo prav tako. Iz vsake h$ so mežikale raznobarvne L čice..., a vendar misli iz reS ničnega življenja v predel sredine mesta so ostale. Doma v topli hiši sem P° tem poslušal radijskega f vornika. V izbranih beseda je voščil vsem poslušalce11 vse dobro, zlasti pa svet11 nočnega miru ... Družinsko veselje je A neskaljeno. V veselju so P1 tekale ure, dokler sem se Zl’ pet znašel v cerkveni peVS^ sobi. Kratka pevska vaja. z ob 11. uri pred polnočjo ^ pričetek božičnega konced Živ žav. Skoraj nisem ^ prijateljevih besed. OR0' višjih razredov osnovne ka*1 iške šole. Letošnji božični progD je bil namenjen ljudske111 petju. Pričel se je s petje#1' orkestrom r o č n i h zvonce Spored ni bil samo lep ifl ti bro pripravljen, pač pa popoln užitek vsem tisk1 kateri so se odtrgali za P ur p o s v e t n emu življe^ Igranje na ročne zvonce dokazalo sposobnost naše d raščujoče mladine, discipl’ in polno izvežbanost v n#5 p* Temu koncertu je siv koncert našega meša#0 zbora. Pod spretnim vodstv*1 mladega in novega pevoV( je g. Dana Nilsona, kateri tudi dirigent zbora in član stoektonske simfo# smo izvajali Mozartovo h1' (Missa Brevis) v latinsk; jeziku. Za orglami pa je ( ga. Mary-Lee Scoville, A organistinja-komponistinj3 prof. domačega univerz^ nega konservatorija. Grk®5 je dal večji pomen izVs nju božičnega programa. Uspeh je bil, kot smo f čakovali, obisk vernikov bil mnogo številnejši od V* preteklih let, odkar že P°| vam v našem cerkvenem ru in to gre nazaj v leto \ Obetani mir še ni Prl’ Človeštvo ga ne zna najti ti dati. Na oknu sprejemnice il* bela sveča. Tudi na drug11, knih sosednjih hiš. Ne sveče v ovalni pisarni E hiše v Washingtonu, p10', čan pa sem, da tudi ta#1; ri. Za bratske Poljake, za 11 katerega tam letos ni, tak0 dejal naš predsednik. Preteklo leto so se ° A rumeni trakovi v spon#11 meriškim talcem v Iran#)1 tem je svet ječal v bojsl zaradi napete situacije ^ ganistanu. Koliko sveč bo treba ( hodnje leto ob tem čas11 kraje, kateri so nam da#e’, uganka,- pa bo pokazala dovina narodov nekaj c kasneje... Poizvedba Rojaki, rojakinje, danski Slovenci: Moja žena je po nakljf izvedela, da se nahaja , sorodnik v Cleveland# | njega bližnji okolici. potrebovala njegov naS^ vljudno naproša, če kd° zna g. Cvetko Končar-ja-poklicu je mesar, ali Pa j morda celo svoje (Dalje na str. 4) AMERIŠKA DOMOVINA, ANUARY 19, 1982 fm m m) Kana«!ska M@m@vina Iz slovenskega Toronta Prvo četrtletje Zdi se, da je prvo četrtlet-1 je v Z.H.P. Slovenija zelo :j kratko. Kar naenkrat minejo j prvi trije meseci poslovne do- 1 be: oktober, november in. de- ‘ cember. V tem času se za^ ključujejo računi prejšnje poslovne dobe, se pripravljajo obračuni in vse potrebno za občni zbor članov, ki je po navadi na koncu meseca novembra. Treba je izračunati delnice, dognati čisti dobiček, ki se potem razdeli članom kot dividende. Seveda pa mora istočasno iti poslovanje naprej, ker je v teku že novo poslovno leto. Čas se ne ustavi zaradi o-bilice dela in vse priprave, da morejo člani v redu in po zakonih zaključiti finančno leto, so naknadno delo, kar vse povzroči, da v obilici dela čas naravnost beži. Ko je občni zbor mimo, je v deželi že mesec december, mesec, ki ima zaradi božičnih in novoletnih praznikov najmanj delovnih dni. Zato ni čudno, da prvo četrtletje mine tako naglo, včasih skoraj prehitro. Oznaka tega četrtletja, kar se našega denarnega zavoda tiče, bi bila, da se je v tem času naval na posojila zmanjšal. V zimskem času tovrstna delavnost vsako zimo nekako poneha. Toda letos je pone-hanje še posebno zaznatno, čeprav je zadnje mesece leta 1981 obrestna mera lezla navzdol. V tem času je bilo o-dobrenih in izdanih posojil samo za $366,000, dočim jih je bilo leto poprej za $300,000 več. Več je bilo dolgov odplačanih, znak, da se hočejo ljudje znebiti dolgov. Ta številka je čez $427,000, a še vedno za $250,000 manjša, kot leto poprej. Vloženega denarja v prvih treh mesecih je bilo 4Vi milijona dolarjev, dvignjenega