1 ’ |obCiné r f n " ^n. CEOTliALNA PliAVOSODNA . NJIŽNICA CLOVEITIJE V Mìà feTfÒCAABmiAl -§ , 2 * * * * * * * 10" »* -O" Il JA SL . UìMm vt»n*> občin Ormož in Ptuj Leto: XII. Ptuj, 29. aprila 1976 Številka: 5 VSEBINA OBČINA PTUJ POPRAVKA: 38. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka v letu 1976 v a) Odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1976 občini Ptuj b) Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1976 39. Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ptuj 38. Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti v občini Ptuj, Skupščina občine Ptuj, Občinska konferenca SZDL Ptuj, Občinski svet ZSS Ptuj, Telesnokulturna skupnost občine Ptuj, Raziskovalna skupnost občine Ptuj, Občinska zdravstvena skupnost Ptuj, Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj, Skupnost socialnega varstva občine Ptuj, Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj (v nadaljnem besedilu: udeleženci) s k 1 e n e j o DRUŽBENI DOGOVOR O RAZPOREJANJU DOHODKA V LETU 1976 V OBČINI PTUJ 1. SKUPNE DOLOČBE 1. člen S tem družbenim dogovorom določajo udeleženci v mejah svojih ustavnih in zakonskih pooblastil ter odgovornosti skupne osnove in svoje obveznosti za delovanje v procesu samoupravnega razporejanja dohodka, delitve osebnih dohodkov in osebnih prejemkov, ki bremenijo materialne stroške, svobodne menjave dela ter združevanje dela in sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb. Udeleženci dogovora se zavezujejo, da bodo v letu 1976 zagotavljali s samoupravnimi sporazumi, samoupravnimi akti in drugimi ukrepi o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov, obsegu in sestavi skupne in splošne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki jo določa resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 ter resolucija o družbenoekonomski pohtiki in razvoju občine Ptuj v letu 1976 (v nadaljnjem besedilu: resolucija), in ta družbeni dogovor. 2. člen Udeleženci tega dogovora se zavezujejo ustvarjati pogoje, da bodo delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih lahko uresničevali svoje ustavne pravice in sočasno odločali o razporejanju dohodka - na osebno in skupno porabo ter na razširjanje materialne osnove združenega dela - na podlagi svojih in družbenih interesov, ustreznih podatkov o ekonomskem položaju svoje organizacije zdmženega dela in njenih razvojnih programov oziroma potreb, programov samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. Občinska konferenca SZDL Ptuj in Občin- ski svet ZSS Ptuj bosta s svojo družbenopolitično aktivnostjo idejno usmerjala in dajala pobude za soočanje interesov delovnih ljudi na zborih temeljnih organizacij združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih. Obe družbenopolitični organizaciji bosta delovnim ljudem in občanom pomagali pri oblikovanju in izvajanju planov in programov ter pri oblikovanju smernic in stališč za delegate v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in zborih skupščine občine. Sindikati kot pobudniki sporazumevanja na področju dohodka in delitve osebnih dohodkov, se obvezujejo, da bodo pri svojem delovanju na vseh ravneh sindikalne organiziranosti ocenjevali delovanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o razporejanju dohodka, dajali pobude za njihovo medsebojno usklajevanje in izpopolnjevanje in tako vplivali na uresničevanje tekoče družbenoekonomske politike. Samoupravne interesne skupnosti bodo obhkovale in izvajale svoje programe na osnovi samoupravno dogovorjenih potreb združenega dela ter se na podlagi samoupravno dogovorjenih normativov in cen sporazumevale o družbeno zagotovljenem obsegu dejavnosti ter o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za uresničevanje tega obsega, dosledno izvrševale sprejete programe ter v smislu tega dogovora o opravljenih nalogah in doseženih rezultatih obveščale delovne ljudi in občane. Izvnlni svet Skupščine občine Ptuj bo skrbel za izvajanje resolucije ter s svojimi odločitvami in ukrepi prispeval k uresničevanju tega družbenega dogovora. S sodelovanjem s Službo družbenega knjigovodstva, podružnica Ptuj in drugih upravnih organov Skupščine občine Ptuj bo omogočil, da bodo samoupravni dejavniki lahko spremljali gospodarska in družbenopolitična gibanja v občini ter izvajali svoje naloge, ki izhajajo iz tega dogovora. V primeru neuresničevanja obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz resolucije in družbenega dogovora, bo skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti in Skupščini občine Ptuj in drugim udeležencem predlagal ustrezne ukrepe. II. IZHODIŠČA ZA RAZPOREJANJE DOHODKA 3. člen Pri razporejanju dohodka bodo temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti izhajale iz naslednjih izhodišč resolucije v letu 1976 (ob upoštevanju prenešenega vpliva cen iz leta 1975 v višini 6,5 %): a) bruto dohodek gospodarstva se bo v povprečju povečal za 8 % v primerjavi z letom b) sredstva iz ostvarjenega dohodka za pokrivanje bruto osebnih dohodkov se bodo v povprečju povečala za 13 % v primerjavi z maso sredstev za osebne dohodke v letu 1975 in sicer: - za 5 % na račun realnega povečanja življenjskih stroškov, - za 3 % na račun povečanja proizvodnosti dela, - za 5 % na račun povečanja obsega zaposlenosti; c) sredstva za stanovanjsko graditev se bodo v letu 1976 v povprečju povečala za 13,3 % v primerjavi z letom 1975; d) sredstva gospodarstva za reprodukcijo (amortizacija in ostanek .dohodka za poslovni sklad) bodo povečana za 22,6 % v primerjavi z letom 1975. Posamezne TOZD pa bodo namenila za reprodukcijo najmanj stopnjo akumulacije, dogovorjeno s samoupravnim sporazumom dejavnosti; c) produktivnost dela se bo povečala za 3 % v primerjavi z letom 1975; 0 število zaposlenih sc bo v primerjavi z letom 1975 povečalo za 5 %. 111. RAZPOREJANJE DOHODKA 4. člen Udeleženci dogovora sc bodo zavzemah za izvajanje osnovnih načel resolucije pri politiki razporejanja dohodka in oblikovanja sredstev za osebno, skupno in splošno porabo tako: - da bodo vse oblike porabe, razen investicij v osnovna sredstva, rasile počasneje od rasti brrrto dohodka; - da bodo bruto osebni dohodki rasili počasneje od rasti bruto dohodka, realni osebni dohodki na zaposlenega pa počasneje od produktivnosti dela; - da bo realna rast sredstev za skupno in splošno porabo za okoli 20 % nižja od rasti realnega družbenega proizvoda družbenega sektorja in bo znašala okoli 4,3 odstotka. 5. člen Udeleženci tega dogovora menijo, daje treba uresničevati globalna razmerja v dehtvi dohodka ppo posameznih samoupravnih sporazumih dejavnosti o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, tako da bi udeleženci samoupravnih sporazumov z nad-povpfečno ravnijo bruto dohodka zaostrovali delitvena razmerja v korist sredstev za razširjeno reprodukcijo. Zaradi tega se bodo sindikati kot udeleženci tega dogovora in podpisniki samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, zavzemali, da udeleženci teh samoupravnih sporazumov planirajo dohodek in njegovo razporeditev za leto 1976 tako, da bodo uresničevali dogovorjena razmerja. 