Št. 112. V Gorici, dne 27. septembra 1900. Izhaja trikrat ua teden t Šestih ladaajlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjatranje iz-danje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. ari po- poldiie, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-jemana ali v Gorici na dom posiljana: Vse leto.......iS K 20 h. ali gld. 6-«0 pol leta.........6 , 60 , , , 3-30 ¦ '•¦ četrt leta . . .-;¦•¦.•,«.-*• 8^40 ~ -.-,.-. - .l'-7Q__ Posamične številke stanejo 10 vin..; Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. GabrSGek vsak dan. od 8. ure zjutraj do G. žveGer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročilu brez dopoRlnne niir<»«iiiii<> rca» Se »Slovansko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopiBih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! «Gor, Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Or. Gregorčič in - resnica. Bivši državni poslanec za V. kurijo in bivši »ljubljenec naroda* g. dr.Anton Gregorčič, profesor v osrednjem semenišču, je začel prirejati zaupne shode, na katerih govori, kar hoče, brez strahu, da bi mu kdo resnico pori bal pod nos. Jaz sem mu hvaležen, da je začel vsaj enkrat sam govoriti. Kar je doslej pisarila njegova »Gorica*, je odklanjal od sebe in valil le na druge, kakor je bil vajen takrat, ko sem mu jaz potrpežljivo držal hrbet, da je udrihal po njem vsakdo, kdor je imel čas in voljo, Zdaj pa, ko govori, bo vendar enkrat tudi sam odgovoren vsaj za svoje besede, ako se ne bo morda izgovarjal na sv. Duha po Šušleršičevem vzgledu. »Gorica* je prinesla o njegovem govoru na shodu »pri Rebku" le majhen posnetek; ali že iz tega je jasno, da je ta »veliki govornik* dosleden le v — nedoslednosti. V kolikor smemo verjeli »Gorici*, je Gregorčič najpoprej tak6-le označil goriški razkol. Dejal je: »Ž«Ubog, današnji boj ni boj za pravico in blaginjo naroda, temveč je nečasten, umazan boj za poedine osebe. Osebni razpor, radi vodstva narodnega, iazjcda in uničuje blaginjo narodovo. Oseba, kojo smo s trudom in žrtvami spravili na odlično mesto narodnega zastopnika, ta oseba, ogrevša se v gnezdu narodnega vodstva, deluje z vsemi, da, z nedostojnimi pripomočki proti onim, ki so ji pomagale zasesti odlično mesto." Po teh Gregorčičevih trditvah imamo na Goriškem boj le za posamične osebe, ali prav za prav edino radi tega, ker je baje hotel dr. T ura a zasesti mesto, na katerem je do smrti intabuliran dr. Gregorčič. Ali ker se dr. Gregorčič nikakor ne mara umakniti dr. Turni, zato je počil ta »nečasten, umazan boj, za poedtne osebe* — zato divja pri nas... »osebni razpor, radi vodstva narodnega". Nočem takoj zavrniti te stare fabule, ki je tvorila v očeh kratkoumnežev zločin dr. Turne, kakor da je Gregorčič res intabu-liran na stolec »narodnega voditelja* in ni nikomur drugemu dovoljeno, da bi se povspel do take časti, seveda edino po želji večine naroda. Rečem le: Dr. Gregorčič je takoj samoga sebe lopnil po zobeh. Tekom govora je pozabil na »Goričanske" fabule in spomnil se svoje prave pristno klerikalne družbe Mahnič-Pavličevega kova. Ubogi mož je pozabil ali hotel pozabiti — računaje na omejenost ali pa neznačajnost svojih vernih poslušalcev — kar je govoril malo prej, ter proglasil, da : med narodno-napredno stranko in njegovo je načelno nasprotje. Imenoval nas je — liberalce, navajal oziroma falsifikoval naše načelo o veri in politiki ter na to bombastično zaklical: »S tem so povedali, kaj so!* Sam pa je čutil potrebo naglašati geslo »Vse za vero, dom, cesarja!* ter celo dejal, da se »Sloga* po današnjih razmerah (— o jej I —) preuslroji in okrepča. Zdaj pa vprašam: AH je med nami oseben ali načelen razdor? Ako je samo oseben, kakor je sam Gregorčič ves čas rad zagotavljal posebno take ugledne rodoljube, ki nočejo nič slišati o ki eri kal i zrnu, kakor je govoril sprva tudi »pri Rebku", potem ne more bili načelnih razlik; ako je pa tisto res, kar vedno trobi »Prim. List* in za njim tudi Gregorčič na koncu govora »pri Rebku", potem je razkrinkana fabula o boju za posamične osebe, o boju za »narodno vodstvo*. Ali prvo, ali drugo, nikdar pa oboje, ker se izključujeta. — Toda dr. Gregorčič brez stida nosi svoj Jannsov obraz po svetu: Jame tolaži, da o k 1 e r i k a 1 i z m u ni govora, marveč da vos boj gre le proti nekaterim osebam, ki so take pa take, — drugim pa zagotavlja, da je naša stranka liberalna ter zunaj onega izvoljenega kroga, ki deluje za blagor naroda na podlagi edino pravega načela »Vse za vero, dom, cesarja*. — Kako naj pošten človek imenuje tako početje profesorja bo goslovja dr. A. Gregorčiča? Ka'o je mogoče, da tako nasprotujoče si govorjenje ne odpre oči nekaterim posvetnim rodoljubom, ki so verjeli svečanim zatrjevanjem Gregorčičevim, da je razdor med njim in nami le oseben in da on ne pojde nikdar pod klerikalni jarem, — pa Uči danes čez ušesa v Pavličevi mlaki? Da je nasprotje med nami načelno, to trdimo mi tudi. In dr. Gregorčič sam najbolje ve, da je počil razdor radi — načelnih razlik. Eto dokaz: Koncem 1. 1898. se je kazalo čedalje očitneje, da je Gregorčič zapustil svojo navado družbo in m oklenil strančlce »Prim. Lista*. Zato je dr. Turna hotel politiko kar opustiti in je 7. januvarja 1899. pisal Gregorčiču ono znamenito odstopno pismo. Jaz nisem niti vedel za ta odločilni korak dr. Turne. On meni ni zinil o njem, ker ni hotel izzvati razdorov. Meseca marca sem se jaz naveličal cincave, sramotne politike Gregorčičeve in njegove »Sloge*, ki je postala le »Deckmantel* njegovim namenom —¦ in sem tudi izstopit iz odbora »Sloge*, a Gregorčiču sem hotel prepustiti vse liste. Na analogno izjavo v »Soči* pa sem dobil lepo število pisem od prijateljev, ki so mi pojasnili marsikaj, česar nisem vedel in kar me je le še potrdilo v prepričanju, da drvimo v naročje najčrnejšega klerikalizma. Prišel je sloveči občni zbor »Goriške ljud. posojilnice* 16. aprila, ko je počila prva bomba proti dr. Turni, — Dr. Gregorčič so bo gotovo spominjal mojega pogovora ž njim naslednjega dne 17. aprila skoro S'/t urU saj je ta pogovor odločil — ves. poznejši boj. Spominjal se bo, kako rezko sem mahal po klerikalizmu in dejal, da mu plavamo v naročje z Gregorčičem na čelu. In spominjal se bo, da me je vprašal: »Ali govore ljudje tudi o meni (Gregorčiču), da sem prešel v klerikalni tabor?* — Jaz sem odgovoril: »Seveda! Od shoda v Št. Petru sem! Strančica »Prim. Lista* je zdaj v »Slogi* na konju. Gospod doktor! Ako se teh ljud i j ne odkrižate — gremo narazen. Jaz vidim, da je položaj popolnoma premenjen, da se je naša stranka že potopila v klerikalni, zato vstrajam na svojem mestu. Vi veste, da sem agilen, da se ne strašim boja, a zagotavljam Vas, da bom v tem slučaju še desetkrat agilnejši, še delav-nejši. Proč od klerikalcev!