pa nekoliko več, v kar so vključeni trije milijoni dolarjev osebnih čekov. Novi člani še vedno prihajajo, seveda, pa nekateri tudi odhajajo: se preselijo ali pa jih odnaša inflacijska burja na bregove obljubljene dežele visokih obresti. Zanimivo je opazovati razpoloženje ljudi. Čim je sončno leto okoli in so pospravljene vse sledi božičnega in novoletnega praznovanja, se že pojavijo glasovi, ki povprašujejo po denarju za posojila. Ko v mrazu zime nekako zamre tudi gospodarska delavnost, pa se na tihem že kujejo načrti za nove podvige, da bo vse pripravljeno v dneh, ko bo starka zima od-' nesla pete. Človekov duh nikoli ne miruje. Snuje, ko telo počiva in se pripravlja na novo rast v nove čase. Neposredna doba pred nami do konca februarja je čas za vlaganje na R.R.S.P. (registered r e t i r ement saving plan), da se čim več prihrani na osebnih davkih. Te bo treba obračunati do konca meseca aprila. R.R.S.P. je od vlade odobren plan, da more vsakdo do N 71. leta starosti prispevati vanj za upokojitve in ti prispevki so davka pro-: sli, dokler so naloženi v R.R.S.P. pokojninskem skladu. ’ Kdor ne pripada nobenemu pokojninskemu plan u, more v R.R.S.P. vplačati na leto $5500 ali 20% zaslužka, kar je pač manjše. Kdor pa v svoji službi plačuje pokojninsko zavarovanje, ta more v R.R.S.P. vplačati $3500 ali 20',v zaslužka manj vsoto plačano v pokojninski plan. Vloge plačane v R.R.S.P. do 28. februarja 1982 niso za leto 1981 obdavčene. Kdor se zanima za R.R.S.P., naj se zglasi v pisarnah ŽHP Slovenija v uradnih urah. . Ž.H.P. SLOVENIJA 618 Manning A v e. Toronto, Ont. M6G 2V9 Svetovni zadružni . kongres Zadnje dni meseca maja in prve junija 1982 bo v Torontu svetovni kongres zadružnega gibanja. Zboroval bo World Council of Credit . Unions. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo kakih 800 delegatov. Samo iz Avstralije in iz Irske jih bo 200. Organizatorji tega kongresa poskušajo koordinirati istočasno tudi kanadski zadružni zbor. Vključiti hočejo Co-operative Trust Co. of Canada in njen letni občni zbor. Dalje zadružno zavarovanje pod imenom CUMIS (credit union;; members’ insurance society)., in pa Kanadsko zadružno Zvezo in njuno letno zborovanje. Svetovni zadružni kongres je vsaka tri leta in se ukvarja z načrtovanjem dela za bodoče, z reorganizacijo vrhov- , nega vodstva in z določitvijo ' letnega prispevka. Potne zadeve za kongres, za ture pred kongresom in po kongresu ima na skrbi CUMIS Travel, potniška agencija, ki je tudi v sklopu zadružništva. Omenjena zborovanja zadružnikov iz vsega sveta bodo samo dvignila ugled Kanade in vseh, ki se v njej trudijo za zadružno idejo. P. Z. Dom Lipa TORONTO, Ont. — Veselje, blagoslov in mir božičnih praznikov se umika vsakdanjosti: Stopamo v novo leto, oziramo se nazaj in delamo načrte za prihodnost. Iz zadnjih dni leta 1981 še odmeva božična pesem naše mladine. S svojim - nastopom je v nedeljo, 20. decembra, pripravila v n e w t o r ontski dvorani prijetno božično popoldne našim starejšim in o-stalim prijateljem doma Lipa. Gdč. Nevenka Stajan in Slavica Ficko sta s folklorno skupino Mladika in Mladi glas pokazali, da v sedanjem rodu živi dobro srce in spoštovanje do starosti. Za dobro voljo je poskrbel g. Franc Arhar s šaljivko o pijančku. Pripravljalni odbor Doma Lipa je v začetku decembra razdelil približno 2:50 vprašalnih pol med Slovence nad 65 let starosti z namenom, da zbere informacije po dejanskih potrebah po starostnem domu brez vsakih obveznosti od strani vprašancev. Za nadaljevanje našega dela želimo zvedeti mnenja, želje in potrebe naših starejših. Zahvaljujemo se za sodelovanje, naklonjenost in v tem .oziru ne želimo napačnih in izmišljenih razlag in izjav, ki ovirajo mirno pot v Dom Lipa tistim, ki si ga že dolgo žele. V nedeljo, 31. januarja, bo v nev/torontski dvorani letni občni zbor Doma Lipa. Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni. Na programu so letna poročila posameznih odsekov, volitve in prilika za razgovor o vseh zadevah slovenskega starostnega doma. Začetek ob 3. uri popoldne. V decembru so v gradbeni sklad darovali: $1000 John Kavčič st., $650 J. Avsenik, $300 J. Šparovec, $250 B. Bratina, po $100: Bloor Valley Pharmacy, L. Gruntar, R. Kus, Mladinski klub Marije Brezmadežne, dr. J. Šifrer; po $50: V. Dičeko, F. Cerar, ■ Kat. Kolenko, T. Komljanec, P. Kveder, N.N., po 30: J. Bajc, A. Polajnar, A. Purkart, $25 M. Spahič, po $20: L Gartner, ga. Kern, M. Malešič, M. Serec, J. Zidar, R. Zupan, $10 N.N., Montreal, J. Radovan. V spomin pok. Viktorja Trčka $100 M. Demšar. * , 'f ODMEVI S PRERIJE... LETHBRIDGE, Alta. — Advent je minil, kot da ga je odnesla burja, ki nas todle na preriji kaj rada in pogosto obiskuje. Letošnji božič smo imeli v južni Alberti prašen. Komaj belo smo imeli začetkom decembra, le to- , liko snega, da nas je opozo-■ ril, da je čas izvleči na svetlo zimsko robo ... Praznike smo praznovali mirno, svoji med' svojimi, pa saj so božični prazniki n a m e n j e ni j pred-; vsem družini. Po Štefanovem pa nas je o-: biskal sneg, sicer z majhno mero, a pomenil je žimd. Pač ‘ pa nam je konec decembra nasul nekaj palcev snega, sever pa prinesel mraza, tja do in pod ničlo, do 30 stopinj pod ničlo! Tako smo torej s trdo zimo vstopili v novo leto... , Motto letošnjega leta je: Mir — božji dar! Želja je velika, a uresničenje? Govorimo o miru, istočasno pa je v svetu vse v znamenju povečanega sovraštva. “Slava Bogu... in mir na zemlji, ljudem,” je pravzaprav večtisočletna zapoved, tam od betlehemskega Deteta do naših dni. In svet? Mar uboga in sledi temu ukazu? Sv. oče je te dni dejal: “Kristus je ključ k svetovnemu miru in svobodi!” Pa se svet Bogu odtujuje, gluh za vse prošnje za mir, pravično ureditev sveta . . . Ko stopamo v novo leto, smo polni dobrih upanj, v katerih izpolnitev pa komaj verjamemo ... Srce naj bi bilo svetišče ljubezni, a žal mnogokje postaja leglo preračunanega sovraštva, v družinah, v sosedstvu, bližnjem okolju in zlasti med narodi. Pravica svobode je zanikana milijonom, upognjeni in bičani hrbti se v svet-tu dvigajo ha vseh kontinentih sveta. Trenutno najbolj vidno in občuteno na Poljskem. Odmevi Poljske se ču-jejo in čutijo širom sveta, tudi doma. Naj vidneje še na Kosovem. Narodi niso rojeni za hlapčevanje diktatorskim peščicam ... Ko motrimo svetovna zapletanja in nesoglasja, šele vemo, kako lepo in dobro nam je. Pa ne priznavamo, več in več hočemo ... V naši mali slovenski srenji ni posebnih novic. Držimo se bolj sami zase, trikrat so nas zbrali obiski misijonarjev, ki nas navadno obiščejo v postu in adventu. Eden od letošnjih misijonarjev nas je že drugič obiskal iz domovine. Svet postaja majhen, razdalje z izboljšanimi prometnimi sredstvi so zmanjšane in danes večina rada potuje. Gizella Hozian poroča iz Chicaga... Srečno, veselo in blagoslovljeno leto 1982 V spomin pok. J. Benčina $10 J. Smrke. V spomin pok. Marije Kus so darovali: $60 družina Jože Kolenko, po $50 L. Bolta, M. Jaklič (Timmins), po $40 Mili Kus, J. Paznar, po $30 L. Hudovernik, F. Koščak, Marijine sestre, C. Muhič, F. Paznar, J. Platnar, po $25 ga. Ažman, B. J. Cerar, J. in T. Kastelic, po $20 F. Arhar, L. Babič,, A. Blatnik, J. Kodrič, R. in L. Kus, A. Seljak, F. Škulj, po $15 M. in S. Jaklič, po $10 družina Jelen, J. Krnc, M. Pečarič, $15 E. in A. Ferkulj 1 Vsem darovalcem tisočkrat* Bog plačaj! F’ Anica Resnik Mati je tudi povedala, da tam, kjer se je Marija prvič prikazala otrokom, so na listje polili vodo. Slepec se je v tej umil in na mestu spregledal. Od takrat se je tam že zgodilo več čudežev. , Mesto, kjer se je prvo prikazovanje dogodilo, je 200 metrov naokrog zastraženo. Vsak dan prihaja tja veliko ljudi. Ne morejo jih ustaviti. Okolica je lepa, okrašena z lepimi hišami in z vinogradi. Imajo veliko lepo in moderno cerkev. Govoril sem v župnišču s tremi redovnicami. Župnik je pa že dalj časa zaprt: Bil sem v civilu, pa so me