6. člen Udeleženci dogovora bodo na področju oblikovanja in delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničevala naslednja dogovorjena stališča: 1. stopnja rasti dela dohodka za osebne dohodke bo v povprečju največ 90 % dejanske stopnje rasti bruto dohodka; s tem, da tiste' organizacije, ki dosegajo nadpovprečno povečanje bruto dohodka, odvajajo sorazmerno več sredstev v sklade; usmeriti se je treba k takšnemu povečanju osebnih dohodkov, ki bo segalo največ do ravni povečanja tistega dela dohodka, ki je sorazmeren večjemu in boljšemu delovnemu prispevku delavcev, med tem ko bo del dohodka, dosežen zaradi spremenjenih cen, carin, davkov idr. izločen za razširitev materialne osnove dela; 2. stopnja povečanja dohodka in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka obdobja s primeijavo podatkov tekočega in preteklega leta; 3. da bodo sredstva za osebne dohodke v okviru doseženega dohodka in da se ohranijo s samoupravnimi sporazumi dogovoqeni proporci njegove delitve, Kar se bo ugotavljalo tudi po obračunskih obdobjih med letom; 4. določbe samoupravnih sporazumov o merilih za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov dejavnikov dejavnosti o usklajevanju osebnih dohodkov zaradi poveča-anja življenjskih stroškov se bodo ob uresničevanju načela, omenjenega pod točkama 1 in 3 tega člena, uporabljale takole; - 20 dni po preteku tromesečja ugotovi zavod SRS za statistiko porast produktivnosti dela v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta po skupinah, ki se sporazumevajo in porast življenjskih stroškov glede na december 1975; - komisija za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov SR Slovenije v soglasju s koordinacijskim odborom za spremljanje tega dogovora objavi v Delavski enotnosti za kolikšen dogovorjeni odstotek se lahko valorizirajo osebni dohodki. 7. člen Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravmhh sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke uresničijo določbe sindikalne liste za leto 1976, ki bodo zagotavljale: 1. NA PODROČJU POUTIKE DEUTVE OSEBNIH DOHODKOV: Nnjnižji osebni dohodek: Najnižji osebni dohodek delavca ne morebiti manjši kot 2.866 din bruto na mesec; ta osebni dohodek je hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavrfosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic; Najvišji osebni dohodek: Najvišji osebni dohodek je, tako kot sleherni osebni dohodek, odvisen od zahtevnosti delovnega mesta (ta se ugotovi po metodi analitične ocene), od uspešnosti dela prizadetega delavca in od uspešnosti gospodarjenja v ustrezni organizaciji združenega dela ali delovni skupnosti. Sindikati se bodo zavzemali, da se tiodo udeleženci družbenega dogovora o razporejanju dohodica dogovorili o enotnih kazalcih, na osnovi katérih bodo obravnavali izplačila najvišjih osebnih dohodkov ter preverjali r upoštevanje zgoraj navedenih meril; Osebni dohodki delavcev - pripravnikov Delavcu pripravniku gre akontacija v višini: a) pripravniku s srednjo izobrazbo najmanj 60% in največ 70% povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, b) pripravniku z višjo izobrazbo najmanj 80 % in največ 90 % povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu, c) pripravniku z visoko izobrazbo najmanj 95 % m največ 105 % povprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem letu. Akontacija osebnega dohodka pripravnika je lahko do 20 % višja od dogovorjene po prejšnjem odstavku na podlagi meril v samoupravnem splošnem aktu za ugotavljanje individualnega uspeha, ki ga dosega pripravnik, ali če je njegov pripravniški staž daljši kot leto dni. Akontacija osebnega dohodka pripravnika se poveča še za dodatke za težje delovne razmere skladno z določili samouprav nega sporazuma dejavnosti o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. Nadomestilo OD za čas bolezni: Nadomestilo za čas bolezni do 30 dni znaša 90% mesečnega povprečnega osebnega dohodka delavca, izplačanega v preteklem koledarskem letu. Osnova za obračun nadomestila se valorizira vsake tri mesece na podlagi .statističnih podatkov o gibanju OO" V' gospodarstvu v SR Sloveniji v takšni višini, kot bo to ugotovila in objavila Zdravstvena skupnost Slovenije v prilogi Delavske enotnosti - Vzajemnost. Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal. 2. NA PODROČJU PREJEMKOV, KI SE Štejejo med poslovne stroSke Regres za prehrano med delom: < Temerne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti si morajo prizadevati, da zagotovijo delavcem med delom organizirano prehrano. Temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti regresirajo organizirano prehrano med delom, upoštevajoč pri tem pogoje in težavnost dela, največ do 250 din mesečno na delavca. Izjemoma se lahko delavcem, ki jim zaradi narave dela ni možno organizirati prehrane med delom, regresira prehrana v obliki bonov za živila v enaki višini kot drugim delavcem. Soglasje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov daje za določen čas občinski svet ZSS Ptuj. V obliki vrednostnih bonov se lahko regresira prehrana tudi delavcem, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da imajo predpisamo dreetno hrano in če take prehrane ni mogoče zagotoviti med delom. Do regresa za prehrano so upravičeni tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo ter študenti in učenci na praksi ter drugi, ki delajo deljen ali skrajšan delovni čas v temeljni in drugi organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti. Do regresa za prehrano niso upravičeni delavci in drugi za tiste dneve, ko niso na delu (v času dopustov, bolniškega staleža, prostih dni in službenega potovanja). Regresa za prehrano v nobenem primeru ni mogoče dajati v gotovini. Dnevnice za službena potovanja: Dnevnice za službena potovanja v državi so za vse delavce enake. Dnevnice ter povračilo stroškov prenočevanja smejo v skupnem znesku doseči največ 320 (do 150 din dnevnice in do 170 din stroški prenočevanja na podlagi računa). Dnevnice za službena potovanja v tujino se določijo v višini, ki velja za republiške upravne organe. Kilometrina: Nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene - kilometrina - znaša za vsak prevoženi kilometer največ do 1,50 dinarjev. Terenski dodatek: Terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu, znaša največ do 70 din na dan; terenski dodatek je pod enakimi pogoji enak za vse delavce. Nadomestilo za ločeno življenje: Nadomestilo osebnega dohodka za ločeno življenje znaša mesečno največ do 1.250 dinarjev. Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela: Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela znaša v višini stroškov prevoza s javnim sredstvom, zmanjšano najmanj za 40 dinarjev. Spodbujanje inovacijske dejavnosti: Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo v samoupravnih splošnih aktih opredelile pogoje, ki bodo najbolj spodbujali ustvarjalnost delavcev ter merila za odškodnino in nagrade izumiteljem, racionaliza-torjem in novatorjem. 3. IZPLAČILA, KI SE NADOMEŠČAJO IZ DOHODKA Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo: Nagrade učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo pripadajo vse leto, tudi v času šolskih počitnic in v času odsotnosti zaradi bolezni. Nagrade znašajo najmanj: - v I. letniku 720 din neto, - v II. letniku 840 din neto, - v HI. letniku 1.000 din neto. Temejjne in druge organizacije združenega dela lahko določijo po merilih v svojih samoupravnih splošnih aktih še dodatne nagrade, odvisno od učnega uspeha, in sicer v času praktičnega pouka po doseženem učinku, v času teoretičnega pouka pa po doseženem učnem uspehu. Nagrada - obvezna in dodatna skupaj ne sme resegati najnižjega osebnega dohodka, določnega v tem družbenem dogovoru. Nagrade študentom in učencem na praksi: Narade študentom in učencem za obvezno prakso ne smejo biti nižje od 720 dinarjev mesečno in ne višje kot 60 % povprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. Te nagrade ne izključujejo štipendij. 