t,e življenjc, potrebujemo mirnega m »emoteiie^a dela. Naša država sc je zaeela lepo ra*- viijatt. V zadnjem easu opažamo, da se je vsled kreipke inieijative viade začei si- sternatičen buj proti dragin.ii, cene živ- ijiemsikih potrebščin padajo. dinar na c.i- riški borzi raste, med tem ko na naSfh borzah tuje valute padajo. Dolgo časa so tlržali nas dinar lüzko, bill so tu]]' m doniaci špekuianti, da bi lažje izvaživii živino, les in surovine. Üok'er se je konečno posrečilo ugnati te državnc škodljtvce. Ko smo si zaeeü pripravljau üdO'bno doinacc ognjiščc, hočemo, <;a nas puste drugi s svojimi Don Kišotlja- danri in ako jim ne da zilica miru, naj to sami opravijo, nas pa pri mini pustijo. 1 NAPREDNIM AKADEMIKOW! i V prestoüci uaše iepe Slovetüjc se je pričclo zopei /ivahno življenje. Na Ijubljanski univerzi se vrši inskripeija, alma mater Labacensi* kliče aKad-ernsko o-mlaidino na delo v uovom solskem letu. Od vseh strani Jiciše sirne doniovinc ^c zbira mladina v kultuntenr siediseü Slo- venije, da nadaljuje oziroma prjčnc s svojo strokovno izobrazbj na posamci- nHi fakultetali. Ljubljana dobiva Pola- goma lice vseučiliškega mesta. Tri leta so žc pretekla, odkar se vrše. nredavanja na Ijubljanski univerzi in mno^o lepili uispehov ima «iaša alma mater zazna- movati v tern kratkem času. Majhen ie naš jugüsJovauski naroct naša mla/da, komaj iislvanenn država pa je velika, mno^o, mnogo polja je še nc- razoranega. Tu .sem kJičeta ciomovina in narod, predvsem Tebe, akademska o- j mladina, da primes /;. plug in zastavrs' « vse svoje tclesne in duševnc nioei, 0a i bo postal naš narod duševno nioeen vn I vztrajen, iz-obraziii ga moramo, kajti le | izobraženemu narodu pripada lepa bo- ! dočnost. Skjb za izobrazba naroda pa j mora prevzeti inteligenca. Da bo vzi tej J nalogi inteligenca kos, mo/a biti .sama I du^evno dovolj močna in izobražena. ] Napačncga mnenja sic. tovarisi a- j kademiki, oc; mislito, da sie s tern, ko j ste dovršili uspesno svoje izpite, že sto- | rill svojo dolžnost. Narod in doniovlna j zahtevata več od Vas! Saj smo državl toliko zahvale dolžni za nie no podporo pri našem Studijn. Vzgaiajrno sa»»ie scfec v .puštene, požrtvovalne, značajne in c- nergičiie može-delavce, po'c«1 tega pa pojdimo med ljudstvo, da .y;a poučimo in mu pokažemo pravo pot, kateto naj ho- dj, drzavo pa oprostimo vseh njenlM škodljivcev, ki pre^c hoc In dan, da razrušijo v svoji slepi strankarski strasri to, na čemur se ie zidalo brezstevilno let in !kar je zahtevalo ogromnih žitcv. Koliko dela, nad vse važnega in nujre^a nas eaka. nas, ki smo ali bi ruoTali bit: nada trojedinega naroda! To dclo pa bo- mo najlazje opraviü. če bomo dovoij organizirani. Organizaeija m\m bo t.- spešno poinagala pri napredovaniu pro- grama, ki si ga postavimo. pomagala nam bo pri izvrševanju in lazširienjti njcKovih idej. Jugoslovanski nacijonalizem, na- prcdnost in svoboJomiselstvo so načera naših napradnili akudemskih društev. Jugoslovaiisko napredno akademsko društvo »Jadran", naslednik dunajske »Slovenijc«, in bivši graški akad. dni- štvi, j. a. d. «Triglav« in zopet oživljeno j. n. a. d. »Tabor*, sledijo v sigurni on- ; entaciji'tern načeiom. Ta napredna akad. ! drustva si hočejo razdeiiti ogromno ue- ! lo, ki ga naj vrši napred. akad. omladi- na v Ljubljani. zbirajo se pod praporom svobodoniiselstva v skupnem neizpros- ; nem boju proti vsakernu leakcijonar- ! stvu. Vas vse tovarisi akademiki, ki sre našega mišljenja, posebno Vas. ki eutrte sokolsko, vabinia v svoie vrste, da nam pornagate pri skupnem delu za narod in domovino. Tovariši, iie išeite v našili organi- zacijah materijeiniti koristi, otresite se že vemidar enkrat one dusexne lenobe in brezbrižnosti, ki onemogočatn vsako resnejše stremljenje! Bodite uverjem, da za tovari^e, ki bi ne poprijeli za k'.il- turno d'elo in bi zasl&dovali Ie oscbno dobrobit, v naših \ rstah ni mesta! Za odbor j. N. A. D. »Jadran^: jurist Bajič Stojan, tč. predscdnik. Za odbor J. A. 1). »Triglav«: jurist Mejak fr'rvin, iC. predsednik. Za odbor -I. N. A. D. »Tabor«: filozof Hus ßrariko, to. predsednik. j P^iitl&ne vesti« Demokratski sestaiiek v Slov. Bl- strici. V nedeljo se je vršil za. slovenjc- bistriški okraj zaupni dernokratski st- stanek v Slovenski Bistrici. Predseco- val je dr. iPučnik. Naro-dni poslanec dr. Kukovec je v poldrugournem govoru razpravljal o zunanjem in notran.jcm p»- litičnem položaju, o zagrebškem kongre- ^u, o samoupravi, o uradnLskem, obit- i.zm