* Dr. Gregorčič me je takrat še skušal potolažiti. Hvalil je mojo delavnost in dejal, da boljšega lista od »Soče" v mojih rokah nismo imeli in ne bomo, ter dejal: Ostanite vi voditelj v »Slogi* in pri listih, saj veste, da dokler sle vi delali, smo se gibali, potem je vse zaspalo; dr. Turna je naš Finanz minister, on naj vodi denarne zavode, jaz pa imam veselje v »Šolskem Domu*. — Razšla sva se ne preveč prijazno, ki"*' moj con- ditio sine qua non je bil, da mora Gregorčič zaprečiti prodiranje klerikalcev, ki so stranka v stranki ter pod okriljem »Sloge« delujejo le po načelih kranjske klerikalne organizacije. Dr. Gregorčič ni imel toliko moči, da bi se rešil svoje nove klerikalne dražbe; raje je odpahnil mene in dr, Turno, Ubogi mož, je visoko precenjeval svojo moč, kakor dr. Tonkli 1.1889.; menil je, da naju uniči v par mesecih. Kupil je tiskarno in začel izdajati »Gorico*. Vse drugo je znano. — Le to še povem, da je dr. Turna prišel k meni, ko je dr. Gregorčič kupil tiskarno, in dejal: »Položaj je docela premenjen. Razkol je tu 1 Zdaj me dolžnost veže, da vstrajam ter s teboj stojim in padem. Jaz som ti na razpolago!* Eto, dokazov! Pozivljem tu javno dr. Gregorčiča, da mi zanika le eno besedo! — Tu je torej dokaz, da se ni llo za nikako osebo, §s manj pa za »narodno vodstvo", marveč da je dr. Turna prostovoljno odstopil od vsega, — toda vrgel se je z vso svojo železno voljo na delo, ko je videl, da je že počil načelni razkol, t. j. boj »Soče* proti klerikalizmu in vsem njegovim pristašem, če tudi se imenuje ta sam dr, Gregorčič. Seveda dr. Gregorčič sprva ni hotel priznali načelnega nasprotja. Neki gospod, ki je bil tudi dal podpis pod famozno izjavo »Sloginega" odbora proti dr. Turni, mi je povedal to-le: »Dal sem podpis le v veri, da se pismo javno ne bo rabilo, in le na izrecno zagotovilo dr. Gregorčiča, da nima s klerikalci nikake zveze. Tudi vikar Mašera je dejal, da odstopi takoj, ko se pokaže, da smo s »Slogo* v klerikalnem ta-borju*. — Naravno, akj je Gregorčič govoril le o osebnih nasprotjih ter fabulo o pohlepnih težnjah dr. Tume: s tem je pri-držal nekaj posvetnih rodoljubov. — Danes pa je mož docela v Pavličevi vodi, združil se je popolnoma s »Prim. Listom", govori eeio o preustrojenju »Sloge* — po današnjih razmerah, t. j. po resolucijah H. katoliškega shoda, ter priznava, da je med njim in nami — načelno nasprotje. S temi dejstvi je postavil na laž samega sebe, vso prejšnjo pisavo svoje »Gorice*, ter po- Roman. Poljski spisal Ht-nrik Sienkie\ricz. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Je, toda pisatelj se jo zmotil, ker sem boljši in duhovitejši, nego me je predstavil. Vidiš, mi smo tu že davno izgubili čut za to, kar je dopuščeno in kar ni dopuščeno, in meni samemu se dozdeva, da tu ni razlike, dasiravno Seneka, Muzonij in Trazeja trde\ da opažajo to razliko. Meni je to vse jedno! Pri Her-kulu! — jaz govorim, kakor mislim. Toda ohranil sem si to prednost, da vem, kaj je grdo in kaj krasno, tega pa na primer naš pesnik z medeno brado, voznik, pevec, plesalec in histrio ne razume.« »Pomilujem Fabricija. On je vrl tovariš.« »Ugonobilo ga je samoljubje. Vsak ga je imel na sumu, ali nihče ni vedel tega dobro, toda on se sam ni mogel premagati ter je vse to razglašal na vse strani pod pečatom tajnosti. Ali si Že čul dogodbo Rufina ?« »Ne še.« »Pojdiva torej v frigidarij, kjer se ohladiva ; tam ti to povem.« Šla sta v frigidarij, sredi katerega je bil vodomet, brizgajoč jasno-rožnato vodo; in okrog katerega se je razširjala vonjava vijolic. Ondi sta se vsedla na nizke sedeže, prevlečene ,s svilo, ter se jela hladiti. Nekaj Časa sta molčala. Vinicij je ogledoval dlje časa bronastega Fauna, kateri, sklonivši se nimfi (vili) čez ramo, je iskal njenih ust. Pokazavši na kip, je dejal: »Ta ima prav! To je v življenju izmed vsega najslajše.« »Več ali manj. Toda ti ljubiš raz ven tega tudi vojno, katera pa meni ni všeč, ker se pod bojnimi Šotori trgajo nohti ter izgube* svojo rudečkasto barvo. Sicer pa ima vsakdo nekaj rad. Rudečebradec ljubi petje, zlasti svoje lastno, stari Skauro svojo korintsko v&zo, katera po noči stoji poleg njegove postelje, in katero on poljublja, ako ne more spati. Povej mi, ali ne pišeS stihov ?« »Ne. Doslej še nisem zložil celega heksametra.« »Ali ne igraš na pljunko, ne poješ ?« »Ne.« »Ali se ne kosaš na dirkah?* »Kosal sem se enkrat v Antijohiji, toda brez vspeha.« »Radi tega se ne bojim za-te. A h kateri stranki pripadaš v hipodromu ?« »K zelenim.* »Sedaj pa sem povsem miren, zlasti radi tega, ker imaš lepo premoženje, a vendar nisi tako bogat kakor Palas ali Seneka. Kajti vedi! Pri nas je sedaj dobro pisati stihe, prepevati pri pljunki, deklamovati ter kosati se v cirku, toda še bolje in zlasti varnejše je : ne pisati stihov, ne svirati, ne pope vati ter ne kosati se v cirku. Najbolje pa je, znati se čutiti, kakor to delajo Rudečebradei. Čeden mladenič si, in lahko da ti pretf nevarnost, da se Popeja va-te zaljubi. Ona je doživela že itak dokaj ljubezni pri svojih dveh možeh, a od tretjega pa zahteva nekaj drugega. Ali veš, da je ta bedasti Othon ves zateleban va-njo,.. Potice se po španskih pečinah ter vzdiha tako, da je pozabil popolnoma na svoje stare navade, da je nehal brigati se za samega sebe, in da mu za vrejenje njegovih las zadoščujejo tri ure na dan. Kdo bi se tega nadejal, zlasti od Othona!« »Jaz ga razumem«, odvrne Vinicij. »Toda jaz bi na njegovem mestu storil vse kaj drugega.« »A kaj takega?« »Sestavi! bi si zvesto legijo iz ondotnih gorjanov. Kaj vrli vojaki so ti Iberci.« »Vinicij ! Vinicij! Pravim ti, da za to nisi sposoben. Ali pa veš, čemu? Kaj takega se sicer dogaja, toda o tem se govorf samo med štirimi očmi. Kar se mene tiče, smejal bi se na njegovem mestu Popeji, smejal bi se Rudečebradcu in osnoval bi si legijo, toda ne iz Ibercev, marveč iz Iberk. A kar je še več, pisal bi epigrame, katerih pa bi nikomur ne prečital, kakor oni revni Rufin.« »Rekel si mi, da mi hočeš povedati njegove do-godbe.« »Povem ti jih v unuctuariju.« iToda v unuctuariju se je obrnila Vinioijeva pozornost na nekaj drugega, zlasti na prekrasne sužnjice, ki so ondi čakalo na one, ki so se kopali. Dve izmed njih, zamorki, podobni zalim kipom, sta jeli drgniti ju z duhtečimi mazili iz daljne Arabije ; druge, izurjene v česanju, so držale v mehkih in gladkih rokah nežno oglajena jeklena zrcala ter glavnike, a dve boginjam podobni grški deklici z otoka Kosa sta čakali kot »vestipliplicae«, dokler ne pride vrsta na nju, da uredita gube na togah te gospode. »Pri Jupiterju«, reče Marko Vinicij, »kako iz-bero imaš !« trdil vse, kar sem pisal jaz v .Soči" o prodiranju klerikalizma na Goriškem. Citatelji naj sodijo, koliko vere in zaupanja zasluži danes mož, ki se je še lani s ponosom imenoval »ljubljenca naroda", a si zdaj ne upa sklicati niti javnega shoda, da bi se pomenili z oči j v oči o tem, kaj je resnica In kaj —laži K sklepu še to-le: Dopisnik z Vipavskega v zadnji »Soči* je slišal 1. 1895. dr. Gregorčiča, ko je dejal dvema duhovnikoma o »Prim. Listu*, da je... „1 is t svete prismojenosti«. Jaz bi lahko povedal mnogo več; tudi drugih prič je obilo, ki ved6, kakošno mnenje je imel Gregorčič o celi stranki »Prim. Lista*. Danes je mož popolnoma v njegovem taborju! — Ako bi jaz očital Mahniču, dr. Pavlici, Der-mastiji itd,, da so se od 1. 