4 ZA STANOVANJSKO GRADITEV IN IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV: Namenska' sredstva za stanovanjsko graditev znašajo najmanj 6 % od bruto osebnih dohodkov, od tega 0,3 % za graditev dijaških in študentskih domov, kolikor zakon ne določi drugače. Namenski znesek za izobraževanje znaša najmanj 1,5 % od bruto osebnih dohodkov. Ta sredstva se uporabljajo le za strokovno izobraževanje in usposabljanje delavcev; 0,5 % teh sredstev pa se združuje v sklad za štipendiranje na ravni občine. 5. ZA SKLAD SKUPNE PORABE: Sredstva za sklad skupne porabe se oblikujejo tako, da le-ta ne presegajo 70% višine povprečnega mesečnega bruto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji za preteklo leto, pomnoženega s povprečnim številom delavcev ali s številom delavcev po stanju konec leta v organizaciji združenega dela. V tako oblikovana sredstva pa niso šteta namenska sredstva za: - gradnjo osnovnih šol in vrtcev, ki se združujejo po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Ptuj; - regres za letni dopust učencev poklicnih šol in učencev z učno pogodbo; - stanovanjsko gradnjo; - gradnjo počitniških domov in rekreacijskih objektov ter njihovo vzdrževanje; ta sredstva znašajo najmanj 10 % izplačanih regresov za letni dopust v tekočem letu; - preventivno zdravstveno varstvo; - nagrade ob odhodu v pokoj; - otroško varstvo; - humanitarne organizacije; - pomoč družini delavca, ki je umrl zaradi posledic nezgode pri delu. Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti bodo zagotovile, da bodo sredstva sklada skupne porabe brez sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo in izločenih sredstev v sklad solidarnosti, rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek temeljne in druge organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo. Regres za letni dopust: Sredstva za izplačevanje regresa za izrabo letnega dopusta se oblikujejo najmanj 1.000 in največ 1.200 din na delavca; ta znesek se pomnoži s številom zaposlenih delavcev, v katerega se štejejo tudi učenci poklicnih šol in učenci z učno pogodbo. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Regres za izrabo letnega dopusta za posameznega delavca je lahko višji ah nižji od zneskov, po katerih se oblikujejo sredstva za ta regres. Osnove in merila za določene višine regresa posameznim delavcem določijo temeljne in druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti s svojim samoupravnim splošnim aktom, pri čemer upoštevajo tudi socialne in zdravstvene razmere delavcev. Do regresa za letni dopust je upravičen vsak delavec, ki ima pravico do izrabe letnega dopusta in ga sprejme v tisti temeljni organizaciji združenega dela oz. delovni skupnosti, pri kateri je izrabil dopust. Regres za izrabo letnega dopusta gre tudi učencem poklicnih šol in učencem z učno pogodbo. V regres za letni dopust je šteti tudi regresiranje oskrbnega dne v počitniškem domu. Nagrade za delo ob odhodu v pokoj: Nagrada ob odhodu delavca v pokoj znaša najmanj dva in največ tri neto povprečne osebne dohodke na zaposlenega v SR Sloveniji v preteklem letu. Tako oblikovana sredstva se povečajo za obvezne dajatve. Enak znesek gre ob •smrti delavca najožjim članom družine. Pri določanju višine te nagrade se upošteva kot merilo ob upokojitvi ali smrti priznana delovna doba delavca. Nagrade ob delovnih jubilejih: Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti se dogovorijo, da se gornje vrednosti za nagrade ob jubilejih glede na delovno dobo, prebito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnostih: - za 10 let delovne dobe 2.300 din - za 20 let delovne dobe 3.450 din - za 30 let delovne dobe 4.000 din Temeljne in druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti ki prvič uvajajo nagrade za delovne jubileje, jih lahko priznajo tudi delavcu, ki je enega takih jubilejev že dosegel. V takem primeru se lahko izplača nagrada samo za en delovni jubilej. IV. SKUPNA PORABA 8. člen Udeleženci družbenega dogovora bodo zagotavljali pogoje za uresničevanje družbene vloge in nalog družbenih dejavnosti in skrbeli, da bodo te ustrezno svoji družbeni vlogi prispevale h krepitvi reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, povečanju storilnosti dela, napredovanju kulture dela in življenja in izobljšanju družbenega standarda delavcev in občanov. 9. člen Udeleženci se dogovorijo, da se prenese iz splošne porabe (proračuna občine Ptuj): - na Izobraževalno skupnost Ptuj obveznost odplačevanja anuitet za najeti investicijski kredit za dograditev ekonomske srednje šole Ptuj in obnovo Dijaškega doma Ptuj v višini 56.000 din; - na skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj obveznost odplačevanja anuitet za najeti investicijski kredit za izgradnjo Doma upokojencev Ptuj v višini 300.000 din; - na Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj sredstva za financiranje programa socialnega skrbstva v letu 1975 in za Rdeči križ; - na Telesnokulturno skupnost občine Ptuj sofinanciranje športne dejavnosti Aerokluba Ptuj in Avto-moto društva Ptuj; - pa Izobraževalno skupnost Ptuj obveznost financiranja občinske zveze prijateljev mladine; - na Občinsko zdravstveno skupnost Ptuj obveznost financiranja zdravstvenega varstva nezavarovanih oseb in obveznost za zdravstveno preventivo. Samoupravne interesne skupnosti, ki prevzamejo naloge iz prejšnjega odstavka, jih vključijo v svoje programe in sprejmejo sklep o prevzemu kreditne obveznosti Prenos se opravi s pismenim sporazumom med skupščino občine Ptuj in ustrezno samoupravno interesno skupnostjo, ki mora vsebovati vso potrebno dokumentacijo, pregled prenešenih obveznosti za leto 1976 in za naslednja leta, ugotovitev o spremembi ustreznih virov financiranja in način izvedbe prenosa. Hkrati s prenosom nalog se izvrši tudi prenos sredstev iz splošne v skupno porabo tako, da se prizna v obseg dovoljene porabe za leto 1975, ki je osnova za izračun obsega dovoljene porabe v letu 1976, znesek prenešenih obveznosti. V letu 1976 je treba ugotoviti še druge naloge, ki po svoji vsebini spadajo v skupno porabo in skleniti sporazume za prenos teh nalog v letu 1977 na samoupravne interesne skupnostf 10. člen Samoupravne interesne skupnosti morajo upoštevati v svojih programih dela načelo racionalnosti, prioritetne naloge, določene v resoluciji in smernice tega družbenega dogovora. Pri tem pa morajo predvsem dati prednost tistim nalogam, ki neposredno vplivajo na porast produktivnosti v gospodarstvu. V programih zlasti določajo: - naloge, s katerimi se uresničujejo ustavne in zakonske pravice delovnih ljudi in občanov ter način njihovega uresničevanja; s srednjeročnim načrtom družbenogospodarskega razvoja občine določene prednostne naloge; - skupne naloge, ki jih uresničujejo delovni ljudje v republiki in občini; - dinamiko izvajanja in metodo, kako ugotavljajo izvrševanje dogovorjenih nalog 11. čle^n Samoupravne interesne skupnosti prikažejo v programih tudi za uresničevanje potrebna investicijska vlaganja. Pri tem se zavezujejo, da: - v svojih investicijskih programih izhajajo iz razvojnih programov; - upoštevajo prednostne naloge in da te programe medsebojno usklajujejo. Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo obravnavale in sprejemale vse investicijske programe na zborih svojih skupščin. 