in draginjskeirr vprašauju. Znpan Omerzu je nagrlasal soJidarnost organr- zacije z Jzvajanji govornika. NadačitelJ Karbaš je grajal presta.vitve v mcj-nc kraje in zahteval tozadevno remeduro. Davčni upravitelj Pirkniuier ie govortt o uradniskcm in draginjskem vprašanjti. Poslancc dr. Kukovec -je dal potrebna pojasnila na posamezna vprašanja. Enotuost demokratske stranke. Dnc 10, tm. je začel iflavni odbor dernokray- ske slranke svojo sejo. Zc prvi dan so je pokaza'lo, 'da ne bo tako težkj razCI- stiti položaja, kakor to trdijo nasprotm listi. Pristaši stracke so prršli iz vsen krajev naše države. Potkazalo se je, da | se demokratska stranka ne bo izjavlla | za revizijsko politiko in zapustila- dose- danjo podiago svoje politieue sineri. I'a jc treba odpraviti nezadovoljnosti v dclu hrvatskega in slovenske.ua naroda, o tern v glavnem odboru ni nesoglas;"». Davidovič je odšel v Zagreb iz najboljt- sc^a namena, da bi koriscil državi m stranki. Veeitia govornikov je pa pov- darjala, da treba presojat! urednotenje • efekta, da se je Davidovie p.dcleži] kan- gresa. Ta efekt ne adgovarja dobri volji demokratskiih voditeljev, ki so sli v 2-a- greb. Debata se vrši1 resno, a v prlia- teljskem razpoloženju /. obeli si rani. Spor med zemijoradniki. Ker je ze- niljoradiiiški klub dobil obvcstilo. da je vlada odklonila zahtevo z:i nkinjenje nn- redbe, s katero se urejuje agrarne v:\e- mere v Daimaciji, jo klub sklenil, da od- potuk" v Dalmacijo, vendar se je proti temu pojavüa opozicija. Kiii.b je sklenil predlagati kongresu v ßanjaluki izkiju- čitev glavnega tajnika KomadiniOa, ka- teremu očitajo, da je nil v zvezi z bolv garskim poslanikom v Beo.srradu in s Tco- miinisti. Radikaici In rsvižlja ustave. V Beo- gradu so sc vršiie konrerence radikainfh ministrov in nekatenh radikal'.iih vodi- teljev. Z odločitvijo se bo poeakalo toli- ko časa, da Jobči ilemokvatskc kiut) smeri svoje politike. /Ministrski pred- sednik PaSič je zahteval od vseh radl- .kalcev, da, se izjavijo g'ede revlzije u- sfave. Voditelji so nato iziavili \s-ak po- sebej, da so proti tacasui revlziji ustave. Posvetovanja med dr. i/Oiicšem in Schaiizerjem v Be>ietkii?i. Due 9. tin. ssa zacela razpravJjati dr. Beneš in Sehan- zer, o politienih in gospodarskih vpra&a- njih, ki Liiteresirajo obe državi. »!1 Mon- do« piše, da sestaiiek ni Ie važen ?a Ceškoslovaško, lernveč zn ceio Maio antanto. Italija niora sodclovati z MaTo antanto s polnim zaiipaniem. Fašistt proti Avstn.il Mussoiini Ie viprašal mi:i. pred^. de Facto, ce i;c Sinatra za potrebno. da se usravi drugt obrok italijjmskega predujma Avstriji, radi .protiitalijanskega pisanja avstrij- skih časopisov. Zunanji minister Schät- zer je odgovoril, da je dal italijanskemii poslaniku na Dunaju nalox, naj dosežc sprernembo v pisavi avstriiskih novin. Politični sestanek v Benetkali. Dr. Beneš in Schanzer sta na svojem be- nx.t^keiii sestanku ugoto'vila, da so smer- niee pojitike obeh držav, ki gre za kon- so-lidacijo mini Srednje Evrope, iste In da ta podlaga dopušča sporazum v rax- nih vprašanjih, ki se tičejo skupuih tn- teresov. Pečala sta se tudi z vDrašaniem sanacije Avstrije. Olode gospodarskih vprašan^ sta izrazila želio. naj bi se po- spešila ratifikacija trgovinskih in drugTh pogodb gospodarskega značaia, ki so bile sklenjene 23. marca v Rinrti. Nova češka vlada. Novo imenovani češki ministri so prevzuli 9, tm. svoje resorte. Dr. Rašin je imel pri tern da!J5i govor, v katerem je povdarjal, da se vrača zopet v politično življenje z istf- mi skrbmi, kot jih je imel takrat, ko 3e Catulle Mendes: Resulcoljubni Peter. (Iz francoščine.) , (Dalje.) Epiios. Nobenega siima ni bi!o v tem cas-u (bilo je dva ali tri mosece po listcm ju- tru, ko je resnicolinbni Peter bežal sKo- Zi gozde in polja, zaslcdovan od h'ianco- iina. do-brega medvoda), uie ni biio Sn?na, pravim, v Romaninovcm «radu in tudi ne v okolici, sanu> zclo pobožen misCav- mk je prebival v neki votlin;. njegovo starwvanje je skrivalo za,Trinialo bršlja- iia. Ceprav jc bi! nilad -- vsak bi Ra irnel za otroka, ki se je, kakor da bi ^c igral, oblekel v .neniško halio, — ni oil priporočljiv vslod sveis resnest* in po- božnih pogovorov. Pripovedovali so, (Ja je delai tudi čudeže. Ni bil priporočljiv tudi, Ce bi imel sivo brado. katera bi mu segala do pas». Njegovega imena ni po- znaia večfna Ijudi. VedeK so, da se je n- \ delcžil križarske vojske, od koder je pri- ne&d s seboj dragocene spomine, katere je delil svojini