GEOLOGIJA 31, 32, 225-231 (1988/89), Ljubljana
UDK 551.734(497.12) = 863
Stopnje spodnjega devonija v Sloveniji - novi predlog
Stages of the Lower Devonian in Slovenia - the New Proposal
Anton Ramovš
Katedra za geologijo in paleontologijo
Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12,
YU-61000 Ljubljana
Kratka vsebina
V Sloveniji, na Hrvaškem in v južnovzhodni Bosni so bili gedinnij, siegenij in
emsij doslej v rabi kot standardne stopnje spodnjedevonijske epohe. Te stopnje so
uvedli v klasičnem razvoju na Ardensko-Renskem ozemlju.
V zahodni Jugoslaviji kažejo različni mikritni apnenci s konodonti na globlje
morje, razen v vrhnjem delu spodnjega devonija, kjer so razviti tudi grebenski
apnenci. Vse te kamnine so zelo podobne spodnjedevonijskim apnencem v Barran-
diju na Češkem.
Avtor predlaga spremenjeno poimenovanje spodnjedevonijskih stopenj, tisto,
ki ga je sprejela Komisija za devonijsko stratigrafijo, in sicer lochkovij, pragij in
emsij.
Abstract
In Slovenia, Croatia and in southenstern Bosnia the Lower Devonian stages
Gedinnian, Siegenian and Emsian have been currently used as the standard stages
of the Lower Devonian epoch. These stages are based on the classic development
in the Ardenno-Rheinish region.
Gray, brown or black micritic, partly (southeastern Bosnia) manganiferous
conodont-rich limestones of western Yugoslavia indicate deeper water conditions,
with exception of the upper part of the Lower Devonian where reef limestones
occur. These rocks are very like the Lower Devonian limestones at Barrandi in
Czechoslovakia.
The author's suggestion is to revise the nomenclature of the Lower Devonian
stage names, following the decision of the Subcommision on the Stratigraphy:
Lochkovian, Pragian and Emsian.
Uvod
V Sloveniji imamo le malo paleontološko ugotovljenih spodnjedevonijskih skla-
dov. To so plastnati in grebenski apnenci na Jezerskem, apnenci na Pavličevih stenah
ter Velikem in Malem vrhu nad Logarsko dolino. Kar precej spodnjedevonijskih
plasti sem v zadnjih letih s konodonti ugotovil v južnovzhodni Bosni, nekaj je znanih
v dolini Perućice blizu Jajca, na Hrvaškem so manjši izdanki zahodno od Dvora na
226 Anton Ramovš
Uni in na Medvednici nad Zagrebom. V zahodni Srbiji doslej spodnji devonij
s konodonti ali drugimi morskimi fosili še ni bil ugotovljen. Na drugotnem kraju
imamo v Sloveniji spodnjedevonijske prodnike v konglomeratu pri Podlipoglavu,
vzhodno od Ljubljane. Tudi te najdbe nam narekujejo, da je treba poznati ne le
tamkajšnji razvoj, marveč tudi ustrezno razčlenitev, ki je doslej vsaj v Sloveniji
nismo uporabljali, je pa potrebna za poznavanje takratnih paleogeografskih razmer
na današnjem slovenskem ozemlju.
Doslej uporabljena razčlenitev spodnjedevonijske epohe
Pri poimenovanju spodnjedevonijskih stopenj smo se pri nas doslej držali Solle-
j eve delitve spodnjega devonija v gedinnij, siegenij in emsij (kot združena spodnji in
zgornji emsij) v renskem razvoju. Delitev je nastala na podlagi bogate makrofavne,
predvsem brahiopodne in trilobitne. V renskem razvoju prevladujejo plitvovodne
klastične usedline bližine obrežja, karakterizira pa ga bentoska favna, predvsem
številni brahiopodi in trilobiti. Delitve spodnjega devonija v renskem razvoju so
uporabljene v vseh dosedanjih delih o podrobnem biostratigrafskem razvoju na
Jezerskem (Ramovš, 1971, 1976, 28, 29, 40, 1978 in 1987, 106-107).
Biostratigrafski razvoj spodnjega devonija v Karavankah
Kot je znano, je spodnji devonij doslej ugotovljen z gedinnijsko in emsijsko
stopnjo, siegenijska stopnja je znana z litološko značilnim rdečkastim apnencem
samo v nekaj majhnih ostankih, več pa je je takoj onstran jugoslovansko-avstrijske
meje (Schulze, 1968). Buser (1980, 17) navaja v črnem apnencu v potoku vzhodno
od Stegovnika preseke ortocerasov in krinoidov ter konodonte. V gedinnijsko stopnjo
uvrščam črne, večinoma ploščaste apnence z redkimi debelejšimi plastmi nad Zgor-
njim Virnikom in na področju Fevče, v siegenij redke ostanke na ozemlju Pristovni-
škega Storžiča, v spodnji emsij pa plastnate gomoljaste sive, rjavkaste in rožnato
rjavkaste apnence s svilnato svetlečimi glinenimi prevlekami. Vse te kamnine vsebu-
jejo bogato konodontno favno, ki še čaka natančne sistematične obdelave. V gedinnij-
skem apnencu so posamični majhni ortoceri, v spodnjem emsiju pa kar pogostne
stilioline in drobni ostanki iglokožcev (Ramovš, 1987, 106). V teh plasteh še nismo
nikjer našli graptolitov in trilobitov, školjk in brahiopodov. V karavanškem spod-
njem devoniju se pojavljajo pretežno pelaški sedimenti, apnenci s konodonti in
stiliolinami ter redkimi drugimi fosilnimi ostanki.