12. člen Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnostne in vzajemne naloge v okviru občine in repubhke. Solidarnostno in vzajemno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ah podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev. Sredstva za solidarnost in vzajemnost zgotavlja v okviru svojega programa vsaka samoupravna interesna skupnost v obsegu usklajene in dogovorjene porabe interesnega področja v republiki. Dogovorjena sredstva solidarnosti se oblikujejo v okviru sprejete prispevne stopnje in jih samoupravne interesne skupnosti prek svojega letnega finančnega načrta prispevajo mesečno v sorazmerju s svojimi dohodki republiški oziroma zvezi samoupravnih interesnih skupnosti. Za solidarne in vzajemne naloge bodo samoupravne interesne skupnosti združevale sredstva: a) IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST PTUJ bo po dogovorjenih merilih zagotavljala sredstva za solidarno zagotavljanje obveznega osnovnošolskega izobraževanja mladine in odraslih, celodnevne šole, male šole, vzgojnega programa za predšolske otroke in drugih dogovorjenih nalog, ki izhajajo iz sohdarnostnega programa. b) KULTURNA SKUPNOST PTUJ bo zagotavljala sredstva za programe skupnih in vzajemnih nalog: - za skupne in nove naloge, ki obsegajo mednarodno sodelovanje, filmsko dejavnost, skupne naloge, - za vzajemno sofinanciranje dogovorjene dejavnosti gledališč, filharmonije, muzejev in galerij, za pomoč manj razvitim in obmejnim območjem, za finanerranje obveznih služb: arhivske, varstvo spomenikov in knjižnične matične službe. c) OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ bo uresničevala solidarnost in vzajemnost predvsem v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor v okviru enotnosti pravic in obveznosti. Za uresničevanje nalog, ki terjajo širšo solidarnost pa bo združevala sredstva pri zdravstveni skupnosti Slovenije in sicer za naslednje namene: - soudeležbo funkcionalnih izdatkov zdravstvenega varstva v regionalnih skupnostih z visokim deležem kmečkega prebivalstva in udeležencev NOB; - soudeležbo pri naložbah v osnovno zdravstveno varstveno službo na manj razvitih in obmejnih območjih; - financiranje dogovorjenih nalog splošnega in skupnega pomena s področja zdravstvenega varstva; - financiranje oz. soudeležbo pri prednostnih zdravstvenih naložbah. d) SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE PTUJ bo zagotavljala sredstva za solidarnostno izvajanje minimalnih programov socialnega skrbstva v SR Sloveniji (družbeno denarne pomoči, rejnine, domsko varstvo za odrasle in mladino ter minimalno pokrivanje funkcionalnih stroškov izvajalcev programov socialnega skrbstva) in za skupne naloge. e) TELESNOKULTURNA SKUPNOST OBČINE PTUJ bo zgotavljala sredstva za program skupnih nalog v SR Sloveniji, ki bodo usmerjena v izgradnjo in kreditiranje tistih telesnokulturnih objektov, ki pomenijo uresničevanje koncepta množične telesne kulture in koncepta na področju vrhunskega športa v tistih točkah, ko gre za pogoje udejstvovanja mladine in otrok v teh aktivnostih ter za subvencioniranje stroškov izbraževanja strokovnega kadra v telesni kulturi. Udeleženci ugotavljajo, da se bodo s sredstvi za sofinanciranje nalog RTV v SR Sloveniji, ki se oblikujejo pri kulturni skupnosti Ptuj po točki b) tega člena, kakovostno obogatile kulturne in vzgojno izobraževalne oddaje radia in televizije za predšolske otroke, mladino in odrasle ter sofinancirale filmske skupne produkcije RTV in Viba filma za izvajanje v kulturnih oddajah televizije in za menjavo z drugimi RTV produkcijami. 13. člen Udeleženci se dogovorijo, da so osnove za izračun sredstev skupne porabe v letu 1976: 1. sredstva po družbenem dogovoru o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 v občini Ptuj: 2. v letu 1975 doseženi dohodki iz prispevkov zasebnega sektoija; 3. sredstva za naloge, ki so se v léjp 1975 financirale iz občinskega proračuna in se V letu 1976 prenesejo na samoupravne interesne skupnosti; 4. sredstva iz 4. in 5. odstavka 12. člena družbenega dogovora za leto 1975. Sredstva iz 1. odstavka tega člena, razen anuitet prenešenih iz proračuna in razen sredstev 4. točke prejšnjega odstavka, se povečajo glede na doseženo raven cen ob koncu leta 19/5, kije v globalu za okoli ,5 % višja od povprečja za leto 1975 ter za realno stopnjo rasti družbenega proizvoda združenega dela (5,4 %), zmanjšana za 20 % (4,3 %). Samoupravne interesne skupnosti korigirajo sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena za pozitivno oziroma negativno razliko med vplačanimi prispevki iz družbenega sektorja in dogovorjenimi sredstvi po družbenem dogovoru iz 1. točke tega člena in za dogovoijene uskladitve v občini ter od tako dobljenega zneska izračunajo prispevno stopnjo za leto 19/6. Kulturna skupnost Ptuj poveča ugotovljeno stopnjo po prejšnjem odstavku za 0,10 % od bruto OD ter tako pridobljena sredstva namem za radio in televizijo. Udeleženci se zavezujejo, da se namen sredstev iz 1. odstavka 4. točke ne bo spremenil in da se bodo samoupravni sporazumi, ki so osnova za zbiranje teh sredstev, uskladili v tistem delu, ki se nanaša na vire sredstev z viri, določenimi v zakonu o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 19/5. 14. člen Programi občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in pregled samoupravno dogovorjenih sredstev za izvedbo njihovih programov, vključno s sredstvi za solidarnost, vzajemnost in skupne naloge so sestavni deli tega družbenega dogovora. 15. člen Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti morajo pri določanju prispevnih stopenj izhajati iz dogovorjenih sredstev, potrebnih za izvedbo svojih programov, vendar lahko predpišejo prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka največ v višini: - Izobraževalna skupnost Ptuj 5,77% - Kulturna skupnost Ptuj 0,89 % - Telhsnokulturna skupnost občine Ptuj 0,41% - Skupnost otroškega varstva občine Ptuj 0,40 % - Skupnost socialnega skrbstva občine Ptuj0,90 % SKUPAJ: 8,37 % - Občinska zdravstvena skupnost Ptuj7,79 % Udeleženci ugotavljajo, da znašajo prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov za: - Zvezo skupnosti otroškega - varstva Slovenije 2,71 % - Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije 12,50% - Kulturna skupnost Ptdj za RTV 0,10% tako, da znaša celotna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka 31,47 % Udeleženci ugotavljajo, da te prispevne stopnje zagotavljajo sredstva za financiranje osnovnih, solidarnostnih, vzajemnih in skupnih nalog. Dogovorjeni zneski za posamezne namene in pripadajoče prispevne stopnje so izkazane v bilanci sredstev (Tab. I.), Ki je priloga tega družbenega dogovora. Dokler samoupravne interesne skupnosti ne sprejmejo prispevnih stopenj, se plačujejo prispevki v višini, ki jo je določil zakon o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75). Po določitvi prispevnih stopenj za leto 1976, se iz razlike med višino dogovorjenih sredstev, potrebnih za izvedbo njihovih programov in realizir dohodki v obdobju začasnega financiranja, določijo korigirane prispevne stopnje, ki se uporabljajo od vključno četrtega izplačila akontacije osebnega dohodka v letu 1976 dalje. 