1895. kaj spremenili, bi gotovo svečano oporekali in zatrjevali svojo doslednost. Verujem, da so dosledni, da so danes tisti zagrizeni klerikalci kakor pred štirimi leti. — Kdosejetorej premenil? Brez dvoma — dr. Gregorčič, ki je danes s telesom in duhom — da govorim l njegovimi besedami — v taborju ,s ve te prismojenosti", t. j. pod črnim okriljem klerikalne vojske »Prim. Lista«. A. Gabršček. I. slovenska umetniška razstava. (Dopis iz Ljubljane,) (Konec.) Dalje so razstavili svoja dela slikarji in slikarice: Franke Ivan, Žmitek, Germ, Grilc, Gvaiz Anton, Kobilca Ivan, Rudolf Oton, Šaptel Avgusta, Santel Henrika in Vesel Češe. Gwaiz Anton*) je prav plodovit slikar, ali ima neke manire pri slikanju, ki na sploh ne ugajajo. Iz izbiranja motivov in idej je videli, da ima fin, izglajen okus. Opozarjam na »Motiv iz Renč*, na »Motiv iz Kolezije pri Ljubljani*, na .Njega ni« in pa na akvarel »Po zimi*, št. 114. Ljudem, ki imajo radi na sliki mnogo dejanja, bo Gvaiz prav všeč. Zdi se mi tudi, da ima v sebi preveč risanja .... Vsekakor je pa Gvaiz kaj nadarjen in dovolj priden, da izvrši še mnogo lepega na polju slikarske umetnosti. Poleg Gvaiza pokaznje svoje vrline *) Gosp. Gwaiz je razstavil za Ve-selom največ slik, namreč: št. 18. pastelni portret g. prof. V. Bežeka v Gorici; jako fino izdelana slika; št. 19. motiv iz Renč, to je kmečka hiša ob Vipavi, oljnata slika, res lepo delo (cena 400 K); št 20. motiv iz Kolezije pri Ljubljani, oljnata slika, čudovito točna perspektiva (cena 200 K); št. 21. jablane v cvetju, oljnata slika (cena 300 K)! št. 22. čebulja (cena 200 K); št. 23. cvetlice, kompozicija raznih bolj znanih vrst, točno izvršena, oljnata slika (cena 400 K); št. 84. tihožitje, oljnata slika, točna kompozicija raznovrstnega sadja; št. 90. »Njega ni", mična oljnata slika, ki kaže mladenko samotno in pričakujočo .njega" pod starima drevesoma ob morskem bregu. Jako lep motiv (cena 600 K); štev. 91. stara mati, krasen portret; št. 107. teloh, oljnata slika; št. 114. »Po zimi", akvarel (cena 50 K); št. 138. „Po zimi", oljnata slika i cena 200 K). Vse slike dokazujejo mnogo več nego Go-ričani g. Gwaiza doslej poznamo in cenimo. Zato želimo, da si naši rojaki ogledajo posebno njegove slike. A. G. znana slikanca Ivana Kobilca, ki je stopila v ti razstavi pred nas z nekaterimi izvrstnimi umotvori, kakor »Likarice«, »Por-tretna študija" in portret škofa Strossraaverja. Reči moram, da sem videl že par njenih izrazitejših, boljših slik . . . , Kako to, da ni razstavila onih drugih? Prof. Frankš je razstavil nekaj portretov, par manjših sličic iz Japana in vrsto risb s Kitajskega. To so starajša njegova dela; razstavil jih je menda zato, da se ne poreče, da ni . . . Žmitek P. je 3likar, ki meni dosti ne ugaja. Karkoli sem gledal njegovega, prav nič me ni vabilo k sebi. Skica .Mužik" je jedina, pri kateri sem obstal dlje časa . . . Slike »Iz Krope«, »Iz gorenjske vasi", »Trud«, »Rusko dekle" — pogledaš in greš dalje. Ne spominjaš se, da si kaj videl .... Brez vtisa, brez slehernega vpliva ... O Rudolfu Otonu ne morem ničesar reči. Ima le dve stvari. Jedna je oltarna slika .Meč prebode Tvoje srce«, ki je menda najdražja. Gosp. Rudolf hoče za njo 2200 kron. Grilc je tudi zastopan, istotako Germ, ki pa ni razstavil baš slojih najboljših stvarij! Gospa Cese Ve se lova, soproga slikarja g. Ferd. Vesela, se nam je predstavila z dvema slikama, ki kažeta precejšno nadarjenost. Gospa Veselova je menda Angležkinja. — Gospica Šantljeva**) iz Gorice ima v razstavi Štiri svoje izdelke, ki so, zdi se mi, njeni prvenci. Hvalevredna je sličica »Ko som bila še v Tvojih letih", štev. 89. Mati njena je zastopana z jednim pastelom »Portret*, št. 56. Po slikah, razstavljenih v prvi slov. umetniški razstavi sodeč, hči nad-krili prav visoko svojo mater. In kiparji, podobarji, risarji?! Veliko pozornost vzbuja Repič Alojzij. Njegova »Bodica" sta prekrasno delo. Kipec „Po grehu" je lep stvor, istotako »Slepec siromak*. V obče je Repič mojster, ki zasluži vse priznanje. V jedni vrsti z Repičem stoji Zaje Ivan, ki je razstavil načrt za Prešernov spomenik in par kipcev, ki so vsi vredni svojega mojstra. Progar Alojzij iz Celovca je razstavil tudi svoj načrt za Prešernov spomenik, druzega pa nič. Kipar Z al ar ima v razstavi dva predmeta, ki zaslužita vso pozornost. Podobar Cesar Ivan in kipar Grošelj Josip sta razstavila par reči j, ki pa spadajo po mojem mnenju bolj mej obrt nego mej umetniške umotvore. Nič originalnega, nič njunega l Vsaj tako se meni zdi I In dejal bi, da imam prav. Kipar Žnider **) Gospica Santel Henrika, hči goriškega profesorja, stanuje zdaj na Dunaju, IH/a Streichergasse 6, III., kjer ima svuj atelije. Risanja in slikarstva se je učila najprej doma pod spretno- roko matere, ki je tudi slikarica. Pozneje je popolnila svojo umetnost na akademiji v Monakovem. — Na tej razstavi ima štiri slike, ki dokazujejo, da mlada gospica se vredno pridružuje prvi Slovenki ^—gospici Ivani Kobilci v Sarajevu. Pod št. 54. je krasna oljnata slika »V kuhinji pred prazniki", ki kaže pridno delo dveh žensk v kmečki hiši: srečna kompozicija in fino delo (cena 300 K). — Št. 55. »Pri gorki peči", kaže mladenko, ki pri peči pazljivo čita. — Št. 89. »Ko sem bila še v tvojih letih* in št. 153. »Za njega", deklica povija klinček in rožmarin za svojega Ijubčka. Obe sliki hvalijo ce!6 mojstri. — Mati gospa Avgusta Šaiitel pa je razstavila pod št. 56. portretr zares ljubko in zelo fino izdelano sliko kakih 5 let stare deklice. A. G. Jakob je videti, da je precej nadarjen; razstavil je štiri stvari. Umetniško najboljša je »Vaza«. Preostajata nam še Jager in M i s. Jager je razstavil par prav lepih načrtov za platnic«, ki so pa vsi več ali manj že znani. Mis Cel ima pa nekaj kompozicij za oltarje in podobe. In pri koncu smo. Opozarjam še na nekaj. V prvi slov. umetniški razstavi ni videti, kaj so najboljšega ustvarili naši živeči upodabljajoči umetniki v pbče. Ne, v razstavi je videti, kaj je najboljšega vstvaril ta ali oni naših umetnikov. Zato mislim, da je L slov. umetniško razstavo manje presojati kot predstaviteljko občnega niveaua, občne višine—naše—umetnosti, marveč kot predstaviteljko niveaua posameznih umetnikov. Jury je imela načelo in vodilo, da vzame od vsakega le najboljše; zato je toliko gospodov zastopanih, česar bi v slučaju, da se je jury ravnala po načelu: le najboljše vzamemo, gotovo ne bilo. I. slov. umetniška razstava je, kakor videti, vsestranski prav zelo zanimiva. Vsakdo bo v nji našel, kar mu bo ugajalo. Kot prva naredi tudi na slehernega posetnika prav ugoden vtis. Devetnajsto stoletje Slovenci prav častno zaključimo. V zadnjem letu XIX. stoletja smo tako srečni, da lahko posetimo prvo svojo umetniško razstavo, ki nam daje obilo upanja na lepšo in boljšo bodočnost naše umetnosti v obče, upodobljajoče pa še posebej. Dal Bog, da nam dvajseto stoletje prinese v resnici b*j mnogo v prid umet« nosti našel Dodali bi še bilo, da je na razstavi mnogo slik tudi na prodaj. Ne bilo bi slabo, ako bi naše salone krasila d*la domačih umetnikov! —n. Dopisi. Repcntnbor, dne 24. septembra 1900. — Dne 23. septembra t. 1. sem došel slučajno k staroslavni cerkvi na Repentabrti. Ker je ravno zvonilo k maši, in ker sem katoličan, sem se odločil, počakati in biti navzoč pri svetem opravilu. Priznati moram, da je res tamkajšnja cerkev lepa, in kar je še posebno krasno, diči jo naravna — in starinska lepota. V tukajšnji cerkvi se čuje tudi izborno petje pevskega društva »D o m" pod sedanjim marljivim pevovodjo g, Ivanom Bo le to m.