spokornikom, če sc feilt vredni takega odükovanja. Rad je ?po- vodavad. V upanju, ca prineso od ujegii zob svetega Severina. ali las kakega svetniika, je pomnožib goiečnost dekiet. Ni bilo meščanskc ueklice, Ja so ijc ui ukradla z doma fer tekla k maleniu pw- ščavniku spovedavat se svoiih grehov. Pastarice ovac, vanillin je gosi, sluzkinje med umivanjem kuhinjske Posodo, vse so miislile ua malcga nuSčavnika. Ceio gospodicne iz vseh bliznjih gr-idov, ki so posluišale raztrese.no zaliubliene pesnii trubadurjev, so čutilc ncnoznar-o pri- vlačnost do njega. Ncprestano so se po- mikale lepe množico mladih grešnic po poti, ki je vodila do bivališča mladega svetniika. One, ki so bile toko srečne. aa so prišle do njega, ga niso mogle dovolj prehvaliti. Kako je bilo Jahko govoriti to, storiti ono! Ni biJ osoren in lrud Ka- kor drugi duhovniki. prijazno ie ;:povc- doval, ni grozil s peklom. s take nežni- i mi besedami in ljubkimi po^ledi je go\o- ril le o nebesih. Bil je čedna oseba jc ' zdravo barvo na obrcizii in rtiücunii ü- stnicami. Treba ga jc bilo ie pogledati in že se je cutila božia milost. ; vso silo se jc borila proti njej. 2i\cla- je sama zase, v njeni sobi niso vkleli ^Tii- j žabrrrkov, samo služabnice. ki so ji česa- t ' )e lase. Za jahanje jc Imcla iri leta slaro ' kobilo, nihče bi jo ne spravil na konja. Ce jc tako lepo Živeb, kakšna potreta jo je gnala prosit božjega usvniijenja?' Morda ji je ocitala vest, ker je obsodlia nagega človeka zaradi enega polju'ba. na trdo kazen, da ne sme nikdar laga-tl? N ilk ako r ne, menila je, da jc bila sodba naipravičneiša na svetu ter da jc storila Ie svojo dolžncjist. j'oda čim' krepost- nejši je človck, tim ponižnejši ie. Ce grc- ši zelo nialo. misli, d:i je storil veliko grehov, Clermop/Ja des iles-d'Or, kakor je bila .popolna. jc sodila. da ni sj dovolj. Neodptustljivo se ji je /deb' z ozirom na njeno zvcličanje, Ja bi omistila piiliko in se ne sezinmila z mladim svetnikom. Ko jc vsiopila —- siužabnice je pu- sti'ia zunaj — v svetc votlino, ie osupni- la, kajti ta prostor je bil boli podoben zbirališču niinf, kakor pa celici, priprav- ni za molitev in pokoro. Iz tal brez desK je poganjala gosta trava, ki se je cutiia pod nogami kakor fina preproga. Pied j lesenim kiponi je Kürela lucica. ki je raz.-» svetljevala s sipkom poraščeno steno, ' od kuterega so odpaJali cveti, kakor bi Stran 2. »NOVA DOBA« V:H-.V. 117 bil finančni minister. Priporočal .»e defo in štedljivost. Turki pripravljeni sprejeti zaveznJ- gke predlogc. V angleškili krogili vlada cpthmizem, ker so Turki na konferenci v Muidaniji opustili svdjo hitransigenco ter so v glavnih toekah pripravljeni sprejeti predlogi1, ki so jili zavezuiki tlo- locili v soboto v Parizu. Tudi Určija sc ne bo po vesteh iz Aten upirala izvršitvl zavezniških zahtev. Bolgarska hi Tracija. Notranji ho*- garski minister Daskalov je izjavil. da želi Bolgarska avtonomijo Tracije poö zaščito Zvezc narodov in povratek bc- guaiüL'iv v avtO'iiomno državo. Dal je za- hteva nevtralizacijo reke Marice 0Q Odrina do izliva in demilitarizacijo ceic Tracije. Zahteve ne nasprotujejo neti- yilLskitai mirovnim pogojem. Celjske noviee. Občni zbor Dijaške kuhiiiie v Celju, ki je napovedan za petek, due 13. tm., se mora preložiti na poznejši čais. Dan se bo objavil pravočasno. Ljudsko vseučilišče v Celiu. Pretc- kli pondelje'k je Jinel prvo redno preda- vanje »o sestavi človeškega telesa« pri- marij dr. Fr. Steinselser. V zelo poljntln! razpravi je govoril o človeškem okostju, mišičju. živčnem in krvnem sistemu ter drobovju prsnc in trebušne dupline. Raz- čiembo telesa je ponazoril ob lepih ann- tomionih slikah, preparatih in oloveškcm okostju. Vsak izined poslušalcev je dob)! popolnoma jasno sliko o sestavi našega telesa. Prosimo g. primariia. da bi nas kmahi zopet razveselil s podobniin prc- davanjem, ker je resnično potrebno, da mora človek najprvo sam sebe spov.natT. Prihodnjc redno predavanje ie napovc- dano za pondeljek dne 23. oktobra tl. Olede prijave živlienskili potreb- šcln se razglas v toliko pojasnjuje, (?a je treba zaenkrat prijaviti zalogo vse« vrst žita in mlevske izdelke. Sadna razstava v Celju 21.—24. oktobra th Še onkrat opozarjamo vsc sadjarske kroge na to prircditev, ki cbc- ta lep uspeh za razvoj sadjarstva sa- mega in tudi za trgovino s sad]em. Za pri'glasevanie je še čas do 16. tm. 