16. člen Udeleženci ugotavljajo, da znašajo prispevne stopnje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti: 1. Po osnovi bruto osebni dohodek za - Občinsko zdravstveno skupnost 1,81% - Skupnost za zaposlovanje Maribor 0,17% - Skupnost pokojninskega in invalid skega zavarovanja v SR Sloveniji 1,10% (0,80% nesreče pri delu, 0,30% doba, ki se šteje s povečanjem) 1 - Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SRS (plačujejo TOZD, ki niso zavezanci davka iz dohodka in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek) 0,26 % 2. Po osnovi korigirana davčna osnova za: - Izobraževalno skupnost Slovenije 8,20 % - Raziskovalna skupnost Slovenije 1,73% - Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 0,49% 3. Po osnovi poslovni sklad za: - Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 0,27 % ali Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji 1,27 % Udeleženci ugotavljajo, da je s prispevno stopnjo 9,20 % za občinsko zdravstveno skupnost Ptuj zagotovljeno zbiranje sredstev po sklenjenem samoupravnem sporazumu o prispevku regionalni zdravstveni skupnosti Maribor za dograditev Splošne bolnišnice Maribor in Splošne bolnišnice ,,Dr. Jožeta Potrča" Ptuj (Uradni list SRS, štev. 16-482/73). V obdobju začasnega in rednega financiranja velja isti način veljavnosti in ugotavljanja prispevnih stopenj, kot je določeno v predzadnjem in zadnjem odstavku 15. člena tega družbenega dogovora. V. IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA usklajevanja področij zaradi izdelave usklajenega pregleda sredstev skupne porabe in splošne bilance sredstev v letu 1977 in začele sklepni krog obravnavanja samoupravnih sporazumov in družbenega dogovora; — v decembru bodo sprejele vse dokumente in odločitve glede usmerjanja družbenih dejavnosti, osebne in skupne porabe v naslednjem letu. Samoupravne interesne skupnosti skupno z republiškimi oziroma zvezami skupnosti bodo zagotovile takšno sodelovanje z ustreznimi organi in zavodi, da bo mogoče celovito spremljati razvoj in izvajanje politike na posameznih področjih ter ocenjevati tudi idejnopolitične in druge vsebinske usmeritve in probleme. Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in družbenopolitične organizacije bodo pripravile oceno gospodarskih in idejnopolitičnih, kadrovskih in drugih tokov ter razmer, da bi samoupravne interesne skupnosti mogle presoditi položaj ustreznih področij v celovitem družbenem dogovoru. 17. člen Samoupravne interesne skupnosti, Izvršni svet Skupščine občine Ptuj in Služba družbenegaa knjigovodstva Ptuj se zavezujejo, da bodo vsklajevali svoje aktivnosti za sklenitev družbenega dogovora o srednjeročnem razvoju do leta 1980, za uresničevanje pohtike in nalog v letu 1976, predvsem glede vsklajevanj med letom, za skupno izvajanje nalog in za pripravo programov za leto 1977. Samoupravne interesne skupnosti bodo vsklajevale svoje dejavnosti po naslednjem redu: - ob zaključnem računu za leto 1975 bodo opravile temeljito analizo svojih dejavnosti, primerjavo razvoja v letih 1974 in 1975 ter oceno uresničevanja srednjeročnega načrta 1971-1975; - na osnovi analize dejavnosti v letu 197 5 in vseh stroškov izoblikovale svojo politiko cen', s katero bodo ocenjevale predvsem dosežke (količinsko ugotovljene storitve in njihove kakovosti) in razlike med posameznimi organizacijami združenega dela, oziroma njihovimi cenami storitev; - ob koncu prvega trimesečja 1976 bode izdelale podrobno oceno metodologije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora, gospodarskih in družbenih tokov ter metodologijo usklajevanja svojih načrtov z gospodarskimi gibanji; - v prvem trimesečju bodo opravile svoje naloge za oblikovanje načrtov srednjeročnega razvoja; - ob 5-mesečni in 9-mesečni analizi družbenih gibanj bodo sprejele ukrepe za uresničevanje tekočih nalog in dogovorjene usmeritve; - do konca 1. polletja bodo zbrale ugotovitve združenega dela o njegovih trenutnih potrebah po storitvah družbenih dejavnosti in izdelale metodologijo ugotavljanja potreb z ustreznimi kazalci za leto 1977 in za daljše obdobje v naprej; - na osnovi polletne ocene gibanj v letu 1976 in ugotovitev o potrebah združenega dela so strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti dolžne do konca julija izdelati strokovne osnove 'programov za leto 1977 in določiti potrebne elemente za ovrednotenje programov (cene storitev, normativi in standardi, gibanje OD); - v septembru 1976 bodo opravile z organizacijami združenega dela v družbenih dejavnostih vsebinsko usklajevanje potreb in zmogljivosti in izdelale programske zasnove (kot predloge za usklajevanje v združenem delu in v krajevnih skupnostih) za leto 1977, do konca septembra bodo te programske zasnove samoupravni organi samoupravnih interesnih skupnosti objavili za javno razpravo; - v oktobru 1976 bodo opravile javno razpravo o svojih programih in izdelale predloge programov za postopek usklajevanja (z določitvijo ustreznih sestavin programa: obvezni in dogovorjeni del, celoten obseg menjave dela, pregled drugih nalog, naložbe in prioritete); - v novembru 1976 bodo opravile 18. člen Kolikor se med letom izkaže za potrebno in uresničljivo glede na določila medrepubliškega dogovora in resolucije Skupščine SR Slovenije, da se spreminja obseg sredstev za skupno porabo v celoti, se za odločitve o posameznih področjih upoštevajo naslednji kriteriji: a) Položaj družbenih dejavnosti in značaj nalog ali problemov, ki jih razrešuje, z upoštevanjem racionalizacij in stabilizacijskih ukrepov, katere sprejemajo ustrezne SIS in delovne skupnosti; b) Pogoje in možnosti za uresničevanje prioritetnih nalog in usmeritev, ki so določene z resolucijo skupščine SRS in s srednjeročnim planom. c) Skrb za zagotovitev enakopravnega položaja delavcev, pri čemer je treba najprej izboljšati osebne dohodke zaostajajočih skupin delavcev v dejavnostih posebnega družbenega pomena; Odločitve o spremembi finančnega načrta sprejemajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti z upoštevanjem stališč skupščine SRS in dogovora o usklajeni oceni o tem, ki jo na osnovi predloga zavoda SRS za družbeno planiranje ugotovi koordinacijski odbor udeležencev družbenega dogovora. Da bi gibanje sredstev skupne porabe že med letom uskladili z usmeritvijo resolucije, bo služba družbenega knjigovodstva upoštevajoč določbe 8. člena medrepubliškega dogovora o oblikovanju sredstev in politiki financiranja splošnih in .skupnih družbenih potreb, spremljala in kontrolirala, na osnovi trimesečnih poročil o izvršitvi bilance planiranih sredstev za splošno in skupno porabo, oblikovanje sredstev za skupno porabo. , Če bo služba družbenega knjigovodstva ugotovila, da so vplačani skupni izvirni dohodki posamezne samoupravne interesne skupnosti v posameznem obdobju presegli raven planiranih dohodkov za to obdobje, bo služba družbenega knjigovodstva izstavila nalog za prenos presežka dohodkov na poseben račun samoupravne interesne skupnosti in s tem imobilizirala presežek dohodkov te samoupravne interesne skupnosti. Če bodo realizirani dohodki posameznih samoupravnih interesnih skupnosti ob koncu leta 1976 večji ali manjši od dogovorjenih, se presežek obračuna kot akontacija za prihodnje leto, primanjkljaj pa se vračuna v sredstva za prihodnje leto. V tem primeru je samoupravna interesna skupnost dolžna sprejeti ukrepe za uskladitev realiziranih dohodkov z dogovorjenimi; SDK pa je dolžna po sprejetju teh ukrepov sprostiti imo-bilizirana sredstva. Oblikovanje, spreminjanje in spremljanje gibanja sredstev skupne porabe je za družbeni in zasebni sektor skupno. 19. člen Najpozneje ob polletju bodo skupščine vseh samoupravnih interesnih skupnosti obravnavale podrobno razčlenjeno strukturo cen storitev na svojem delovnem področju ter sprejele ukrepe za racionalizacijo posameznih elementov cene. 20. člen Udeležencu družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor). V odbor imenuje zbor združenega dela Skupščine občine Ptuj 5 članov, po enega člana pa Občinska konferenca SZDL Ptuj, Občinski svet ZSS Ptuj in vsaka skupščina samoupravne interesne skupnosti. Odbor zlasti: — spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami •n stališči seznanja udeležence tega dogovora; — obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitev; — udeležencem predlaga ukrepe oziroma oblikuje predlog odločitev za uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike; — je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora; — tolmači določila tega družbenega dogovora in v primeru, da ni soglasja, skuša uskladiti stališča večine z udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem; — ugotavlja kršitve družbenega dogovora in ukrepe v skladu s tem družbenim dogovorom. Udeleženci so dolžni obravnavati predloge ukrepov oziroma predloge odločitev odbora za , uresničevanje dogovorjenih ciljev družbenoekonomske politike in zavzeti do njih stališča. 