— Znano je, da je sklical gosp. dr. Turna v Dutovljah preteklo nedeljo dne 16. sept. shod, pri katerem so klerikalni vranji kluni in klu-nači sramotno pogoreli, a da si nekoliko to blamažo izkoristijo v svoje »svete" namene, tulijo sedaj raz prižnice ter mečejo blato na gosp, dr. Turno. Tukajšnji gosp. Slavec je imel med mašo pridigo, ali bolje rečeno, politično go-voraneo, pri kateri je po svoje iz trte izvijal razne razloge in vzroke proti preteklemu shodu. Rekel je med drugim, da je neki odvetnik iz tuje dežele rekel v nekem velikem mestu na Krasu, da duhovni očetje bi morali učiti ljudstvo raz lečo a ne hoditi po shodih, razburjat liberalne duhove t Ali ta gosp. nune se je pa tako le »iz št udiral", da duhovniki res imajo na- logo, učiti raz lečo ljudstvo, ali ako ljudstvo gre drugam, postavim, h kakemu shodu, je dolžan duhovnik tudi tje iti, ljudstvo podučit in otet svoje ovce iz grla krvoločnih volkov 11 Nočem dalje razpravljati te govorance gosp. Slavca, le to rečem, da kakor je on sklenil svoj govor, da so se mu njemu kot dušnemu pastirju že ta*krat smejali v pričo stari in mladi v cerkvi, in ko so šli domov, so rekali: Sam pravi, da je poklican in posvečen za dušnega pastirja, dočim vendar zlorabi lečo v politične namene. Gosp. Slaveči Torej ako nI dovolj »Prim. List", »Gorica* in »Narod", še leča bode od sedaj rojstvo lažij in psovk proti dičnemu našemu doktorju. Tukajšnje društvo »D o m" priredi v Krepijah dne —14. oktobra -krasno veselico,-pri kateri bodo sodelovala še razna druga društva. Pričakovati je obilo udeležencev, — Program se objavi pravočasno. ,...k..„ Domače in razne novice. Osebne vesti. — Namestnišlvena kon-cipista Pavel Mosettig in Josip Gasser sta imenovana okrajnima komisarjema; konceptna vežbenika dr. Miroslav pl. Grabmavr in dr. vitez Vintschgau pa namestništvenima kon-cipistoma. Spored slavnostl, kakor ga sporoča deželni odbor. — l. Ko se Nj. Velič. presv. Cesar dne 29. septembra ob 9. uri predpo-ludne pripelje na postajo, sprejmo ga slovesno načelniki ljudskih zastopov in oblastev. — 2. Mestna godba pojde iz magistralne ulice v »Via Giardino*, za njo pa se bodo pomikala mestna društva. — 3. Ob straneh ceste »Corso Francesco Giuseppe" in vrtno ulice se razpostavijo lepo vrejene deputacijo mest in občin z dežele, društva in šolska mladina. Da se olajša redno občevanje in zbiranje skupščin, zbirale se bodo pred 8. qro občinske deputacije iz okrajnega glavarstva gradiškega na Rojcah, one iz tolminskega glavarstvenega okraja in tiste, katere pridejo od severne in zapadno strani na Goriščeku (pred Katarinijem), one iz sežanskega političnega okraja in ki pridejo z drugih strani goriškega okraja na trgu sv. Antona. Deželni reditelji, koje bo poznati po belo-rudečih trakovih, pripetih na prsih, bodo vrejali, vodili in mesta odkazavali posameznim skupinam. — 4. Ko se prikaže Nj. Veličanstvo, izstopivši s postaje, zasvira goriška mestna godba cesarsko himno in sprevod se bo pomikal po naslednji vrsti: a) kočija goriškega župana, — b) kočija cesarskega namestnika, — c) kočija cesarjeva s spremstvom, — d) kočija deželnega glavarja in odbora, — o) kočija dvornega svetnika viteza Bosizio, — f) kočija mestnih podžupanov, — g) kočija javnih zastopov in oblastev. — 5. Sprevod pojdo po »Corso Francesco Giuseppe", »Via Giardino" in »Via Mercato" do odra tik gimnazije, kjer se poklonijo gospe, poiem po šolski ulici do cerkve sv. Ignacija, kjer se bode vršilo cerkveno opravilo. Na to pregleda Nj. Vel. na Travniku razpostavljeno infanterijo in se poda slednjič peš ni svoj dom.— 6. Ob lOVs uri se pokloni Nj. Veličanstvu deželni zaslop z župani mest in kmečkih občin v ces. rezidenci ter Mu slovesno izroči spominsko svetinjo. — 7. Ob 31/* popoldne se slovesno razkrije spominska plošča na licu deželne hiše na trgu prvostolne cerkve — in sicer kadar se popelje Cesar mimo. 8. Koj potem bode ogled sadne razstave na trgu sv. Antona in za tem slovesna otvoritev mestne hiralnice »Francesco Giuseppe I." — 9. Zvečer bode velika razsvetljava mesta s kresi na okoličnih višinah in ob 8. uri velika bakljada in godbeni koncert n\ Travniku. »Rajše imam izbero, nego število«, odvrne Pe-! tronij. »vsa moja »familia«*) v Rimu ne presega števila štirih sto glav, ter si mislim, da k osebni postrežbi samo plačani ljudje potrebujejo večje Število služabnikov.« »Lepših teles nima niti Rudečebradec«, reče Vi-nicij ter razširi nosnice. Na to odvrne Petronij prijazno in odkrito: »Moj sorodnik si, toda jaz nisem tako nevljuden kakor Basso, niti tako pedanten, kakor Aulo Plaucij.« Ko zasliši Vinicij poslednje ime, pozabi na deklici z otoka Kosa, dvigne živahno glavo ter vpraša: «Kako ti je prišel na misel Aulo Plaucij ? Ali pa veš, da sem prebil nekoliko dnij v njegovi hiši, potem ko sem si izpahnil roko pod.mestom? Plaucij je dospel slučajno tjekaj ob času nezgode, in videč moje bolečine, me je odpeljal domu, in tam me je ozdravil njegov suženj, zdravnik Merion. BaŠotem sem hotel govoriti s teboj.« »Čemu? Ali si se nemara zaljubil slučajno v Pom-ponijo? V takem slučaju te pomilujem: ona ni več mlada ter je vrhu tega še krepostna. Ne morem si predstaviti večjo nepntike. Brrr !« »Ne v Pomponijo!« odvrne Vinicij. »Torej v katero?« »Ko bi jaz sam vedel, v katero ? Toda jaz niti ne vem prav, kako ji je ime: Ligija ali Kalina ? Doma jo kličejo Ligija; ker so Ligijanci njeni rojaki; ima pa še drugo barbarsko ime: Kalina. Čudna je ona hiša Plaucijeva! V njej vlada trušč in mir kakor v gaju Subiaca. Več dni nisem niti vedel, da ondi prebiva boginja. Naenkrat pa sem jo ugledal ob zori, ko *) Domače sužnje so imenovali rfamilia*. se je umivala pri vodometu na vrtu. Prisegam ti pri oni peni, iz katere je postala Afrodita, da so prodirali rudeči jutranji žarki njeno telo. Od onega časa sem jo videl še dvakrat; od takrat dalje pa tudi nimam več miru, nimam druge težnje, nego videti jo. Nočem ničesar, kar mi more dati mesto, nočem žen niti zlata, nočem korintskega medu, niti jantara ali vina; hočem samo Ligijo. Odkritosrčno ti povem, Petronij, da koprnim po njej, kakor je koprnel oni Morfej, ki je naslikan na mozaiku v tvojem tepidariju, po Paisitheji cele dneve in noči.« »Ako je sužnjiea, pa si jo kupi.« »Ona ni sužnjiea.« »Kaj je torej ? Plaucijeva oproščenka ? »Nikdar ni bila sužnica, torej ne more biti oproščenka.« »Torej ?« »Ne vem, ali je kraljeva hči, ali kaj podobnega? »Vzbujaš mojo radovednost, Vinicij.« »Ako me hočeš poslušati, pomirim takoj tvojo radovednost. Dogodba ni preveč dolga. Nemara si osobno poznal Vannija, kralja Svevov, kateri, prognan iz svoje domovine, je prebival dlje časa v Rimu ter se je proslavil zlasti s tem, da je imel srečo pri igri s kockami. Cesar Druz ga je posadil znovič na prestol. Vannij, ki je bil v resnici surov človek, je vladal s početka kaj dobro ter srečno vodil vojne; pozneje pa mandurov, ga prisilila, da je znovič odšel v 'Rim poskušat srečo s kockami. »Spominjam se, to so Klaudijevi nedavni časi.