'Prt- glaseno blago mora biti v Celju najka- sneje do IS. tm. zvečer. Upokojen je tukajšnji orožniški ko- mandir g. kapetan Ram roth. Krušne eene v Celju. Vsled oblasi- vene odreube se ima krun od 1.1. okt. ti. naprej prodajati le na vago ir, sicer beil začasno po 2H K kg, crni do 2-1 K kg. Pri žemljah in ostalem drobnein pectvu ostanejo za enkrat dosedaine ccne 2 K 'kwnail. Vsem gosp. obrtnikom se raznanja, da se je obrtno-nadaljevalni nouk /,e pri- ce I ter se prosijo, da skrbijo za reden obilsk niih vajencev. Vsled scjnega skle- pa šolskega o:lbora vplaca.io mojsiri od vsakega vajenca za vzdržavanje pouka letno 10 Din. Vpisnina znasa 5 Din, ka- tcri zTieseik mi a plačati vatenec sam; ako pa ta ne prejema od moistra nikn- kega placi'la, vplača vpisnino mojsier sam1. Vodstvo. Izprcmeinbe v poštni službU Lea IVo- vak je premeščena (xJ pošte Maribor » k pošti Celje in Pavla Zajc od pošte Poa- plat k pošti Celje. Tuji državljani zaposleni v tuzein- skih podjetjih — obratih. Po določilu § snežilo. Vzduh, ki se je razširjal po ja- mt, ni bil vonj kadila, ampak neke vrste parsum. ki je omamljal, kakor bi bil člo- vek v zadahli in dobro zaprti sobi, kjer spe mlade deküce. PušCavnik ni bi! manj presenečen. Clermonda ie občudovala njegov lepi stas, zlatorumcnc kodre, Ki so se vsipali po sriežno belcm vraru, rnOobne oei, podobne jasnemu nebti, va- bljive rdeče ustnice, skrbno osnaženc nohte na finih prstih. Clermonda, katerc usta so se odprla kakor cvetka. ki pn- cakujc metulja. ni lnogla kaj. da ne bi občudovala to izredno iepoto, kljnb ipi«- magovanju je čutila v sreu nekaj. Kar preje ni nikdar. Komai sta se pozdravila, jc mladi puščavnik že pokloknil pred n?o ter ji 'poljubil maic nage nojje. Kaksne vere je; mladi puščavnik? Navadno Icie- čijo grcšniki pred spovednikom. Ker ie duihovščino visoko spoštovaia, mu ie pustila, misleča, da je to kak nov obrerf, katerega ji bo potem raziožil. saj ta?(a pobožna oseba ne more nič storitü Kar bi ne bilo korisino zveličanju duš. (Dalje prihodnjič.) 103 prvi odstave-k zakema o zašciti rad- liiOia ne sme noben delodaialec privajati delavcev (uslužbencev) iz inozemstva^ idokler ne dobt za to dovoliln od (minl- starstva za socijalno politiko. ki izdaja ta dovolila še le ko zasliši mnenje do- lične krajevne oorze deia in pristojnih dolavskih zbonrc. »zvršujc ta predpjs, t-e odreja objedne!:i natančna kontrola, ali so vsi iiv.K^riski nameščcnci tuzeir.- skih podjet'; ."n obratov v poscsti do- voljenja za oivan:e v kralievir.i SMS in vdjavnih ose'mili J'VkiiniL'.'itov tpornega lista) svoje d^ŽA.-c. Vsi t!ri:iJ:;;alci, Ki zaposlujejo ir.ozemske državi.ane, se pozivljajo, da prijavijo pismeno tekom 10 dni ob navedbi imena, predimena, rojsfcnega lcta, rojstnega kraia. kraia pn- stojnosti, narodnosti, poki.ca (za kaj ie mporabljen) od kedai so zaposleni. Za točnost navedb'j in istinitosf podatkov jamcijo iniejitülji podjetja - obrata. Pri- javani k pn!ožiti oscbne dokuniciite (potne liste) i:shižben.i.'vr. v kolikor se to še ni zgodilo in listir.e, iz kc-jih je m» ividno, da so usUižbe.ui v stroki, za ko:o se jill upo-rabliy, istinito izvežbarfi. —Kr. okr. glavarstv) v Ce'.jn, p:>liciiski ockle- lek. Vojni iuvaiidi, vdove in sirote! Ccn- tralni odbor mora izvesti naiaricno sta- tistiko vseh organiziranih invalidov, vdov in sirot za slov. o/emlie. Imeti mo- ra natančen pregled stanja organizirani'li vojnili žrtev, da bo vedcl za kateTih oscb interese se mora zavzeti. Treba je pa tu- di, da ima vsak'ega posamcznega čiann v evidenci, radi centralnih materijeinm ugodnosti, ki jih y bodoče pričakn.je od vJade. Vsled tega mora noverjeništvo splošne org. vojn. invalidov. vdov in si- rot za slov. ozemlje Celje. izvršiti z-asli- šanja vseh vojnih invalidov. vdov in sirot, organiziranih v tern poverjeništvn. V interesu vsacega posameznega inva- lida, vojne vdove in sirote je, da se te- mu zasli§anJLi odzove; vsak invalid mo- ra prinesti s seboj člansko knjižico. In- validsko uverjcnje (nadipregledni list) in poštni odrczek. Vojne vdove in sirote prinesejo člansko knjižieo, pokojninsko polo in poštni odrezek. Z:islisanic se bo izvedlo s.aano za organizirane člane, paC pa je v interesu vsakega dosedai neor- ganiziranega vojncga invaüdn, vdove in sirote, da se ob tej priliki organizlra, ker bo OTganizacija zastopala izkljucno le koristi onih vojrcih invalidov, vdov in sirot, ki so člani organizacije. Zas!i.šan>c se vrši v pisarni poverjoništva Splosne organizacije vojn. inv., vdov in sirot v Celiu, ob pondeljkih, sredah in sobotan od 9.—12. in 14.—16. ure ter ob nedeljan od 9..