21. člen Kadar posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor in opozoriti kršitelja. Če na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja in zavzame stališče. V primeru, da tako ni mogoče odpraviti kršitve dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo Vprašanje moralnopolitične odgovornosti kršitelja dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov. V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga predstavnik zastopa. 22. člen Udeleženci se dogovorijo, da se spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora sprejmejo po istem postopku kot (a dogovor. Vsak udeleženec ima pravico predlagati spremembe in dopolnitve tega dogovora. VI. KONČNA DOLOČBA 23. člen Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ko ga udeleženci podpišejo. Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 402—7/76 Ptuj, dne.........1976 Podpisi udeležencev so na originalu družbenega dogovora, ki je v arhivu Skupščine občine Ptuj. PREGLED SREDSTEV SIS NA RAVNI OBČINE V LETU 1975 IN 1976 PREGLÈD PRISPEVNIH STOPENJ ZA SKUPNO PORABO V LETU 1976 V OBČINI PTUJ SIS 1. Občinska skupnost otroškega varstvaxx 2. Občinska izobražev. skupnost skupajxx a) za občinsko skupnost b) za solidarnost c) za vzajemnost d) iz solidarnosti J. Kulturna skupnost skupajxx a) za občinsko skupnost b) za vzaj. in skupne naloge c) iz vzajemnosti 4. Telesnokulturna skup. skupajxx a) za občinsko skupnost b) za skupne naloge 5. Skupnost socialnega skrbstva skupajxx a) za občinsko skupnost b) za solidarne, skupne in vzajemne naloge c) iz proračuna oz. iz solidarnosti v tisoč din Skupaj sred. 1975 izhod, za leto 1976x Skupaj Prispevna sredstva stopnja v letu 1976 1976 Samoupravne interesne skupnosti Prispevki iz bruto OD Prispevki iz dohodka osnova: brulo OD osnova: korig. na davč. osnova osnova: poslov. sklad 2.914 3.899 0,40 Obč. skupnost otroškega varstva 0,40 Obč. izobraževalna skupnost 5,77 51.635 59.313 5,77 Kulturna skupnost 0,89 51.635 58.696 5,71 • Telesnokulturna skupnost 0,41 — Skupnost soc. skrbstva 0,90 — 617 0,06 SKUPAJ obč. SIS 8,37 (26.070) (23.472) - Občinska zdravstvena skupnost 7,79 1,81 5.576 0,89 Zveza skupn. otr. varstva Slovenije 2,71 4.556 5.182 0,50 Skupnost pok. in inv. 1.020 3.998 zavarovanja SRS 12,50 1,10 0,27:1,27 — (849) - Kulturna skupnost Ptuj za RTV 0,10 Skupnost za zaposl. Maribor 0,17 ’ 3.105 4.229 0,41 Skupnost starostnega zavar. kmetov 0,26 0,49 2.457 3.653 0,35 Izobraževalna skupn. Slovenije 8,20 648 576 0,06 Raziskovalna skvjp. Slovenije rrrr4— Y— — 31,47 "'3j)4 “ 10.42 0,2/: 1,2/ 14.055 9.201 0,90 4.566 8.173 0,80 683 1.028 0,10 8.806 (8.218) - 6. SKUPAJ 77.285 85.822 ' 8,37 1-1976/75 111,05 - sredstva občinske skupnosti 74.934 79.603 7,76 - sredstva za skupne in vzajemne naloge (2.351) (6.219) 0,61 - sredstva za solidarnost _ - - - sredstva iz solidarnosti 26.070 32.539 — 7. SKUPAJ RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA za obč. skupnostixxx 101.004 112.142 — 8. Občinska zdrav, skupnost iz BOD in dohodka 102.088 7,79 1 81 9. Kulturna skup. Ptuj za RTV - 1.028 0,10 SKUPAJ (7+8+9) 101.004 205.358 - 1-1976/75 111,03 xSkupna poraba leta 1975 povečana za prenose po 3. članu družbenega dogovora. XxV znesku'niso všteta sredstva iz solidarnosti in vzajemnosti, ki so v oklepaju. xxxZajeta sredstva po stopnji za občinsko skupnost in sredstva iz solidarnosti in vzajemnosti. 39. Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in 10. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS 5t. 38/74) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi ki so lastnina občanov, drugi delovni ljudje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje — v svojih skupnostih in združenjih, začasno nezaposleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uživalci pokojnin in invalidskih dajatev po organih skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih, ki opravljajo svojo dejavnost ali stalno prebivajo na območju občine Ptuj SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Ptuj 1. člen V občinski zdravstveni skupnosti Ptuj (v nadaljnjem besedilu: ,.občinska skupnost”) se združujejo delavci po temeljnih organizacijah združenega dela, drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v organizacijah in društvih, ki s svojo dejavnostjo uresničujejo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, kmetje in občani v krajevnih skupnostih, skupaj z delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost na področju zdravstvenega varstva. 2. člen V občinski skupnosti delovni ljudje uresničujejo svobodno menjavo dela, enakopravno in skupno oblikujejo politiko na področju zdravstvenega varstva, združujejo sredstva in delo za opravljanje zdravstvene dejavnosti, skrbijo za razširitev materialne baze in opravljajo druge zadeve, ki izvirajo iz narave odnosov na področju zdravstvenega varstva. 3. člen Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v občinski skupnosti neposredno in preko svojih delegatov. 4. člen Občinska skupnost uresničuje družbene cilje na področju zdravstvenega varstva, si prizadeva za napredek in razvoj družbeno-ekonomskih odnosov po načelih samoupravljanja in delitve po rezultatih dela, sprejema program razvoja, se dogovarja z drugimi skupnostmi in organizacijami in opravlja druge naloge na področju, za katerega je ustanovljena. 5. člen Občinska skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja zdravstvenega varstva po programu. S programom se mora zagotoviti zdravstveno varstvo delovnih ljudi in občanov po sodobnih metodah zdravljenja in medicinskih dosežkih. Program mora sloneti na analizi zdravstvenega stanja delovnih ljudi in občanov in ugotovitvi prednostnih nalog, ki zagotavljajo postopno izpopolnjevanje zdravstvenega varstva občanov. Program zdravstvenega varstva občinske skupnosti, usklajen s programi občinskih zdravstvenih skupnosti, je del programa regionalne skupnosti. Celotni program zdravstvenega varstva regionalne skupnost?, opredeljen za območja občin, sprejme skupščina občinske skupnosti enakopravno s skupščino občine Ptuj. Občinska skupnost in enota občihske skupnosti si v svojih programih lahko zagotovijo tudi dodatne oblike in obseg zdravstvenega varstva, s katerimi se izpopolnjuje zdravstveno varstvo, če zagotovijo zanje delovni ljudje posebna sredstva s samoupravnim sporazumom. Finančni načrt občinske skupnosti mora biti odraz ovrednotenega programa zdravstvenega Varstva. Občinska skupnost mora spremljati in vsake tri mesece ugotavljati uresničevanje programa in finančnega načrta ter predlagati zainteresiranim in prizadetim organizacijam in skupnostim potrebne ukrepe. 6. člen Občinska skupnost sprejema z drugimi skupnostmi: — v regiji regionalni program; — v zvezi skupnosti pa program zdravstvenega varstva v republiki ter sodeluje pri oblikovanju politike družbeno-ekonomskega razvoja v SR Sloveniji. 7. člen Občinska skupnost si zagotavlja rizično sposobnost in svobodno menjavo dela na širšem območju ter uresničevanje drugih skupnih interesov in nalog v regionalni zdravstveni skupnosti Maribor (v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost) in v zdravstveni skupnosti Slovenije, v katere se združuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi s samoupravnim sporazumom o njuni ustanovitvi. 