vendar povsod pozdravljali s “Hvaljen Jezus in Marija”. Sam sem videl, kako so šolarji med odmorom namesto, da bi se igrali, šli v cerkev in so molili. Kar je tudi bilo zelo ganljivo. Pravijo, da se Marija trem od šestih o-trok vsak dan prikazuje na različnih krajih. Cerkev je vsak dan nabito polna in Naša skupinica tu je doslej zdravstveno še kar trdna, tudi materialno; v kolikor vem, ni velikih težav, pa vendar večini zadostuje poleg dela za izpolnitev dneva : le TV. Mohorjevke, ki so prispele predbožične dni, imamo le v 10 hišah, s starejšimi plahni zanimanje za slovensko knjigo in tudi* besedo*, Pa je isto stanje, tudi, med , drugimi skupinami tule, mnogi ne' potrebujejo niti dnevnika 'več, kaj 'šele večje branje.' Vsak. pač živi po svoje... * Med mladimi kanadsko-slovenskega rodu smo v Lethbridgu dobili dva nežna prirastka. Pri Gregorju Kvedru so dobili za 1. aprila srčkano punčko, Bohova Lizika por. Zor zeti pa je povila krepkega sinčka. Povsod prinese naraščaj veselje in ponos. Stari oče Boh (Takrat) je nekaj dni koračil kar bolj zravnano. Tudi Dim-nikovega Toneta in ženo Ivanko je zadela ponovna čast starih staršev, ko so pri sinu Tonetu dobili lepo in zdravo punčko ... Vsem mladim staršem dobre želje in čestitke ... Smrti se kot vsi tudi mi branimo, hvala Bogu, nas tudi lani ni obiskala. Hribarjeva mama, ki so bolehali, so se res lepo popravili, drže se izredno hrabro, stopili so v 89. leto bistrega duha, odličnega spomina in vkljub hudemu in nadležnemu revmatizmu še kar sami sebi gospodinjijo. Pa tudi otroci res vzorno skrbe zanjo. Mama v visokih letih res žive tudi v spominih pa so na tekočem tudi s sodobnimi dogodki, ker radi bero slovenske knjige in časopise. So še vedno vkljub visokim letom skrbna pover-jenica Mohorjeve družbe. So kar trdna grča in amen. * Med nami je tule tudi nekaj upokojencev, tj. takih, ki smo spregli obvezni 8-urni delavnik in izpolnjujemo dnevni čas na vse mogoče viže. Počasneje in bolj umirjeno. Te dni pa je stopil med nas neugnani podjetnik g. Ludvik Pabulje. Ne izdaja let, ki jih nosi, če je nasmejan, jih lahko kar deset skrije oz. utaji. Ne verjamem, da bo zdaj spregel v svojih podvigih, ki ga ženo še naprej in še višje. Ribniška barantarska žilica mu je drugo leto po vselitvi v Kanado usmerila pot " v samostojnost. Iz skromnih, a izredno korajžnih začetkov je napredoval iz leta v leto, Previdnost, vezana s pridnostjo in prevdarnostjo, pa trgovski nos biti “pravočasno Prazniki so za nami. Kakor vedno za božične praznike, so romale tople želje iz vseh različnih delov sveta, tako so tudi tokrat. Vse je bilo do skrajnosti zaposleno. Mnogi smo kar vzdihovali, zakaj mora biti tako. Vendar, ko smo odpirali božično pošto, so se odpirala naša srca ob toplih željah dragih prijateljev. Sledeči so poslali tople želje za svoje prijatelje ter prosili, naj vam jih izročim. To nikakor drugače ni mogoče, kakor potom tega Kotička. To so: i‘ Iz Venezuele misijonar Rev. Martin Perša. On je že dolga leta na istem rhestu. Pravi, dela je mnogo, pomoči malo in je veliko uboštvo. Pa še zdravje mu peša. Pozdravlja vse rojake. Iz Svete dežele Mrs. Gonda Izrael. Iz Rima ________q________ Rev. Jože in Rev. Janez Sraka in Rev. Janez Bizek. Iz Portugalske naš rojak Rev. j! Janez Utrosa. Iz Celovca, Av- ;• stri j a Rev. Štefan Žerdin. Iz j; kraja Opčine nas pozdravlja- !; jo “Galebi”. Iz Kopra Rev. j; Franc Bole, urednik Ognji- p šča. Iz Maribora prof. Pavel J; Berden pozdravlja vse bralce ;; “Stopinj”. Iz Lukovice Rev. f msgr. France Vrolih. Iz Ra- +—**+****——++—*+— delj ob Dravi msgr. Ivan Ška- še zunaj je velika množica. Vrh go e imajo velik križ. Tam je bila sv. maša 8. septembra, katere se je udeležilo nad 60,000 ljudi. Še številni drugi čudeži se tam godijo. Veiiko spreobrnjenih ljudi, ki že niso bili pri spovedi 30 ali 40 let, se sedaj vrača. Obiskal sem tudi sosednje fare. Lepe cerkve in krasno katedralo imajo. Prenočil sem na škofiji. Le žal, škof Zanič