—12. ure. Obenem se poziva vse one vojme invalide, koii so se pri yacf- njem fnadpregledu pntožilfc ter ne Oohl- vajo nikake pokoinine, nai se tudi on tei pri'liki zglase, da se liupravi skupna prošnja za vpoklic k nadpregledu in Iz- plačanju pevkojnine. Kino Oaberje. V petek 13. tm. sc predstavlja še film «Pod težko obtožbo.« Turistika in sport Prvenstvena nogometnn tekma Atletiksportklub Celie — SK Celie. fgra se je začela v hitrem in fair tempti in sicer s prernočjo Športnega kiluba. Prvl halftime se je končul z rezaltatoni 1:0 za Atletike, kateri rezultat Pa bi bil si- gurno boljši za SK Celje, da ni niega na- padaini vrsti manj'kalo odločnosti prcd «U'tsprotnini goalom. V drugem halftimn je iprevzela skorajda popolnoma napa- dalna vrsta Atletikov pod vodstvom sreidnjega napadalca znanega Diirr- schmieda v{)dstvo igre, vendar se ]i kljub teinu dolgo ni posrečilo kakili znat- nih uspehov vsled iwzrtvovalne igre o- brambe. V zadnjih 25 rniniitah je obram- ba SK Celje vsled ntrujenosti veliko ]>(>pustila, vsled česar je bilo Atletikom inogoče doseči rezultat 5:0. — Igra sa- rna je bila vseskozi zanimiva in je nndl- la ißined vseh domačih tekem najveC sportnega užitka kljub slabcmu tereni?. Atletiki no nastopili kompletno in sport- iio disciplinirano izvzomši leve zvezc. Sodnik g. Oclus dober. R—c- Obrtni vestnik. Izlet celjskili obrtnikov v Žalec. V nedcljo 1. oktobra so i>riredili celjski obrtniiki zlet v Zalec V gostihn Pikl sc ie vršil diskustjski sestanek z obrtniKi i7, 2alca. Oovorilo ;se ie o potrebi moene obrtoišlke otganizacije. koja naj ščiti !n- terese obrtnega stanu. Tu se je povdar- jalo Tiudno potrebo, vpeliati mojsters?co preizkušnjo in sestletno poniočniško ao- bo, koja naj zajezi nrehitro naraščanjc šušmarjev, ki obrt v spioStiem satno kvarijo. Povdarjala se je tudi potreba ir,- tenzivnegri zasledovania su?.marjev, Kl ¦nimajo obrtuega lista. nai se iili naznani in s tern odpravi kvarne posiedice /.a obstoj onih, ki izvršujeh) redne dolžnosti napram rfržavi in izpolninjejo obrtni rec. Povdarjala se je polreba skuonega na- stopa ob Oasu voiiiov, da sc: orrogoci sestava primernega obrtne.sra reda. Kri- tiziral si- jc sistsm ciržavnih nabav vslod katerega je danes onemogočeno inaie- mu obrtnikü, da hi pri istili sodelovai. Dalje se je kritlzhalo neeuveno gospo- darstvo bolniške bUigajne. koje prispev- ki pomenijo največji davek in najtežje bremc obrtniku, na drugi strani se pa zavarovariec kier le mogoče prikrajsa. Zahteva se odstranitev l.iudi iz zavoüa, ki so vse to zakrivili. ,?osebno se je izra- žalo 'Ogorčenje. da še danes sodi v uradti Kocmur, ki je sprejei toliko neiipravi- čenih nagrad ocl odbora. kateri brea- dvoma ni bil iipraviceii razpolagali /, denarjem ceie Sloveni.ie. Kncmnr jc kriv storjeue protiusta\ nc centraliza- cije, koje upravni stroški jv:žro dancs ogromne svote. PovzroOii ic t.idi vr\\rc- tok zidave palace, vslcd katerc ima za- vod veliko škodo. Clovek. ki zgubi za- upanjc v inasi, ni'siimo, da nc spada na ravnateljsko mesio. Na tern niestu mora biti človek splosnega zaupania. Protc- stiralo se je proti novemu skiepu ravns- teljstva, ki hece na račuii eel« Slovem- je graditi palačo v Ljubl.iani in se ma odroka pravica cio tako dalekosežnili u- krepov. Take i-krepc more storiti izvrj- Ijeno ravnateljsivo ozir. občni zbor m- kakor pa ne samo začasno inicaovano ravnateijstvf). Na podlagi novrga skle- pa bi se inorali broz dvonia zvisati ze itak previsoki prisp'-.'vki, vsled Cesar *r,\ ugodnost ambulatnrijq in uraduib oro- storov služila le Ljubljančanom Konen zborovanja ie oblj.ibil krojaški mojstor Jiitcršek, da hoče vse svcie moei po- svetiti, da ustanovi obrtno organizac.Jo v Za'lcn in izrazi tipanjc, da .vja bodo i>odpirali pri tern organizatoricnem de!u tmdi drugi žalski obrtniki. T)ncakij.fe!no torej, da bode in izle" rodil obiio sadu, ki bo spravil tndi žalsko obrtnistvo v skupnio obrtniško frontö Dopisi. Laško. \' nedcljo, 8. tm., peljal se ?c inž. Kürbitz. nastavljenec steklarne v Mrastnikii z Abelovim avtom po okrajnl cesti od! Rimskiili toplic proti Laškcmu. Tik pred Laski-m je od-povcdala zavora in ikrmilo ter je zdrčal avto preko strmi- ne ]jro!ti Savinji. Ob reki stoječa drevc- sa so av'to zadržala rako. da je le prcu- uji 'del bil v vodi. Neka gospodična je zletela iz avta ter jo je vrgJo v clrcv«, kjer je obvisela, tako da so bile1 sarrro noge v vodi. Drugim se ni nie zgodilo, l>ač pa je avto pokvarjen. Z veiiko Te- žavo