« »Da. Napočila je vojna. Vannij je pozval na pomoč Jazige, njegovi sestrici pa so pozvali na pomoč Ligijce, kateri so bili slišali o Vannijevem bogastvu, ter privabljeni z nadejo po bogatem plenu, so dospeli v tako ogromnem številu, da se je začel bati sam cesar Klavdij za mir ob meji. Klavdij se ni hotel mešati v vojno barbarov, pisal pa je Atelu Histerju, ki je zapovedoval naddonavski legiji, naj pazi ostro na razvoj vojne ter ne dopusti, da bi se kalil mir. Hister je torej zahteval od Ligijcev, naj mu obljubijo, da ne prestopijo meje, kar oni niso samo obljubili, marveč mu dali celo zastavnike, med katerimi se je nahajala tudi hči njih poveljnika. Saj ti je gotovo znano, da barbari gred6 v boj z ženami in otroki. Torej moja Ligija je hči onega poveljnika.« »Odkod veš vse to?« »Povedal mi je to sam Aulo Plaucij. Ligijci takrat v resnici niso prestopili meje. toda barbari pribite' kakor burja ter zopet zginejo kakor burja. Tako so zginili tudi Ligijci s turovimi rogovi na svojih glavah. Pobili so Vannijeve Sveve in Jazige, toda njihov kralj |e padel v boju, in zastavniki so ostali v rokah Hister-jevih. Mati je umrla kmalu, deklico pa je poslal Hister, ne vede\ kaj naj stori ž njo, poveljniku nad vso Ger-manijo, Pomponiju. Ta se je vrnil po dokončani vojni s Kati v Rim, kjer mu je Klaudij, kakor veš, dovolil, slaviti triumf. Deklica je torej Šla za vozom zmagovalca, toda po dovršeni slavnosti, ker je niso mogli. smatrati za jetnico, ni vedel Pomponij, kaj naj stori ž njo ter jo je naposled izročil svoji sestri Pomponij i Greeini, Plaucijevi ženi. (D»ye jiride) — 10. V jutro 30. septembra obišče Nj. Veličanstvo deželni muzej, ki se slovesno otvori v palači na Korenju. Tržišča in ulice se okrasijo s slavoloki, zastavami in drugimi okraski. H koncu pristavlja Se to: Uporabljati je naslednje zastave: Cesarsko rumeno-čmo in deželno ru-dede-belo; zraven tega mestno belo-modro. deljek je preminul v IjubljanT šele -42 let star blag duhovnik dr. Frančišek Lampe. Neumorno delaven od svojih dijaških let je študiral vrlo pridno, postalJ doktor svetega pisma in kanonik, bil vodja Marijanišča, profesor v semenišču, poleg tega plodovit pisa-- lelj, kot Človek pa* bt3*f*značarjr Kdor je kedaj občeval ž njim, je uvidel, da pod njegovo duhovniško suknjo bije blago srce, in če si premišljeval, dr, pri svojem^)bšrrnem pisateljevanju, posebno prt urejevanju l»3ta »Dom in Svet* hodi, oziroma mora hoditi, tisto pot, po kateri stopica ostala duhovščina, ter s tem primerjal njegov upor proti raznim pojavom v klerikalni stranki, katera je temu nasprotno % vsr> silo upiivala nanj, si prišel do prepričanja: Knko velikansko široko delavnost na pravi zdravi človečanski podlagi bi bil razvil Lampe, da ni bil zajezen kot duhovnik med klerikalnim fanatizmom, kateremu je bil on sicer odtujen, ali vezan na vse strani, tudi kot pisatelj.... Sredi dela v najlepših letih ga je zasačila smrt, ali kljubu temu, da je moral umreti še mlad, ostane njegov spomin trajno zabeležen v naši slovstveni zgodovini. Večni pokoj njegovi plemeniti duši! Izvrševalo! odbor narodno-napredne stranke bo ime! sejo v petek ob 2. popoldne v hiši „Goriške ljudske posojilnice". — Pristop imajo tudi zaupniki, ki pridejo do takrat morda že v Gorico radi cesarskih slav-nostij. Pri tej seji se izvoli osrednji volilni odbor. Posebni vlak! bodo vozili v soboto do Gorice, in sicer: 1.) Iz Trsta ob 5.45 zjutraj čez Bivij in pride v Gorico ob 7.30. 2.) Z Nabrežine ob 7.— ?.jutr., v Gorico pride o'> 8.15. 3.) Iz Tržiča ob 6.— zjutraj, pride v Gorico 6,50. 4) h Kormina ob 7.30 zjutr., v Gorico ob 7.50. — Navadni mešanec z Nabrežine v Gouco izostane. Enako vlak si. 1007 iz Kormina. Potniki od Kormina na postaje čez Gorico se bodo vozili z brzo-vlakom št. 1005 brez povišane cene, v Gorici prestopijo v osebni vlak. Bar, kateri prinese cesar gorlikl deželi. — Zatrjujejo iz najbolj poučenih virov, da dar, kateri prinese cesar goriški deželi, bo določitev zgradbe bohinjske železnice. Ker državni zbor ne deluje, namerava baje vlada zate*** se k § 14. ter na podlagi istega končno določiti zgradbo toliko zaže-Ijene bohinjske železnice. Ako se to uresniči, pozdravi dežela ta dar z veseljem. Kako bodo zastopana županstva t Gorici. — To je sedaj pereče vprašanje, ker na okrajnem glavarstvu je bilo rečeno županom, da s slovensko zastavo ne smejo v mesto. Župani so morali sklicati starašin-stvene seje, na katerih se določi, kako se občine udeleže slavnoatij. V starašinslveni seji v Podgori so sprejeli predlog podžupana Žige grofa A t tenis a, da se udeležeslavnosti s slovensko troboj-nico, okinčano s črno-žoltim trakom. Cesar ne obišče samo goriškega mesta, marveč celo deželo, zato da se udeleže s slovensko zastavo. Starašinstvo v Solkanu je sklenilo, priti s tremi zastavami, na čelu s slovensko. Slično baje ukrenejo tudi druga starašinstvaH Zanimivosti ob dohodu cesarja. — V proglasu deželnega odbora čitamo, da pojdejo za godbo tudi — mestna društva. To je gorostasna. predrznosti Slovenska društva v Gorici so tudi mestna, a teh nt nikdo povabil in se ne udeleže. Kakor je videti, se udeleže le italijanska društva S Torej vse po tistem zloglasnem receptu, da: Slovencev v Gorici ne poznajo! Pa hočejo, da nam ne zavre kri! V istem proglasu določa deželni odbor, da: uporabljati je le cesarske, deželne in mestne zastave.— V dopisu na županstva pa pravi, da » določevanje o trobojnici ne spada v njegovo pristojnost.* —- Kako se ujema to dvoje?! Zanimivo bo, kako se bo obnašal deželni glavar pred cesarjem. Ali bo postavljal resnico na glavo in italijanetl, dasi bo zastopal deželo, ki je v */» slovenska ? Iz nagovora na cesarja in odgovorov, ki so vsi sestavljeni že naprej posredovanjem vlade, spoznamo najbrže tok primorske politike. Zato smo na vse to Jako radovedni. — Dr. Gregorčič nekam s posebno vnemo kriči: »Vse za vero, dom, cesarja 1*, a o slovenski trobojnici se ne upa ziniti resne besede. Pričakujemo, da dobi pohvalo; Berbuč tudi t V takih časih sprejemamo goriški Slovenci cesarja v svoji sredi! Nič čuda, ako nas nikdo resno ne upošteva, marveč pometajo z nami, da se nam krave smejejo. Govori se, da so našli na slavoloku pred kolodvorom neko jutro italijanski napis, ki jo grozil..,, v smisla anarhistov. Ali res?! Pozor — kdor pride t Gorico. — Po eni strani vabijo v mesto, da bo sprejem cesarja toliko srjajrtiši, po drugi pa so varnostne naredbe tako grozne, da moramo rojake resno opozarjati, naj bodo jako previdni, Ze zdaj so zaprte vse stranske poti v mesto n» so odprti le glavni vhodi ob strogem varstvu orožnikov, redarjev in detektivov. Iz vseh krajev sosednjih dežel so došli orožniki, redarji itd., ki ne poznajo niti naših prvih dostojanstvenikov. Saj je bil v Furlaniji ustavljen celč namestnik, v Gorici sami pa — deželni glavar dr. Pajer. Vsak dan se dogajajo smešni slučaji; ljudje; imajo velike sitnosti. — Za soboto m'nedeljo so varnostne naredbe uprav strašne. Celo deželni odbor *| se bo moral peljati na kolodvor cesarju naproti po — stranskih ulicah. Mnoge ulice iJoalTUaprter^^d kolodvora pp vseh ulicah, koder se bo vozil cesar, bo vojaški kordon. Občinstvo bo imelo le maic prostora na ho-diščih ob hišah. Utegnile bi nastati zmešnjave, v katerih bi marsikdo storil kaj samo na sebi nedolžnega, ali bi imelo hudih posledic. Pozor, -rojaki l Še v peto nam ni prišlo, da bo tako strašno obtežen pristop ljudstva. Še enkrat: Pozor! ______________ Cesar posloTeiiskl