ni bil doma. Vsi jugoslovanski škofje so imeli konferenco pri Mariji Bistrici. Zelo prijazna sta pa bila škofov vikar in tajnik. Vsi močno verujejo v resničnost prikazovanja. Trdijo, da se je Marija prikazovala ter da se še prikazuje. Otroke še zaslišujejo vsakega posebej. Izjave so pa soglasne. Laži ne najdejo. Zaprtih zaradi tega je pa že več duhovnikov. Upajmo in molimo, da bo resnica zmagala. Vsem rojakom prisrčen pozdrav — Rev. Ignacij Kreslin.” KOLEDAR društvenih prireditev far. Iz Kanade Rev. Charles Wolbang, ustanovitelj Misijonske Znamkarske Akcije.; Istotako gdč. Sonja Ferjan in ga. Katarina Fojs iz Kanade. Pa še Anica Tushar iz Minnesote, pozdravljajo vse misijonske delavce. Iz Kamnice ga. Olga Lonec. Iz Murske Sobote dr. Štefan in ga. Marija Gruškovnjak in Helen Balažič, Iz Melince pozdravljajo vaščani vse dobrotnike, iz Dolnje Lendave Jože Sar-jaš in Ivan in Anna Vučko. Iz Kalifornije Mr. in Mrs. Karel Rogina. Iz Peorije Mr. in Mrs. Frank Virant in Mr. in Mrs. M. Sajovic. Pa še iz domovine Rev. Ignacij Kreslin. Ta zadnji med drugim poroča: “Osebno sem obiskal mesto Medžugorje v Hercegovini, kjer se prikazuje Mati božja. Tam se je Marija prikazala najpreje šestim otrokom. Najmlajši je star 10 let, drugi pa 1$ in 17. Vsi so v šoli odličnjaki. Govoril sem s starčkom, ki mi je pripovedoval, da se je komaj z berglja-mi tja privlekel. Tam je naenkrat ozdravel in berglje tam pustil. Bil sem na domu deklice, ki je bila med temi srečnimi otroci. Žal, ona ni bila doma. Govoril sem z njeno materjo, ki mi je povedala, da je hčerka v šoli v Mostarju. Mati ima osem otrok. Hčerki je ime Vida Ivankovič. Tri starejše so že učiteljice. Le dva najmlajša sta bila doma. Vsi so se zelo lepo obnašali in molili. Mož ali oče je v Nemčiji na delu. Domov pride vsak mesec enkrat. Je zelo dober in skrben. p*-# *******r+++ee*9*+*+*+***+*+** in na pravem mestu”, so mu pomagali, da je gradil, prodajal, dokupoval in danes je uspeh v vsem, česar se je lotil. Uspeh, kakršnih je todle med p o v o j n imi naseljenci malo. Ko ga- sprejemamo v klub slovenskih “seniorjev” — vstopnina in članarina še nista določeni — mu želimo zdravja, umirjenosti in še mnogo let.. . * Vsem znancem po svetu pa: miru, predvsem pa zdravja in zadovoljne dni v letu 1982! Fak JANUAR 23. — Odbor Slovenske pristave priredi svojo tradicionalno “Prištavsko noč” v: Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 31. —- Slovenska šola pri Mariji Vnebozzeti pripravi kosilo v šolski dvorani, ki se bo serviralo od 11.30 do I. popoldne. FEBRUAR 13. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi maškarado. 14. — Župnija Marije Vne- bovzete na Holmes Ave. priredi kosilo s srnjakovo in kurjo pečenko v korist Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. Letos bo kosilo v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd. Po kosilu krajši program. 20. — St. Clair Rifle and Hunting Club priredi “lovsko večerjo” v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Za ples bo igral Alpski sekstet. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v farni dvorani. Serviranje od II. 30 dop. do 1.30 pop. MAREC 13. — Slovensko-ameriškl Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igral,bo Alpski sekstet. 13. — Klub slov. upokojencev na Waterloo Rd. priredi vsakoletno pomladansko večerjo in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Serviranje večerje od 5.30 do 8. zvečer, za ples igra Markic-Zagger orkester. 14. — Misijonska Znamkarska Akcija (MZA-CMA) priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. Kosilo se bo serviralo od 11.30 dop. do 1.30 pop. 20. — Pevski zbor Jadran priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Začetek ob 7. zv. Za ples igra Ray Polantz orkester. 21. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancakes and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. 27. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 27. — Pevski zbor Zarja priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. APRIL 17. — Tabor DSPB Cleveland priredi pomladni “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. ;v Collimvoodu. Igrajo Veseli Slovenci. 24. — Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert ob 7. zvečer v Slovenskem domu na 5050 Stanley Ave. na Maple Hts. Po koncertu ples. MAJ 1. — Pevski zbor Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. Pričetek ob 7.30 zvečer. 9. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. 16. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. — priredi Materinski dan v parku. 31. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominski dan v parku. JUNIJ (j, _ Otvoritev Slovenske pristave s piknikom. 20. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo pri spominski kapelici Orlovega vrha Slovenske pristave, za pobite Slovenske domobrance, četnike h1 civilno prebivalstvo. 20. — S.K.D. Triglav, Mib waukee, Wis. priredi svoj prvi piknik v parku. AMEMš^A DOMOVINA; - 'JANUARY 1?; 1$S2 ANDREJ KOBAL: SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE Vožnja iz New Yorka je trajala tri dni na razkošni ladji, a jaz sem se poslužil tako imenovanega ‘steerage5, kar bi se smatralo kot nekak tretji razred po evropskem sistemu. Samo n aj siromašne j-ši se vozijo tako. To me ni brigalo. Na nizkem krovu sem bil sam v kabini s posteljami za kakih deset potnikov. V sosednjo kabino je strežnik pripeljal par srednje stgrošti z dvema otrokoma. Na hodniku sem moža spoznal, toda počakal sem, da se nastanijo s svojo prtljago. Bil je slikar Jordan in oci-vidno njegova družina. Seznanil sem se z njim 1. 1928 na čikaškem Institutu umetnosti (Art Institute), kjer je skupno s Slovencem Peru-škom in drugimi modernimi imel razstavo. V revijah se je takrat pisalo o Jordanovem kubizmu in v svojem krogu je slovel kot nekak prvak modernih smeri, toda to ga ni obogatilo ne tedaj ne kasneje. Jaz sam se nisem nikdar čudil, zakaj se svet ne more ogreti za moderno slikarstvo. Jordan in njegova žena sta bila idealna sopotnika in prav vesel sem bil, da nisem potoval v dražjem razredu. Jordanove žene prej nisem videl in sem bil pri predstav-Ijenju nekoliko presenečen. Opazil sem, da je mulatka, sicer skoraj bele polti; a obrazne poteze so bile docela zamorske. Na otrocih je bil njen plemenski izvor bolj o-čit, vsaj deklica je bila skoraj čokoladne barve. Jordan mi je pripovedoval o svojem delu in o razvoju kubizma v različne načine u-podabljanja. Od Peruška je mbt^l vedeti, da se ne navdu-šiljem za modernizem sodobnega slikarstva, a razgovar-j alk sva se nemalo prav o tem predmetu. Eri vsem navdušenju za kubistični razmah me ni pre- Kalifornijski poročevalski koš /Nadaljevanje z 2. strani) podjetje. Ce je le mogoče, ga obvestite in mu povejte, da ga išče Amalija Simončič rojena Končar. 2e vnaprej iskrena hvala za trud. Naslov je: Amalija Simončič, 1965 W. Luceme Ave., Stockton, Ca. 95203. Naročnikom Ameriške Domovine: Čeravno so čestitke zakasnele, vendar veljajo vsem 365 dnem novega leta 1982.' Najraje bi sam vsakemu posebej pogledal v obraz, ko bo čital te vrstice in osebno voščil, pa na žalost je to nemogoče. Dragi bratje in sestre Slovenci, kjerkoli ste že na tej zemeljski obli, sprejmite moje in članov moje družine najboljše želje k nastopajočem, začetnem mladem letu. Vzajemnost, skupnost in narodna zavednost so naši slovenski cilji, katerim se pridružujejo želje po zdravju, družinski vzajemnosti, po napredku in ljubezni. Naj Vas dobri Bog in njegova Mati vodita po varni poti preko leta v želji, da bomo stopili v prihodnje novo leto zopet z izpolnjenimi željami, izrečenimi v današnjem dopisu. Dopis nik kalifornij skega poročevalskega koša: Malpts Simončič it. pričal o njega likovnih ali duševnih lepotah ali celo o kakem resničnem pomenu. Resnica je ena in enotna, sem oporekal; ne more biti samo to, kar posamezen slikar predstavlja ali tolmači ali kar ta ali oni ugiba in tolmači, ko