so ga spravili zopet ua eesto. Kof je bila Savinja ta dan ze!o visoka, bi sc gotovo nihče ne resij smrti. ako bi drcv- je ne zaidrzalo avta. To so posledrce prehitre vožnie. Šmartno ob Dreii. Ker ve »Slovo«- ski (jospodar« [oliko povedati o tukai- šnjein Pušenjakovem shoda. nioramo resnici na ljubo pov^daii, da sc je shoca vsega skupaj udclczilo kakili 2>) oseb. Vsteti' so seveda tudi samostojneži, od katcrüi je moral Pušenjak marsikatero grenko požreti resnicj na ljubo. Pričako- vali siiio, da nurn bo ta iiavni prerok prinesel in povedal bogzna koliko svo]Mi uspehov za kascta i;: ßeograda. Zato smo bili tern bolj razočarani, ko se je hvalil z delavskim zavarovamen;, ki je znani uspeh Sainostojjnili. Seveda. ko ni ¦govO'ril o svojiii zaslugah za kmeta, Di ne imel kaj govoriti, zato se je poslužil zasluge drugih, ker obljub so tudi 2e njegovi zvestr kimavci siti. Z emm pa je bil za-dovolien g. Pušonjnk. To je narr<- rcč, da sc in« je to pot prvič posrečilo med nami z-borovati. Vsi njegovi prej- Snji shodi so se nnmrec klavrno porie- srcčili'. Zato sedaj tolik uspeh, ko Je smd zborovati in je milostno dobil celo lokal. Cdc počitnice sta Pušenjak in .'iohačcv Maksl Studirala in saniala o velicastma shodiii, a sedaj taksna blamaža na vsca koncih. l?oljse, da ste ostal! samo rew zor, bi vsaj toUko sramote ne doživell No pa človek se vsega navadi; posebno še, če nosi cast arednika resnieoliubr.c- ga »Slownskcga Oospodarja<. Dnevna kronika. Kralj za državno uradni^tvo. Krajf Aleksaner je sprejei v avdijenci profe- sorja Milana Andonoviča. predsedBükji Saveza državnih uradnikov in uslužbcti- eev. Kralj kot vrhovni zaščitnik teg» Saveza je izjavil Ando-noviču, da nui se znano bedno stanje nradništva ter je «a- glašal potrebo. da se uradnistvu potow zakona pomaga iz težke situacije. Meščaiiska sola v Vojniku. V Voj- niku se otvori nova meščaiLska sola. 7m ravjiatelja je imenovau g. K'izmal, - sedanji vodja meščanske sole v Zalcu. kot strokov. učitelj pa :e doiočen Vink« Požar, doslej učitelj na osnovni sol! v Vojniku. Ustanovitcv sole pozdravljaim» v tlH-eprieanju, da bo pravi narodni fa knlturni folagoslov za povzdigo Vojnäc« in celega okrožja, kateremu je ta nova sola nanienjena. Knjižnica v St. Jurju ob lužni žol. pr*- redi v nedeljo. 15. okt. ob 15. uri pop. v gostihii pri KlajiiSkn »vinsko trgatev«. Na vsporedu je tudi: anicrikunski ^r^ vec, šaljivi kvartet ter godba. Vsto?)- nina 3 Din. Za mnogobroino ndelezbo sc priporoča odbor. Zborovanje fugosJovaiiskih arhc- oIokov. Dne 8. tm. ie bil otvoricn v Beo- gradu iprvi kongres jugoslovanskih ar- heologov, katerega ,so se udeležili i-pra- vitelji in ravnatclji naSih inuzejev, med druginii tudi dr. Maiituani in dr. Canfcar iz Ljubljanc. Na zborovanju se je prerc- šetaval zakon o muzejih, govorili so tuüi o činu uradništva miizejev. Sklenilo se je, da anorajo imcti uradniki arheoloških institucij vseučiliško izobrazbo. Zborw- valci so pretresali tudi zakon o zaščrtf starin. Po zborovanju so sc podaii. \- notranjost državc, da si ogledaio srbske •samostane v Ravanici in Manasijn. Pogreb četaškega voivode inuiorja Voje Tankosiča. V nedeljo sc je razvl pogreb Voije Tankosiča v J3eogradiu v velieastno nacijönalno* maniiestaclf.i. Skoraj ves Beograd .ic bil na nogata. Sprevoda, ki se je formiral iwklrtigo v.rn, sc je 'udelcziia beograiska posadka r. god'bo, čctaši s erno zastavo, invalid!, skupiina nacijonalistov, zastoonlKi vTaöe in oblasti in velika množica Ijiidstv». Lafeto s krsto je vozilo šest konj, cast- no stražo ob lafeti so tvorili Oastniki. V saborni cerkvi je i:nel biskup Varnava govor. Ob grobu sta se posJoviia od n- na.ka vojvoila Kosta Pečanac in prora Nikola Božič. Castni strcl je končal sv>- čanost. Pomočnik za prehrano. PomočnEk ministra za socialno poliitiko Janko Jo- van je nastopil 10. tm. svoje mesto. V njegovo pristojnost bo spadaio predvscm vprašanje prehrane. Za ravnatelia zagrebškc^.! iiiaRi- strata je iimenovan senator Milivoj Hav- diirjak, ki je že 28 let v mestni. slu/bi m je najstarcjši senator. Tatvina na železnici. Potniškem« spremljevalcu Davorinu Vugrincc yr. Koiprivnice je nekdo ukradel med vož- njo iz Zidanega mostu v Maribor 30.000 kron. Sumijo, da jc tat nee v«e potrebne iriformacije. Seboj iiaj prineso sledcče dokumente: !. Krsr- ni list, 2. domovinski list. 3. za'dnje so>- sko naznanilo, da je dovršil najmanj -=f razr. Ijndske sole, 4. izjavo starišcv all j varuh<3v (s potrdilom nadvarstvenc o- blasti, da dovoljuje vstop v solo), r. fjravnostno spricevaio. Vse refleki;m?e bosta preiiskala vojaški z-dravnik in vo- jiiški kapelnik v našem nrad'i na dan, l:\ i ga bonio doloOili in pravoeasno objav:-?!