Po favnističnih ostankih in tudi po litološkem razvoju se karavanški razvoj
spodnjega devonija potemtakem ne sklada z renskim razvojem, marveč je veliko bliže
barrandijskemu razvoju na Češkem ali razvoju v Karnijskih Alpah. Na teh dveh
ozemljih pa so opustili poimenovanje spodnjedevonijskih stopenj v renskem razvoju
in uvedli ustrezno poimenovanje, ki temelji na barrandijskem razvoju.
Spodnjedevonijsko poimenovanje v barrandijskem razvoju
Chlupač je leta 1976 (168-189) natančneje definiral in utemeljil spodnjedevo-
nijske stopnje v pelaškem češkem razvoju, ki so jih, razen vrhnje stopnje, tamkaj
uporabljali že od prvega mednarodnega kongresa o siluriju in devoniju leta 1958 in so
stopnje spodnjega devonija v Sloveniji - novi predlog 227
Nove kronostratigrafske delitve spodnjega devonija
Ziegler (1979) je podal izčrpen pregled zgodovinskega razvoja o razdelitvah
devonijskega sistema. Prve razčlenitve so stare že več kot sto let in so bile napravljene
v klasičnem Ardensko-Renskem gorovju; pomen večine prvotnih stratigrafskih poj-
mov se je seveda v tem času spremenil. Ziegler primerja zgodovinsko razčlenitev
devonijskega sistema z današnjimi tremi devonijskimi serijami. Čeprav je stratigraf-
ska razčlenitev devonijskega sistema izredno podrobna, še ni mednarodno priznanih
meja med posameznimi enotami. Ziegler je na podlagi del mnogih raziskovalcev
napravil tudi korelacijo zgodovinskega spodnjega devonija (ardensko-eifelsko-ren-
ski razvoj) s hercinskimi (češkimi) enotami in zraven podal še konodontne in tentaku-
litne cone ter razširjenost zgodnjih goniatitov. Iz te korelacijske tabele so v pričujoči
tabeli (tab. 1) samo stopnje enega in drugega razvoja in konodontne cone. Od takrat
so nastale že precejšnje spremembe.
Na letnih sestankih podkomisije za devonijsko stratigrafijo so že od njene ustano-
vitve leta 1973 strokovnjaki razpravljali o stratigrafskem standardu in v letih 1979,
1981, 1982 in 1983 iskali tudi na terenskih ekskurzijah na značilnih devonijskih
področjih najustreznejše rešitve.
Na 12. strokovnem sestanku podkomisije za devonijsko stratigrafijo 23. septem-
bra 1983 v Montpellieru so razpravljali tudi o spodnjedevonijskih stopnjah in
oblikovali predlog, da podkomisija za devonijsko stratigrafijo predlaga uporabo
naslednjih imen spodnjedevonijskih stopenj: lochkovij, pragij in emsij (po zapisniku
z omenjene seje). Predlagali so torej spodnji dve stopnji po češkem razvoju, s klasič-
nega ozemlja pa je ostal emsij, ki ga češki raziskovalci - pa tudi tisti v Karnijskih
Alpah - ne uporabljajo več.
V reviji Episodes 8, št. 3 iz leta 1985 so bila v članku Stages of the Devonian
system objavljena imena stopenj devonijskega sistema, in sicer:
se na Češkem splošno uveljavile. Spodnja stopnja spodnjega devonija je lochkovij,
imenovali so jo po vasi Lochkov jugozahodno od Prage in je takrat ustrezala
renskemu gedinniju. Nad lochkovijem sledi po Pragi imenovani pragij, ki ustreza po
prvotnih ugotovitvah siegeniju. Tretja stopnja spodnjega devonija je zlichovij, po
nekdanji vasi Zlichov v južnem delu Prage. Zlichovij obsega le spodnji del emsija.
Ostali del emsija med zlichovijem in bazo srednjega devonija (eifelijem) zavzema
dalejenij, imenovan po krajevnem imenu Daleje na področju Praga-Hlubočepy.
Seveda so se pokazale težave pri natančnejšem vzporejanju členitev v renskem in
češkem razvoju, kajti spodnjedevonijske stopnje v renskem razvoju temelje na pre-
težno klastičnih sedimentih plitvega morja v bližini obrežja in njihovih fosilnih
ostankih, pretežno brahiopodih in trilobitih, spodnjedevonijske stopnje v češkem
razvoju pa pretežno na pelaških karbonatnih in glinenih usedlinah z graptoliti,
konodonti, tentakuliti in deloma tudi amoniti v zgornjem delu zlichovija.