zemlji. — V Divači sprejme cesarja namestnik. Na kolodvor pride šolska mladina. Slovenske trobojnice bodo pričale cesarju, da je prišel v slovensko deželo, —- Enako bo v Sežani in Nabrežini. — Na povratku se ustavi v Nabrežini. Tam ga pozdravi naše slovensko ljudstvo. Čudno, da cesar ne pojde v Trst. Tržtčanje ga niso povabili, dasi bo tako blizu. Država trosi za Trat milijone, a Tržačanje ne marajo, da bi prišel cesar pogledat, kam gre avstrijski denar. Kazsrečava na čast cesarja Franca Jožefa I. — Prebivalci goriškega mesta se pripravljajo, da v soboto razsvetie celo mesto in hiše na slavnosten način. — Razburjenost med Slovenci radi prepovedi trobojnice ob tej priliki spravlja na površje tudi vprašanje, kako se sploh obnašati v teh toli kočljivih ozirih. — Mi izjavljamo: Po informacijah, katere smo poiskali, bi se temna okna ne smatrala za demonstracijo proti vladi in proti žaljivemu postopanju nje organov s Slovenci, marveč za demonstracijo proti vladarju samemu. Kaj takega pa ne prihaja Slovencem na um. — V očigled takim od-nošajem je pač umevno, da ne damo povoda takemu zlobnemu tolmačenju. Župan je izdal v tem pogledu poziv na meščanstvo, ali zopet izključno le v italijanskem jeziku. Za Slovence se nikdo ne zmeni! Slovence žalijo in prezirajo celo ob takih svečanih prilikah. Cesar seveda vsega tega no izve! Ali Je to res ? — Furlanov pripeljejo v Gorico, kar le mogoče mnogo, da no slišati več »Evviva*-klicev ter bo »italianitu* Gorice stala na trdnejših nogah, in celo stanovanja jim preskrbujejo uradno! Ali je to res ? »Goriški Sokol* priredi v petek dne 28. septembra t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih »Slovenske Čitalnice" koncert z nagovorom, petjem, tamburanjem, spevoigro itd. ter prosto zabavo na čast gg. županom, podžupanom in drugim rodoljubom, ki pridejo na predvečer cesarjevega dohoda v Gorico. V dvorani bodo mize. Za pijačo in jedila je preskrbljeno. Vstopnina 60 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. — Gg. pevci so naprošeni, da pridejo drevi ob 8. k vaji v telovadnico. Pete se bodo že znane k-pe pesmi. Kako naj Imenujemo to J — Deželni odbor je razposlal k prvotnemu oklicu na županstva še drug odlok, v katerem pravi, da je popolnoma prepričan, »da je vse prebivalstvo poknežene grofije brez izjeme našemu presvetlemu Cesarju Francu Jožefu I, v odkritosrčni ljubezni udano, da vest o Njegovem visokem posetu naše dežele vzbudi v srcih vseh deželanov najživejšo dinastično in patrijotično navdušenost, in da dosledno vsi občinski zastopi zvesto izrazijo ljudsko čutje ter pribite od vseh strani, da poklonijo svojemu preljubljenemu Vladarju svoje če-ščenje in svojo udanost, in to vsi v bratski siožnosli brez zavidnega tekmovanja in brez razločka narodnosti, — V tem prepričanju ponavlja deželni odbor svoj poziv z opazko, da določevanje o trobojnicah ne spada v njegovo pristojnost." Značilno je, da ta okrožnica je bila poslana samo slovenskim občinam. Ali se boji deželni glavar, da jih ne bo, ker jih vabi z nova, ali pa celo se čuti primoranega, vzbujati jim navdušenost in patrijotizem ?! N6, tega zadnjega je pri nas dosti, včasih so trdili, da še preveč, ah pridejo ali ne pridejo in kako pridejo, to pa je odvisno od starašinstvenih sklepov in pa od postopanja okrajnega glavarstva. — Dalje je značilno, da v tej okrožnici pravi deželni odbor, da določevanje glede trobojnice ne spada v njegovo pristojnost. To smo mi sicer že pribili. Okr. glavarstvo pa je prepovedalo županom, da ne smejo priti v Gorico s slovensko zastavo, ali to je storilo le ustmeno, kakega pismenega odloka, po katerem bi bilo prepovedano priti s slovensko troboj-nico v mesto, doslej še nismo videli! To je treba uvaževati. »Nepristranost* deželnega odbora. — V »Gotici", glasilu našega deželnega odbora, smo čitali že v torek spored, kateri priobčimo šele danes, ker smo ga dobili komaj včeraj. »Gorica* pravi: »od dež. odbora smo dobili", torej je jasno, da isti je izročil »Gorici" spored najkasneje v ponedeljek, nam pa šele v sredo! Taka je »nepristranost* dež. odbora! Ker se tiče vsa reč cesarskih slavnostij, priobčujemo vspored, drugače pa, ako hoče deželni zbor zapostavljati nas s svojimi publikacijami, da bi jih prinašali šele za »Gorico", naj jih lepo prihrani zase v 1 bodočnosti! Takega zapostavljanja od strani deželnega odbora ne moremo trpeti, in je tudi naravnost škandal! Vse to je delo Ca-hejevo pod okriljem Pajerjevitn! Se že še vidimo!! Kaj Se ukrenejo ? — Deželni odbor je dal nabiti spored slavnosti, ki je priobčen danes v listu, v Gorici edino le v laškem jeziku! Pajer sledi torej varno Venutsju, Tako postopanje je naravnost izzivanje slovenskega prebivalstva- r-Goricirkaže nam pa tudi, kakšen duh vlada v tistih krogih, s katerimi se brati dr. Gregorčič. Slovenci v mestu so ogorčeni radi takega postopanja ter kličejo Pajerju: Quousque tandem abutere, Pajer, patientia nostra? Visoka starost. — V Trstu je umrla te dni Marija Grič, rojena Broz, v visoki starosti. Rojena je bila na Srpenici dne 7. de-eembra-1799., Torej bi bila letos 7. decembra doživela svoje 101 leto, Ranjka je iz rodo-vine, katere člani so doživeli visoko starost Tako je bil star, ko je umrl, njeni oče 107 let, mati pa je doživela 90. leto. Pokojnica je bila omožena. Mož jej je umrl star 84 let, Zapušča edino hčerkr, Pokojnica je bila znana svoj čas kot fina kuharica celo po knežjih hišah. Naj počiva v miru žena iz tistega rodu v Soški dolini, o katerem je pel pesnik: »Tu biva narod korenjak, tu biva narod še krepak, ki svet ga še okužil ni, ki svet ga omeh-kužil ni !* »Goriški Sokol* deluje vstrajno vkljub vsem zaprekam in vkljub preziranju onih, ki se štejejo med prvake slovenske inteligence. Tako srečo uživa »Sokol* že od začetka, AH vkljub vsemu temu se lepo razvija, zbira v svoji sredi razne sloje slovenskega življa v Gorici k veselicam, vsak dan pa se zbira mladina bodisi k telovadbi, petju, tamburanju ali godbi. — Letos je priredil izlete: v Sežano, na Nabrežino, v Miren, v Solkan, v Kasovlje in Prvačino; povsod je častno nastopal in povzdigaval dobro ime goriških Slovencev. Vrhu tega je priredil lepo veselico v Gorici na Katarinijevem vrtu in v nedeljo v Čitalnici. V petek pa priredi zabaven večer dragim gostom, ki pridejo na predvečer cesarjevega dohoda v Gorico. — V sredo je zopet pričela glasbena šola, ki nam obeta v enem letu narodno godbo. Rojaki 1 Tako društvo zasluži vse podporo 1 Tisti možje, ki se udeležujejo »Sokolovega* gibanja in delovanja, imajo poleg truda tudi obilo troškov. Vi drugi, ki nimate nikakega truda in po navadi ne prihajate niti k veselicam, pa do* mislite se včasih s kako malo podporo za — glasbeno šolo! Ko bomo imeli godbo, jo bo marsikdo rad rabil, ali — tudi zdaj naj se domisli »Sokola*. v Sumljiv diotek v Brdllt. — h Brd nam poročajo, da v bližini Biljane je srečal neki tamošnji kmet na cesti človeka, ki se mu je dozdeval sumljiv. Radi tega ga je vprašal, kedo da je. Na to pa je potegnil tujec revolver iz žepa ter mu zapretil, da ga vstreli. Kmet je zbežal prot! Biljani pravit, kaj se mu je dogodilo. Napravilo se jib je potem več, lovit tistega sumljivega človeka, ali ujeli ga niso. Obrtna Šola t Beticah. — Na obrtni nadaljevalni šoli za zidarje v Renčah prične šols. leto dne 1. oktobra t. I. Učenci se bodo vpisovali 1. oktobra od 10.