- K tcj preiskavi moraio priti priglaSenc? nu svoje stroskc in se v slneaju, da Jih zdravnik in kapelnik odklonitn, tudi na lastn€ stroske vrnitk — Državna okroz- na xasOitii dece in mladinc v Mariboru. Sainomor železničaria. Upokojeni železiuški delavec Iffnacij Mlinar. star 64 Jet, se je pred prilioxlom vlaka vleRci na Tir, ki mu je odrezal fflavo in roke oa triipla. Vzrok samomora ie beda, ker sc z MicseoH) penzijo 200 K, kateio je do- liivxi] od južne železnice, ni inoffel pre- y.Vi'ljatl. Cena divjačiui. Slovensko lovsko drnštvo je določilo za vse čiane drustva obvezne cene divjačini. Srna 15 Din, jc- len 10 Din, divja koza 8 Din 75 p za kg; zajee pod 3 ks 40 Din, naci 3 kg 45 Din, fa /an 40 Din, jcozdni jereb in jjos i>o 25 Din, raca in kljunač po 20 Din, poljska jerebica 15 Din in prepelica o Din 25 p za koinad. i Strela ubila dva dečka. Ko so Sli de- čki vipetek popoldne na Priinskovem pri Kranju iz sole domov, je udarila med n.Te strela. Dva decka sta bila mrtva, dva pa oplažeiia. Oba ntoita sta šia pod ismn deznilkom. Tihotapce z ijjralnimi kartarn! je zasledila osijcška finančni oblast. niio- tapci so vti'hotapili iz Madžarskc 20 xret kart, ikatere je .öblast zaplonila. Oloba . l znaša po carinskem zakonu nad 0 m!li- j jonov dinarjev. ! Rudarji na Češkem stavkaja. V o- bratih ostrovsko-harvinskc^a revirla ^o rnd'arji ustavili delo. Če stavka ne bo Ikončana v enem tcdnn, bo proglašena [>o vsej repnbliki splošiui rudarska stavka. Naskok na tovorni vlak. Na tovorn« vlnk, k[ je vozil počasi iz Trsta prott Devinn, sta skoeila nu vajron poln žlvn dva tatova. To sta opazila dva orožnika na vlaku in sta ustrelila nestetokrat pro- ti tatovoma. Tudi tatova sta večkrat n- strelüla na orožnika, nato pa stu skočila iz v agon a ter zbežala \r goščavo. Smrt pri sodišču. 55-letni seljak Du- šan Gavrilov je bil poklican za pričo k novosadskemn sodišču. Ko ie čakal vr predsobi, da pride na vrsto. mu je po- stalo naenkrat slabo in je kniabi nato umrl. Zadela ga je sraia kan. Volmnska aJera v Čehoslovaški. V Brim so aretirali vee častnikov česko- slovasike armade. Glavni obdolzenec Jc Nowaikowsky, adjutant generala Pod- winski^a. Izdajai je zaupne dokumente • komande tuji voiaški misiji v Pragi. Pri vohiinstvu je bil tirdi sonde'lezeji Karl Schwabe, jurist na neniški tmiverzi v Pragi. Telesni plod v spovednici. Cerkov- nik Ludvik Rubinič je, ko je šel zapirat cerkev sv. Antona starega v Trstu, po- gledal "kakor po navadi po cerkvi, čc nr lsje skrit kak tat. V eni spovednici Je niišcl omot; Jco gn je razvil. ie nafiel v I njein človeški plod. Poiožii ga je nazaj ter naznanii poueiji, kaj je nasel. Komv sija je ugotovila, da je plod splavljcn v ceitrtem inesecu. Mater zasledujcjo. Samomor vsled bede. AIojz Centrf | iz Trsta, star 68 let, ie živel v siimi bcal. Semintja so ga vzeli usiniljeiii Ijudje pod streho, drugače je spal kar pod millm nebom. Starček je zbolel in si je s težavo B^riberačil le par vinarjev na dan. Ker ni našel vee rešitve iz stiske, je sklenft. da si bo vzel življenje. Šel je v vrt »F3a- sevi«, legel na Jcseno klopico in v dus'ku i/.pil 200 grarnov ciste karbonove kf- sline. Parkrat je zastokal od groznih bo- j lečin, potem pa umrl. Netopir sovražnlk hroščev. Ncto- ij>irji uničijo velike nmožine hroščev. Prijatclj narave pripovednie, da je vide? Ketoipirja, ki ,ie v po! lire vjel dvajset hroščev, jih lete požrl izvzemši kril, ka- tera Je spustil na zeinljo. Netopir pa nt napadel svoj plcn. ampak je ujel le liro- šču ki so se zateteli v njega. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slninic. Iscem bompanjona z večjim ficapitalom za že^obetoječo lesno trgovino. Naalov v upravi lista 1175 6-1 Naša krona v Curihu danes2sO33 4 ipiDiBfcist popolnoma samostojna moč, vešč ame- rikanskega knjigovodstva, SG iSČC za Cinkarno Celje. Nastop službe takoj. 1174 2—1 Naprodal je posestvo z 10 orali zemljišča (sadonosniki, njive in gozdi). Hiša s štirimi sobami, ku- hinjo ter gospodarskim poslopjem, 10 minut od železniške postaje v Bi- strici pri Ružah in 1 V2 ure od Mari- bora oddaljeno. Natančnejša pojasnila pri Mariji Petan, Laško, 1171 Mariia Graška ulica. 