8. člen Delo občinske skupnosti je javno. Delovni ljudje, združeni v občinski skupnosti, imajo pravico, biti seznanjeni s stanjem in problemi občinske skupnosti. Občinska skupnost obvešča delovne ljudi preko njihovih delegatov v skupščini občinske skupnosti. 9. člen Zaradi čimbolj neposrednega uresničevanja samoupravljanja se delovni ljudje in občani v občinski skupnosti lahko organizirajo v enotah občinske skupnosti za posamezne organizacije združenega dela ali za območje krajevnih skupnosti ob pogojih in s pravicami kot jih določa statut občinske skupnosti. Enote občinske skupnosti se ustanovijo s samoupravnim sporazumom. II. NALOGE SKUPNOSTI 10. člen Občinska skupnost zagotavlja na svojem področju uresničevanje pravic občanov do zdravstvenega varstva ter omogoča dejavnost v obsegu in na način, ki je določen z zakonom, družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi v občini, regiji in republiki. 11. člen Delovni ljudje in občani, združčni v občinski zdravstveni skupnosti, na podlagi enakopravnega odločanja in svobodne menjave dela zlasti: — sprejemajo v okviru regionalnega programa zdravstvenega varstva opredeljeni program zdravstvenega varstva za območje občine in v skladu z programom določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter dajejo predloge za programe zdravstvenega varstva za regijo in SR Slo- , venijo; — združujejo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva in za njegov razvoj; — skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva; — skrbijo za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev; — obravnavajo programe in dejavnosti zdravstvenih organizacij in predlagajo potrebne ukrepe; — sklepajo samoupravne sporazume in družbene dogovore; — uresničujejo druge skupne interese na področju zdravstvenega varstva; — sodelujejo z drugimi družbeno političnimi in samoupravnimi skupnostmi. 12. člen Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani in delovni ljudje v občinski skupnosti zagotavljajo: — nujno zdravniško pomoč; ___ splošno ambulantno in dispanzersko zdravljenje ter zdravljenje na domu, — bolnišnično zdravljenje in oskrbo, — zdravila, — specialistično ambulantno zdravljenje, — zobozdravstveno varstvo, — stalno zdravstveno varstvo otrok in žensk v zvezi z materinstvom, — posebno zdravstveno varstvo doraščajoče mladine, — prevoze z reševalnimi vozili, — preglede in posege za ohranitev zdravja in ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (cepljenja), — medicinsko rehabilitacijo in — organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto. Ob pogojih, ki jih določa statut, si delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi: — zobotehnično pomoč in zobna protetičn! sredstva, — proteze, ortopedske in druge pripomočke ter — zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo v naravnih zdraviliščih. Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega in drugega odstavka, zagotavljajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti, če ni zagotovljeno po posebnih predpisih ali po mednarodnih sporazumih, katere je ratificirala SFR Jugoslavija. 13. člen V zvezi z delom si delovni ljudje ob sodelovanju organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev v občinski skupnosti zagotavljajo tudi: — posebno zdravstveno varstvo v zvezi n ; delom, — ukrepe za varstvo zdravja delovnega okolja, — ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni in poškodb pri delu, — ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti za delo ter — posebno zdravstveno varstvo za delavce Z zmanjšano delovno sposobnostjo. 14. člen Med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini, imajo delovni ljudje v občinski skupnosti pravico do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih 'določa statut zdravstvene skupnosti. 15. člen V zvezi z boleznijo, poškodbo, porodom ali smrtjo, si delovni ljudje v občinski skupnosti ob pogojih, ki jih določijo s splošnim aktom, zagotavljajo tudi: — nadomestilo osebnega dohodka med zadržanostjo od dela, — povračilo potnih stroškov ter — povračila pogrebnih stroškov in posmrtno pomoč. 16. člen Skupnost zagotavlja vselej tiste pravice, ki so določene z mednarodnimi sporazumi, katere j« ratificirala SFR Jugoslavija, z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. 17. člen Z letnim delovnim programom in s samoupravnim sporazumom o združevanju sredstev se določi obseg in zagotovi finansiranje dejavnosti iz prejšnjih členov. III. SAMOUPRAVLJANJE 18. člen Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela if društvih, neposredno odločajo o programu zdravstvenega varstva, o samoupravnih sporazu- j mih, o združevanju sredstev za uresničevanje programa, o višini prispevne stppnje, obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa, o ; delu skupnosti ter volijo in odpokličejo delegata v skupščino občinske skupnosti. 19. člen Najvišji organ občinske skupnosti je skupščina. Skupščina šteje 50 članov. Skupščino sestavljajo delegati delegacij, ki jih volijo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ter delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in krajevnih skupnostih. 20. člen Skupščina občinske skupnosti ima dva zbora: - ZBOR UPORABNIKOV, ki ga sestavljajo delegati delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih ter delegati delegacij delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Zbor šteje 35 članov. — ZBOR IZVAJALCEV, ki ga sestavljajo delegati delegacij v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in društvih, ki opravljajo naloge zdravstvenega varstva. Zbor Šteje 15 članov. 21. člen V zbor uporabnikov delegirajo delegate delegacije oziroma konference delegacij: — v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih delovnih organizacijah 17 delegatov — delavci, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost 2 delegata — kmetje 1 delegata — delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih 15 delegatov V zbor izvajalcev delegirajo delegate delegacije oziroma konference delegacij: — temeljnih organizacij združenega dela, ki izvajajo naloge zdravstvenega varstva 14 delegatov — društva in družbene organizacije, ki izvajajo naloge zdravstvenega varstva 1 delegata 22. člen Delegati skupščine občinske skupnosti so se dolžni posvetovati z delegacijami svojih organiza-Cij o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina skupnosti. 23. člen Zbora delegatov odločata v skupščini enakopravno predvsem o: — programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, — finančnem načrtu in zaključnem računu zdravstvene skupnosti, — osnovah in merilih za svobodno menjavo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, — enotnih stopnjah prispevkov, — družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih, ki jih sklepa občinska skupnost, — poslovniku skupščine občinske skupnosti, — statutu in splošnih aktih, ki jih določi statut in — drugih zadevah, za katere se sporazumeta. Zbora delegatov sta samoupravna organa skupščine in enakopravno imenujeta druge organe skupščine. Način skupnega ali samostojnega odločanja zborov delegatov o drugih vprašanjih določa poslovnik skupščine in statut občinske skppnosti. ''sak zbor lahko o zadevah iz lastne pristojnosti organizira javno razpravo svojih delegatov v organizaciji, ki sojih delegirale. Kadar zbora delegatov pri enakopravnem odločanju tudi po ponovnem sklepanju ne pride-!a do enake odločitve, ravna skupščina po vskla-Jjvalnem postopku, ki ga določa njen poslovnik. Ue v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje, uredi to vprašanje skupščina občine Ptuj. 24. člen Skupščina ima predsednika skupščine in Predsednika obeh zborov, ki sta hkrati podpredsednika skupščine, ter ustrezno število njihovih nartiestnikov. Pooblastila in obveznosti predsednika in podpredsednikov skupščine določa poslovnik skup-sJine. 