-12. ure predp. in od 4.-6. ure popoldne. Pogoji za sprejem ostanejo dosedanji. — Vodstvo obrtne šole v Renčah. Bve obsodbi na smrt potrjeni. — Znano je našim čitateljem, da sta bila obsojena na smrt na vislicah Batlisluta in Sfi-ligoj, ki sta umorila na grozovit način nekega Beda. Ta obsodba je bila izrečena v zadnjem porotnem zasedanju. Ker je bil proti obsodbi vložen utok, se je bavila s to zadevo te dni kasacijska sodnija na Dunaju, katera je ovrgla utok ter potrdila prvotno obsodbo na smrt na vislicah. Da se ta izvrši, je potrebno še Najvišjega potrjila. Vstreill ga Je t noge. — Na meji v bližini Nogareda je stal na mednarodnih tleh neki laški finančni stražnik, in ne daleč od njega je prišel neki avstrijski redar v civilni obleki s puško na rami. Ker je bilo precej megleno, se nista videla. Ko pa se je začel premikali laški finančni stražnik, je zavpil avstrijski redar nad njim, naj obstane. Ker tega ni storil, je pomeril s puško nanj ter ga vstrelil v noge. Tistega Toinašlča, kateri je bil v ječi umoril nekega sokažnjenca, kakor smo poročali, ter je bil radi tega kaznovan pred tržaiko poroto na novo na deset let v ječo, so pripeljali v nedeljo popoludrie v zapore v Gradišče ob Soči. Tomažič, ki je bil ves čas gologlav, je zagledal, spremljan od dveh redarjev, na mostu v Gradišči onega orožnika, kateri je bil pri prvi obtožbi glede na umor strica glavna obteževalna priča, ga grdo po-gledid ter mu rekel: Želim vam jednako menil* Potem pa so ga ločilii v ječi menda za večno od zvunanje človeške družbe. Politika t Soli. — Gosp. ..profesor* Fran Orcšec razsaja pri vsaki slovenski uri v VIII. gimn. razredu proti »Soči*, »tistemu umazanemu listu, kateremu nihče nič ne veruje*, in pa proti »tistemu GabrSčeku*. — Vprašamo, ali je šoia res kraj za take hujskanje?! Kaj ima opraviti strankarska politika v šoli ? Ali ni zadosti, da trpimo, da poučuje naše sinove slovenščino tak »strokovnjak* in zdaj bi še mirno prenašali, da bo-hujskal proti nam?! Mož nima za poučevanje slovenščine na gimnaziji nikake prave zmožnosti, vse nadomeščuje le s sveto oboževalnostjo deželnega šolskega nadzornika. Iz usmiljenja ga trpimo v Gorici, da more živeti — a za vse to dobivamo brce . . . Ali mari mož razume položaj, ki rad vidi, da se slovenski dijaki slovenščine le malo nauče ter se jim duh le — mori, kar zna večni suplent Orešec prav izborno ?! Anarhista zaprli ? — V Kobaridu so aretovali nekega Italijana, ki je baje anarhist in je prišel s slabimi nameni čez mejo. — Sicer pa so aretovali celo vrsto Ijudij, brez sleharnega dokaza o kaki krivdi. , Razgled po svetu. Volilno giban>„ — Nemški krščanski socijalisti na Nižje-Avstr. skličejo v kratkem shod, na katerem proglasijo svoje kandidate, ker priprave za državnozborske volitve so že skončali. — Zaupni možje nemfike radikalne stranke bodo kandidovali zopet Schftnererja in Irota. — Vse malo-ruske stranke so se zjedinile na solidarno postopanje pri prihodnjih državnozborskih volitvah. — Poljski osrednji volilni odbor, kateremu predseduje grof Dzieduszvcki, je sklenil, da ima Jaworski povabiti v kratkem vse poljske deželne poslance, da se ukrene, kar potreba za nove volitve. — Hud volilni boj bo na Kranjskem, ker klerikalna in narodno-napredna stranka postavita svoje kandidate v vseh volilnih skupinah. — Za volilni boj v Trstu • in v Istri se pripravljajo Italijani že sedaj z vso pozornostjo in ?. vso močjo, kar je imajo na razpolago. — Hrvatski in slovenski poslanci so imeli dne 24, t. m. posvetovanje, na katerem se je določilo med drugim, da Slovani v Istri postavijo kandidate v vseh petih volilnih skupinah. Kakor osrednji odbor bo poslovalo politično društvo »Edinost«, do katerega se je obračati. finski kružok v IJublJani. — Lani je rodil ta kružok obilo vspeha, letos kaže še na večji vspeh, ker razširi svoje delovanje. Imel bo dva kurza: I, za začetnike, II. za one, ki kodo nadaljevali lanski pouk, Vidi se, kako bližnja je nam Slovencem ruščina, kako moč Ima do naši Želeti bi bilo, da poleg Ljubljane se napravijo ruski kružki tudi drugod! po važnejših mestih, koder prebivajo Slovenci, kakor na pr. v Trstu, Gorici itd. Želeti je pa tudi, da vsi slovanski narodi se učo pridno ruščine, ker ista ima biti nam prej ali slej nai skupni občevalni jeziki Znamenita odredb« na Francoskem. — Francoski listi javljajo najnovejšo odredbo vojnega ministra, po kateri se mora nadomestiti vse tiste profesorje vojnih Sol, ki so bili vzgojeni v duhovnih učnih zavodih, s častniki, vzgojenimi v državnih Šolah, Italija In Abeslnlja. — Iz Rima javljajo, da so ta mesec podpiraj v Adis Abebi mirovno pogodbo med Abesinijo in Italijo. Kralj Menelik pripoznava za mejo med italijansko naselbino in Abesinijo reko Mareb. Italija plača Abesiniji v letnih obrokih 300.000 lir skozi deset let za vojne stroške. Menelik je izjavil, da je podpisal zato mirovno pogodbo, da pokaže Italiji svojo udanost in da počasti spomin svojega visoko cenjenega prijatelja Umberta! LaSko odposlanstvo pri cesarju. — Dne* 25. t. m. je sprejel naš cesar v slovesni avdijenci laško odposlanstvo, katero mu je naznanilo zasedanje prestola laškega kraljestva po Viktor Emanuelu. Kuga v Glasgown noče pojenjati. Zopet se je pripetil slučaj, ki je provzročil smrt. 15 oseb so izpustili iz opazovalne bolnišnice. Premožni Slovenci t Ameriki. — Pred 2 leti so odšli 4 Slovenci v Alasko v Severni Ameriki iskat zlata. Ti so: Štefan Ancel, Anton Judnič, Štefan Smrekar in Franc Petrič, vsi iz Semiča na Kranjskem. Sedaj so prišli nazaj v San Francisco ter prinesli vsak po 5000 funtov zlata t. j. 110000 kron. T Vatikanu so preračunali, kakor poročajo laški listi, da do konca svetega leta se nabere darov v denarju za papeža, največ po romarjih, od 6 do 7 milijonov lir! Kitajska vojna. (Poročilo 26. in 27. t. m.) ~ Iz Šangaja javljajo, da je Li-hung-čang ukazal svojim vojakom, da naj pomore in razženejo vse boksarje. V pokrajini Čili so Kitajci zadnje dni ubili čez 1000 boksarjev. Li-hung-čang zagotavlja, da v 10 dneh vse boksarje izžene iz okolice Pekinga. Nadalje pa javljajo, da se baje kitajski cesar napravlja za nadaljevanje vojne. Princ Tuan nabira novo vojsko in je tudi ukazal podkraljem raznih * pokrajin, naj mu pošiljajo vojakov. — Na severu prodirajo Rusi vedno dalje. Sedaj se pomikajo proti Mukdenu, glavnemu in »svetemu* mestu Mandžurije. Mukden ima okoli 250.000 prebivalcev in je središče vse severokitajske kupčije. Kitajci se umikajo pred Rusi, ne da bi se jim zo-perstavili. Rusi so že v nekaj milj od Muk-dena oddaljenega mesta Lijavjang. Misli se, da bodo Kitajci branili Rusom vstop v Mukden. — Iz Šangaja javljajo, da je vrhovni poveljnik zaveznikov grof Waldersee došel v Taku. Waldersee baje stavi Kitajcem ultima-tum, s katerim zahteva izročitev glavnih vodij boksarjev. Pusti pa za odgovor na ultimatom Kitajcem le malo časa; ako bi se Kitajci branili sprejeti "VValderseejeve pogoje, napove Nemčija Kitajcem vojno. — V Pekingu pre-. zimi 2500 Rusov, Kitajski dvor se ne "povrne v Peking, dokler bodo zavezniki v mestu. Prnski ministri t Poznanja. — Poljski listi so priobčili sledečo