si sliko ogleduje. Nekomu drugemu bo brez-obrazna mešanica barv in črt na platnu predstavljala vse kaj drugega ali nič. Jordan se ni mogel strinjati in razgovor se je. zasukal na osebne zadeve. Oba sta o-menjala, da se njuni starši še vedno niso utolažili z njunim zakonom. Črni so se protivili belci pa črne snahe niso mogli sprejeti. Vzela sta se v New Yorku in stanovala po velikih severnih mestih, kjer ljudje toliko ne opazijo in se ne spotikajo nad mešanimi pari. Zaradi siromaštva in brez dohodkov s slikarstvom sta se Novi grobovi (Nadaljevanje s 1. strani) Ralpha. Rajnka je bivala več let v nevburški naselbini, kjer je nekaj let lastovala in vodila delikatesno trgovino na E. 80 cesti. Bila je članica prvega direktorija Slovenskega narodnega doma št. 2 v Nevburgu ter članica dr. št. 173 SNPJ. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Bičan Bros. na 5215 Fleet Ave. jutri, v sredo, v cerkev sv. Lovrenca ob 10. dopoldne, od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. odločila za preselitev na jug. Četudi je na jugu glede mešanih zakonov večje nestrpnost, sta upala na majhno začetno pomoč njenih staršev. Vsekakor, sta rekla, je na jugu preživljanje cenejše kot v velikih mestih. Dala sta mi naslov v povsem zamorskem delu Charlestona in rne pri ločitvi vabila na o-bisk. Ladja je pristala v jutranjih urah. Namesto iskanja hotela sem se podal na sprehod po dolgi ulici Meeting, ki je bila nekoč finančno in trgovsko središče ne samo mesta in države, ampak večine južnih držav. Stare hiše, toda snažne in lepe, vse v istem slogu, a vsaka z drugačnim stavbinskim okrasom. Od trgovskega dela ulice se je odcepila netlakovana cesta, ob kateri je stala skoraj pol milje dolga, ozka pritlična zgradba. Na pročelju te o-gromne zidane štaje je bil napis Slave Market (Trg za sužnje). Zavil sem po hodniku ob tej cesti in gledal v prostore brez vrat te grde zgradbe. Stene brez vrat med predelki so imele odprtine spredaj in zadaj. Pred vsakim prednjim -vhodom je stal vzvišen kamnit oder, kjer je lastnik kazal kupcem sužnje v navadni prodaji po stavljeni ceni ali na dražbi. Ostanke takih prodajalnic sem pozneje videl v drugih južnih mestih, a nikoder tako obsežne kot v Charlestonu. Zakaj te niso podrli, nisem vedel; mogoče so jo ohranili kot zgodovinski spomenik na slavno preteklost juga. Pri vhodu v lepo hišo na Meeting ulici sem videl oglas za najem sobe. Lepa hiša z vrtom se mi je zdela dovolj Prijafel’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAM« TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS. privlačna, da sem opustil namen iti v hotel. Stara dama se je prijazno oglasila in me peljala v obsežno sobo, okrašeno s portreti in baržunom. Na visoko posteljo z baldahinom so vodile tri stopnice. Pristopila je k postelji in spoštljivo gladila svileno pokrivalo na posteljnini. “General George W a s h i n gton, oče naše domovine, je spal na tej postelji,” je skoraj pobožno izgovorila in pripovedovala o visoki starinski vrednosti postelje. Ugriznil sem se v jezik, ko mi je skoraj ušlo vprašanje, zakaj postelje ne proda, če je res vredna tisPčakp. Potem-bi ji ne bilo treba dajati sobe v najem za bori dolar na dan. Zahvalil sem se z izgovorom, da nisem vreden tako visoke časti, v resnici pa zato, ker ne bi rad po stopnicah hodil spat. Dala mi je manj okrašeno sobo z moderno posteljo brez zgodovinske slave in to za kvoder cenejšo. Se isti dan sem šel v mestno trgovsko zbornico z oddelkom za turiste. Ustrežljivemu uradniku sem čestital, rekoč, da nisem pričakoval v Charlestonu tako moderno V blag spomin OB 22. OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI Anna Pajk ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960. V miru božjem zdaj počivaj, Skupaj mnogo let smo živeli, draga, nepozabna nam, slabe in dobre čase imeli, v nebesi!) rajsko srečo uživaj Bog pa hotel je tako, do svidenja na vekomaj. da Vas prvo vzel je v nebo. Žalujoči: REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova, DIANE, snaha, vnuka in vnukinje ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, O., 19. jan. 1982. X w • ■ 'V ’ ^ ___________: . • MULLALLY POGREBNI ZAVOD GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 Kast 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 36S E. 156Ih St. KE 1-9411 ★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. A Vera. narodnost in privatni običaji upoštevanj. * Partirsič prostor. Z'-ai-evalni sistem. 