2—1 : Vinski sodi ; i dobro ohranjeni, po 6—8 in 25 hektov J \ na prodaj. : ; Naslov v upravništvu „Nove Dobe" ' Stanovanje meblirano ali nemeblirano, obstoječeiz dveh sob in kuhinje, se išče. Isto se prevzame eventuelno s kompletnim pohištvom, katero se takoj plača. Ponudbe pod »Kompletno 1180 stanovanje« na upravo lista. 3—1 i Naprodaj je nova, visokoparterna liiša ob okrajni cesti, s hlevom, svinjaki, veliko prešo, sadonosnikom, vrtom in njivo. Cena po dogovoru. — Kupci naj se oglasijo pri 1177 Antonu Srebrc, 3—1 Sv. Lovrenc, občina Sv. Pavel pri Preboldu. 4000 K nagrade dobi, kdor preaRrbl stano- vanfe, obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Pismene ponudbe na uprayo »Nove Dobe« pod »Stanovanje«. 1183 Minsk! sodi starl In novi se kupijo po ugodnih cenah pri Fa*. Repiču, sodarskem mojstru, 1173 Ljubljana, Trnovo. 4—1 Novo pohištvo Se prods* po ugodni ceni. 1181 Vodnikova nl. 7, I. levo. Dobro gostilsio, trgovino in žago s 6 orali zemljišča, se tako) proda. Natančneja pojasnila daje 3—2 Karol Brexnik, Dolgo polje St. 1, Celje. Kupim po wssoki cemi vsako množino trdth in tstehtgib drV plačljivo proti duplikatom. Prosim ob- vezne ponudbe franko vat«;on vseh po- staj na naslov Korošec Dragotin, 67-25 lesna trgovina, Braslovče. 834 5uhc gsbc, lipoVo detje, bri- 0]c4o olje in poljs^c priddke plača najbolje tvrdka 40—30 SIRC RANT, KRANJ telefon int. 6t. 9, in nudi po nainižjih cenah na debelo Prosim za povzorjene ponudbe gob. Proda se po ceni velik ppoH m s širokimi kolesi, devet metrov še skoraj novih vodovodiuh cevi ter nov stroj za zaganje drv, vse v najboljšem sianu. Naslov 1 Graščina »TABOR« Vojnik-Celje. Gostilna - Ivana I^rainc ** Store M priredi v nedeljo dne 15. oktobra 1922 ob pol 15. uri i vinsko trgatev. Svira vojniŠka godba na pihala. — Preskrbljeno bo za dobro kuhinjo, topla in mrzla jedila ter za dobro vinsko kapljico. Vstopnina 1 Din. K obilni udeležbi vabi 1 gostilničarka KRAJNC. 1172 24-1 Slroji za obdelovanje lesa, pil Ira kovin ^^^««^^^¦41,^^ kakor tudi transmisije, OrOUj© motorjl, mlalUnft slroji In plug! so stalno -v zalogi r>x>i Hskvlo felzbacher d. d. ZACREB, VlaSka ul. 25, Tel. 4 90. Oeneralno ?.astopstvo: Zimmermann-Werke, Chemnitz, A. B. C. Motoren- Ges. Wien. — Guntramsdorf, Artur Hauser & Co., Schweissanlagen. «t>^o»t^o»u Hv-cedBtt»a fen stwvben« "LagTNl DOM" Sprejema hranilne vlogo In jih obrestuje po 5% to je 5 Din od »to, proti odpovedi po 5V;:sl,'u Din od sto. Pri večjih nalo^bah po dogovoru. Telefon Stcv. 75 in 76 qPodruznlca = Ljm>l|anske kreditne banke v Celju, centrela v Ljubljoni PoStnl Ček.raČ. 10,598 142 50-31 I ueiniftHtt glavmca in rezervni zaKiadl ca. 150,000.000 hron— j v Brežicah, Gos-icif Kraimju, WlariborM^etko^icu, N^fsadu, Ptuju, Snrajevu, Splitu, Trstu. i Sprejema VlOge na Imližlce In tekOCl AJir Kupuje m prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, » račun pro« ugodnemu obrestovanju. r+V% valut in dovoljuje vsakovrstne Kredite. JPr>ociaja, srecke drzavne r>azr>edlni€> lotepije. Sts&n 4. »NOVA DOBAi Štev. 117. Odvetnik dr. Alojz Goričan je otvoril v Celju odvetniško pisarno in jo pridružil pisarqi g. dr. Karla Laznika 1158 v Prcšernovi ulici štcv. 3. 3-3 Seno, slio, In, premog, i\% fero ipir, soije in druge dcželne pridelke Kupuje in prodaja Oset Andrej, Maribor AleKsandrova cesta 57 81869-27 Telefon «8 serfs'tti S ¦trtdraffikmodnth \ i Jfcventjii, 1 /7, I —„„,„. ' Tcena pQsrrezta. Motorno kolo znamke Puch R. 11., dobro ohranjeno, se ceno proda. Naslov v upravi. 1162 HISÄ~ lepa 1-nadstropna, s štirimi stano- vanji in drugimi zraven pripadajoči- mi prostori, se proda v Celju, Mikio- šičeva ulica št. 3. — Cena 250.000 dinarjev — NatanČneje se izve pri I 3osipa Cop Join nUUipIi. dobro frpczno bingo 21 rjie in donit, rozpoijo oil 10 id DQprej, po wMx Suhe gobe kupuje Ljubljana. Prvovrstna unietna 1153 12-4 • • 1 gnojila dobavlja najceneje velotrgovlEia Vinho Vobič, h]a Jamstvo za vsebino! Use vrikte v zalsgi! 18% Thomasovo žlindro, 40—42% kalijevo sol, 18—20% kostni superfosfat, 15% rudninski super- fosfat, 15—17% apneni dušik. MEDICINflLN! K0NJ/1K I ROBERT OSEHL ^^- ¦iMtfrTMiwMHmnTTTfiWlrfFi^ifrfraffr Najfinejši medicinalni konjak in vse vrste žganja iz sadja izdeluje FDRH91/ELEZBHH3ÖRHI1, ROBERT DIEHL dE2X^*jr:E2 SLOVENIJA CHEnUüs^Ml 60—26 J91 Centrala: Razlagova ulica. Lastni kamenolomi. Romnosešfea inUlo Mk v Ceiiii iasvpfiuje nagpobne spomenike, 0jk»o1>- M.Io©,ottai?je,i>ol»iStv©ML© ;ploööe, zidne oibklstcle Isb pohepskega granitainvseh vx>s« mapmopja, dalje stopnice, pod- Btavke In vsa v to aiapolaco Bpadajooa dela.