brzojavko iz Vratislave: Veliko zanimanje \ zbuja obisk sedmih pruskih ministrov v Poznanju. Govori se, da. se hoče Se energičneje postopati proti Poljakom! Z druge strani pravijo zopet, da je postopanje socijalnib demokratov zaradi antipoljskih odredb pruskega ministra za uk in bogoCastje vlado osupnilo. Socijalni de-mokratje so se uprii zatiranju Poljakov, in to bi bilo sedaj prestrašilo velikonemške duhove! Ne, prestrašilo jih ni, ker prav sistematično delajo proti Poljakom, da bi jih le čim prej ponemčili ter napravili v prave Prusake. Akc kje Slovan trpi, trpi pač največ v »kulturni* Nemčiji! I Ne verjamemo, da bi jim mogli socijalni demokralje kdo ve koliko pomagati. Narodno gospodarstvo. Tržni *as za soboto t Gorici. — Pokriti trg in trg zb, izvoz ostaneta odprta v soboto dopoludne od 8. do tO. in popoludne od % do 4. ure, v nedeljo pa od 8. dopoludne do 2. pop. Kupčija z naSIm sadjem. — Pri „Trgovsko-obrtnem društvu za Goriško" so so oglasile zopet razne tvrdke, ki bi bile voljne, napraviti večjo kupčijo z našim sadjem, posebno z zimskimi hruškami in jabolki; tudi povprašujejo po lepih in suhih orehih. — Tisti prekupčevalci in posestniki, ki želijo slopiti s tvrdkami v dogovore, naj blagovolijo poslati »Trgovsko-obrtnemu društvu* v Gorici natanče cene sadja in pogoje, pod katerimi prodajo svoje blago, ali pa naj se osebno zglasijo v prostorih napominanega društva, da se jim naznanijo naslc;i tvrdk, s katerimi bi potem neposredno pismeno občevali. Trgovski tečaj za gospodične otvorijn s tekočim šolskim letom na višji dekliški šoli v Ljubljani, ako se oglasi dovolj kandidatinj. Ker se leto za letom v učiteljišče in razne ženske zavode oglaša toliko kandidatinj, da jih ni moči sprejeti, so ustanovili imenovani tečaj za to, da se odpre pridnim in sposobnim deklicam še druga, krajša pot do službe. Pouk bode trajal jedno šolsko leto po 11 ur na teden. Podučevalo se bo trgovsko in politično aritmetiko, knjigovodstvo, jedno - in dvostavno, korespondenco, trgovsko in menično pravo. Oglasiti se je do 29. t. rn. pri ravnateljstvu omenjenega zavoda. -— Vsekakor važen korak za tiste gospodične, ki iščejo služeb po prodajalnicah, komptoarih, pri blagajnicah itd. Abiturijentje in akademiki! Doba počitnic je skoraj potekla, in misliti bo treba na odhod na visoke šole. Slov. akad. društvo »Slovenija* na Dunaju, središče slovenskih na Dunaju bivajočih akademikov, vabi Vas, akademiki in abiturijentje, ki mislite pohajati visoke šole na Dunaju, da vstopite v društvo, pomnožite slovenijanske vrste ter pripomorete, da ohrani »Slovenija* kot največje in najdejavnejše slovansko akad. društvo na Dunaju oni ugled, kateri si je pridobila v teku 32.-Ietnega plo-donosnega delovanja. »Slovenija* je društvo akademikov, pripravljenih po skončanih študijah delovati za trajen obstoj, svobodni razvitek in napredek našega naroda in za zboljšanje njegovega gospodarskega stanja. Zalo smatra »Slovenija" za svojo prvo dolžnost, nudili svojim članom s svojo Čitalnico, obsegajočo skoraj vse slovenske, mnogo hrvatskih, srbskih, čeških in ruskih, pa najuglednejših nemških časnikov in časopisov, in s svojo bogato knjižnico, broječo na tisoče del vsakovrstne vsebine, s svojim pevskim, lamburaškim in telovadnim, znanstveno - zabavnim in tehničnim klubom ne samo prijetne zabave, ampak dati jim na roke vse pripomočke k višji, moderni izobrazbi, k informaciji o vseh novodobnih perečih vprašanjih kakor tudi pripomočke k premotrivanju onih vprašanj, ki se tičejo našega naroda in njega teženj. K naštetim klubom nameravamo letos ustanoviti še ruski krožek. Znani slovenski pisatelj in izvrsten poznavatelj ruskega jezika in slovstva nam bode učitelj. Ruskih knjig imamo dovolj. Tovariši! Časi so resni in zahtevajo posebno pri nas Slovencih čvrstih, značajnih in delavnih mož. Vsak od nas mora imeli točno in jasno načrtan program za svoje poznejše delovanje, vsak mora biti sposoben ne samo za svoje službeno, ampak še posebej za narodno delo. Bivanje na dunajskih visokih šolah smatramo za prehodno, pripravljalno dobo, v kateri si je treba pridobit? 6 vseh vprašanjih, tičočih se našega narodnega in državnega življenja, korenito, obširno znanstveno obzorje. V tem nnprelahkem Študiju Vas hoče podpirati »Slovenija* s svojo čitalnico in knjižnico, pred vsem pa se hočemo skupno v že obstoječem znanstveno-zabavnem klubu in pri društvenih predavanjih razgovarjati o vseh količkaj važnih stvareh. Kar je posamezniku težko ali sploh nemogoče doseči, bomo skušali doseči s skup-pnimi močmi. Povdarjaii moram še, da je .Slovenija" v prijateljski zvezi in vedni dotiki z vsemi izvendunajskimi slovenskimi in z vsemi dunajskimi slovanskimi akad. društvi. Svojim članom prireja »Slovenija* vsako leto po zimi po jeden veliki zabavni večer, ki je vedno shajališče na Dunaju živečih slovenskih in slovanskih družin. Spominjam le na lansko PreSernovo slavnost, ki je dala Prešernovemu fondu v Ljubljani do 500 Kr zbrala na tisoče najuglednejšega občinstva. V Slovenijanih bodete našli odkritosrčne prijatelje in tovariše, ki Vas bodo v vsem zadovoljno podpirali in Vas opozorjali na vse ugodnosti. Postanite »Slovenije" živi in delavni člani vsi, ki Vam je mar napredek in svoboda našega naroda 1 Informacije o našem društvu, o vse-učiliščnih zadevah, vpisovanju, podporah ild. daje drage volje do 1. okt. t. 1. društveni predsednik pismeno (naslov: A. B.Stročjavas pri Ljutomeru), pozneje ustmeno v društvenih prostorih (VIII. Lederergasse 20). Vstop v društvo celo šolsko leto. Vstopnina za ves čas, dokler je član društva, t K, udnina tudi 2 K. Vse za narod in svobodo! Za društvo: Cand. iur. Anton Božič, t. č. predsednik. kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkm Fran Wilhelmov L odvajajoči čaj^ l^arol praščiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korau št 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanee, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. !! Praktika/it!! 14—16-letrri deček, bivajoč v Gorici, se sprejme kot učenec v fotografskem ateljeju A. Jerkič v Gorici* Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno prodajaln.ee jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca r Semeniški ulici št. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga« DRUŽBE SV.CIRilA IN MFTODA V LJUBLJANfc Tvarina je najboljša cikorija. ZAbOOA IV.JBBACINII V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja l Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov citorij, ampak zahtevajte pavsod najboljši pridevek k pravej bebavi kavi, te je cikirija ali: „Xava družbe sv. Cirila in metoda v Ljubljani'! Dobiva se povsod I "^ffl Glavna aliga pri: IVANO JEBAfilNIi v Ljubljani, od lekarnarja v Neunkirehen (Spodnje Avstrijsko) | dobiva se v vseh lekarnah. Zavoj &t;.ne | 2 kroni a v. velj. Anton Obidič, čevljar v Semeniški uliei štev. 4 gp^~ v Gorici, "Wj| priporoča se n raznovrstna naredila po meri za gospe in gospode. Naročil« s« izvršuje hitro. ¦w~ VELIKA ZALOGA -*• ŠIVALNIH STROJEV IX DVOKOLES SAUNIG & DEKLEVA V GORICI ulica Municipio st. 1 mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16. V zalo;.'i imamo nad 100 šivalnih strojev vsake vrsle n.i razpolago, kakor za Šivilje, kroja