24 črna ambulančna posluga In aparat za vdihavanje Ustka. Za zanesljivost in slvarnosl cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 Si. Clair Ave. lel. 881-2388 Address City ...............State I j I: i ? v !. I <š ČE SE SELITE ) Izpolnite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. CUir Ave. Cleveland, Ohiu 44103 Moj novi naslov: MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering «er-rice) za svatbe, bankete, obletnice In druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina. Se priporočamo: ANDY HOČEVAR in SINOVI Tel. i v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 MOJE IME: Moj atari naslov; 1 ••••••••*•*••••••••• •»•«••• *«• m*« •••«••••••*«* »«a(*v«ssss I > • a >• »••i#« a a« a * a •••»••••«■•«-r~-----r r HlUlJIDT-W »n us« ' '••••** •••• •••• »••**•****•*•••*•••••*•• a ••••••• a •• a •••!» •»•»••••••••••••a a« kSB-« a • PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO poslujočega urada. Odgovoril mi je z velikim ponosom: “Mister, ali ne veste, da je naša trgovska zbornica naj-Starejša na svetu?” (Se nadaljuje) MALI OGLASI Apartment For Ileut Ridpath — 2 bdrms., newly remodeled, adults, no pets. $325 per mo. plus security and lease. 888-7029. (5-3) V .'■•'-■L i.- ' - b''1-'' ■ ■'V' V'> "-L. -b.-- -• ;• ’• E'''- ' 3 rooms furnished (up) with garage. Security deposit. E. 6(3 St. Call after 4 p.m. 881-2930 (1-8) Remodeling Kitchens, bathrooms, dry wall, patios, garages, insulation. Free estimates. Call Andrew Kozjek 481-0.781 (117 6) ; -L... • ' V ... ’■ -L', / .“If*,' iS P ROOMS FOR RENT 3 or 5 rooms & bath. St. Clair, Norwood Rd. area. Call 881-1393 or 888-2765 (X) OB OSMI OBLETNICI SMRTI MARIJE ZORENČ ki jo je Vladar življenja odpoklical 20. januarja 1974. prosijo Vsemogočnega za njen dušni blagor njen mož, hčerka, vnukinji, vnuk, zet in številno sorodstvo v Sloveniji in Ameriki I Let Your Life Insurance l I Work for You J t American Mutual has a new concept which combines! I your life insurance with an exciting new benefit program/" | Scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slovenian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail! the coupon below. American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 My date of birth is ........ HOUSE FOR RENT Single 4 bedroom bungalow. Carpeting. No pets. Full basement. 2 car garage. $400 plus security. Collinwood area, off Holmes. — 252-3772. (2-5) DEN T AI. REC EFT IO NI Sir & SECRETARY NEEDED Knowledge of Slovenian or Croatian language would be advantageous. Send resume care of American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleve., Ohio 44103, Box 123. (X) IŠČEM STANOVANJE Samski. 4 sobe v Collinwood-ski naselbini. Zvečer kličite 943-3071. Po dnevi kličite 486-2700 in vprašajte za Frank Tegel. (4-7) FOR SALE G Room Single. E. 40 St. area. Full basement. Gas heat. Aluminum siding. Call after 4 p.m. — 481-4359. (5-6) Special Sale 50% OFF Ladits Dresses, Blouses, Gowns and Pajamas Girls Dresses, Gowns and pajamas Mens and Boys Shirts and Sweaters Many more items 50% off ANZL0VAR DEPT. STORE G2I4 St Clair Ave. Name ................................ E. J. THOMAS PERFORMING ARTS HALL The University of Akron AMERICA S OUTSTANDING FOLK ENSEMBLE In a FESTIVAL of Folk Music, Song and Dance of EASTERN AND SOUTH EASTERN EUROPE! SATURDAY, JAN. 23, 8:15 TICKETS $8-$5 (216) CALL 375-7570 For Reservations E. J. THOMAS HALL CENTER AND HILL STREETS AKRON. OHIO 44325