25. člen Skupščina občinske skupnosti soodloča er>akopravno s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih in na način, določen s statutom občine. 26. člen Skupščina občinske skupnosti določene izvršilne funkcije poveri izvršnemu odboru in drugim izvršilnim organom, določenim s statutom skupnosti. Izvršni odbor ima 9 članov. 27. člen Izvršni odbor izvaja politiko skupnosti, izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupščine, usmerja delo strokovne službe in opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, ki so določene s statutom. 28. člen Občinska skupnost ima odbor delavskega nadzora, ki ga sestavljajo 3 delegati. V odboru delavskega nadzora morajo biti enakomerno zastopane delegacije uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva. 29. člen Skupščina občinske skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbeno politične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev. 30. člen Izvršni svet občinske skupščine spremlja delo skupnosti, ji posreduje svoja stališča, predloge, mnenja in pripombe. Pristojni organ skupščine občine vrši nadzor nad zakonitostjo dela občinske skupnosti. 31. člen Občinska skupnost ima svoj statut. S statutom se v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom natančneje določi: — pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti upravičenca do zdravstvenega varstva, — pogoje za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim varstvom, — organizacijo in organe občinske skupnosti ter njihove naloge in pristojnosti, — način delegiranja v skupščino in njene organe, — postopek za zagotovitev in uresničevanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva, — organizacijo, naloge in pristojnosti odbora delavskega nadzora, — organizacijo in način javnega obveščanja članov občinske skupnosti o njenem delu in o uresničevanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in finančnega načrta, — pogoje in način ustanavljanja enot občinske skupnosti in njihove naloge, — način opravljanja administrativnih, finančnih in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami občinske skupnosti, — zagotavljanje in uveljavljanje pravic delovnih ljudi med opravljanjem dela ali bivanja v tujini in — ostale določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti občinske skupnosti in njenih članov ter njihovega pravnega varstva. Statut občinske skupnosti potrdi Skupščina občine Ptuj. 32. člen Občinska skupnost je pravna oseba. Občinska skupnost ima svoj pečat ,,OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST PTUJ”. V. KONČNE DOLOČBE 33. člen Priprave za ustanovitev skupnosti po tem sporazumu pripravi iniciativni odbor, ki ga imenuje občinska skupščina. » 34. člen Prvo sejo skupščine skliče iniciativni odbor najkasneje do 25. decembra 1974. 35. člen Statut skupnosti in drugi splošni akti, morajo biti sprejeti vi šestih mesecih po uveljavitvi tega sporazuma. Do sprejema statuta skupnosti in drugih splošnih aktov, se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor v skladu z določbami tega sporazuma ter statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi občinske zdravstvene skupnosti. 36. člen Čbčinska skupnost vstopa v pravice in obveznosti začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor, na podlagi samoupravnega sporazuma o delitvi in prevzemu njenih pravic in obveznosti. 37. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani občinske skupnosti v več kot polovici njihovih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in podpišejo pooblaščeni organi ter potrdi skupščina občine Ptuj. Samoupravni sporazum se objavi v uradnem vestniku občine Ormož in Ptuj ter velja 8.dan po objavi. Štev.: 022—155/74 Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je na 1. zasedanju dne 23. 12. 1974 ugotovila, da so izpolnjeni pogoji iz 37. člena samoupravnega sporazuma, zaradi česar je sporazum veljavno sklenjen. Ptuj, dne 23/12—1974 SKUPŠČINA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI PTUJ Predsednik Jože Šegula, I. r. Ta samoupravni sporazum je potrdila skupščina občine Ptuj dne 31. marca 1975. St.: 022—28/75—1 Ptuj, dne 31/3—1975 POPRAVEK Pri objavi odloka o proračunu občine Ptuj za leto 1976 v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 4-26/76 je bilo ugotovljeno, daje pri tiskanju bila pomotoma izpuščena bilanca proračuna za leto 1976. Zato dajemo popravek odloka - objavo bilance, kt se glasi: UREDNIŠTVO PREGLED DOHODKOV IN RAZPOREDITVE DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE PTUJ ZA LETO 1976 Vrsta dohodka Dohodki Skupaj Številka glav.Razpored dohodkov namena Skupaj 1 2 3 4 5 6 II. SREDSTVA DOSEŽENA I. SREDSTVA ZA SPLOŠNO V TEKOČEM LETU PORABO 1. Davki na dohodek in 01 Dejavnost organov druž. pol, skup. 40,244.800 davek od oseb. doh. 12,310.000 02 ) Narodna obramba 3,500.000 2, Prom. davek na prem. 03 Dejavnost družbenopolitičnih in na doh. od prem 31,790.000 organizacij in društev 2,796.000 3. Takse 2,825.000 04 Negospodarske investicije 2,920.000 6. Dohodki organov in Vsega sredstva za splošno drugi dohodki 2,950.000 porabo (01-04) 49,460.800 7. Dohodki od drugih druž- beno političnih 11. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO skupnosti 10,325.000 08 Socialno skrbstvo 630.000 09 Zdravstveno varstvo 145.000 10 Komunalna dejavnost , 5,250.000 11 Dej. krajev, skup. 2,000.000 s Vsega sred. za skup. por. (07-11) 8,025.000 IV. SREDSTVA ZA INVESTICIJE IN INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU 16 Intervencije v gospodar. 1,500.000 Vsega sred. za invest. in intervenc,. v gospodar. 1.500.000 V. DRUGA SREDSTVA 17 Tekoča proračunska rezerva in obvez, in prejšnjih let 714.200 18 Krediti, vezana in izločena sredstva rezerv 500.000 ' VSEGA DRUGA SREDSTVA (17-18) 1,214.200 SKUPAJ DOHODKI 60,200.000 SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV 60,200.000 POPRAVEK Pri objavi odloka o proračunu občine Ormož za leto 1976 v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj št. 4-33/76 je bilo ugotovljeno, da je pri tiskanju bila pomotoma izpuščena bilanca dohodkov in splošne razporeditve dohodkov. Zato dajemo popravek odloka - objavo bilance, ki se glasi: UREDNIŠTVO Vr. doli. PREGLED DOHODKOV IN RAZPORED DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE ORMOŽ ZA LETO 1976 DOHODKI Skupaj din Številka glavnega RAZPORED DOHODKOV namena Skupaj dirt L Davek na dohodek in davek iz oseb nil/d oh. II. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja III. 'trk sa VI. Dohodki organov in drugi dohodki VIL Dohodki od drugih družbenopolitičnih skupnosti IX. Prenešcna sredstva SKUPAJ DOHODKI 3,790.000 5.362.00 846.000 285.000 7,064.810.79 299.189.21 17.647.000 01 Dejavnost organov družbeno- političnih skupnsti 03 Dej. družbenopol. org. in druš. 04 Negospodarske investicije 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dej. krajevnih skupnosti 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti i/ prej. let 18 Krediti vezana in izločena sredstva SKUPAJ RAZPORED DOHODKOV 11,206.169 931.900 1,769.534 292.700 49.300 I 1,818.201,75 550 000 450.000 475.335.25 103.860 17.647.000 Uradni vestnlk^obČin Ormož in Ptuj^ bhaja^pravltoma dvajkrat mesečno, in^to vJjetjhsk.^Cena posameznega Izvoda l^dlnan Naroč^nikUTednkaja grejemajo Srbaki trg l/l. Tlaka časopisno grafično podjetje .Mariborski tisk", Svetozarevska 14, Maribor.