Lokalni prehodni facialni razvoj od pelaških usedlin k plitvomorskim predstav-
ljajo med drugim že v lochkoviju, v še večji meri pa v pragiju grebenski beli in svetlo
sivi organogeno detritični konjeprusni apnenci, v katerih favoziti prevladujejo med
tabulati, in zlichovijski koralni apnenci, ki imajo podobnost z grebenskimi apnenci
Jezerskega (Pristovniški Storžič, Virnikov Grintovec, Stegovnik). Stratigrafski raz-
voj konjeprusnega ozemlja kaže shema devonija v barrandiju (Chlupač et al., 1980,
150-151J.
228 Anton Ramovš
Tabela 1. Češka razčlenitev spodnjega devonija s konodontnimi in
tentakulitnimi conami
Table 1. Bohemian subdivisions, conodont and tentaculite zonations
of Lower Devonian
C
2
'S  C
S   o
ß s
8 Q
C ^
S
C   §
-g
ì
s   o
li
•ti    C
0 .2
a л
co   C
i-i o
ÜO   N
11
G o
«  =J
'S c
^ I
01 -M
CO    S
1/1 a,
.S 2
1 i
E
tj    w
aj   O
ES >
CM    3
'S
h   ^
03
h
Stopnje spodnjega devonija v Sloveniji - novi predlog 229
230 Anton Ramovš
... .. famennii
zgornji devom]
srednji devonij Ц^сЈ^ј
emsij
spodnji devonij pragij
lochkovij
V tem delu pišeta Ziegler in Klapper (1985, 104), da se samo spodnja meja
lochkovija sklada s spodnjo mejo devonijskega sistema, pri vseh drugih mejah
spodnjedevonijskih stopenj pa pričakujejo nove definicije mej. Odločitev o poimeno-
vanju spodnjedevonijskih stopenj vsebuje tudi ugotovitev, da klasična ozemlja na
Ardensko-Renskem ozemlju (Belgija - Zahodna Nemčija) niso več sprejemljiva za
spodnjedevonijske meje stopenj. Odločitve o spodnjih mejah pragija in emsija bodo
temeljile na ugotovitvah na raznih ozemljih in bodo izvedene v naslednjih nekaj letih.
Meja med spodnjedevonijsko in srednjedevonijsko serijo se sklada s spodnjo mejo
eifelijske stopnje. Izbrali so jo tam, kjer se prvikrat pojavi Polygnathus costatus
partitus Klapper.
Ortokronostratigrafske meje med posameznimi spodnjedevonijskimi stopnjami še
vedno podrobno preiskujejo. Tako dajejo Chlupač in sodelavci (1980, 30) predloge
za mejo med lochkovijem in pragijem na podlagi konodontov. Weddige (1987,
480-487) priporoča na podlagi konodontne vrste Eognathodus sulcatus novo defini-
cijo spodnje meje pragijske stopnje in tako dalje.
Kozur (1984, tab. 3) podaja na podlagi še spodaj navedenih avtorjev, razdelitev
spodnjega in srednjega devonija v renskem in češkem razvoju skupaj z amonitno-
graptolitno in konodontno consko razčlenitvijo (tab. 2), sestavljeno in nekoliko
modificirano iz del Erbena, 1962; Erben & Zagore, 1968; Klapper & Zie-
gler ja, 1979; Lane&Ormistona, 1979; Mashkove, 1979; Zieglerja, 1979
in Schönlauba (ed.), 1980.
Standard spodnjedevonijskih stopenj je sprejet; meje med stopnjami še ugotav-
ljajo. Sprejeti standard je treba uveljaviti tudi pri nas in z novimi podrobnimi
raziskavami, predvsem konodontnimi, ugotoviti nastopajoče cone in z njimi ustrezne
višje kronostratigrafske enote: lochkovij, pragij in emsij.
stopnje spodnjega devonija v Sloveniji - novi predlog 231
Literatura
Buser, S. 1980, Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000. Tolmač lista Celovec (Klagen-
furt). Zvezni geol. zavod, 62 p., Beograd.
Chlupač, I. 1976, The Bohemian Lower Devonian stages and remarks on the Lower-
-Middle Devonian boundary. Newsl. Stratigr. 5, 168-189, Berlin - Stuttgart.
Chlupač, L, Križ, J. & Schönlaub, H. P. 1980, Silurian and Devonian conodont
localities of the Barrandium. Abh.^Geol. Bundesanst. 35, ECOS II, Ed. H. P. Schönlaub,
147-180, 16 figs., pis, 17-25, Wien.
Kozur, H. 1984, Preliminary report about the Silurian to Middle Devonian sequences near
Nekézseny (southernmost Uppony Mts., northern Hungary). Geol. Paläont. Mitt. Innsbruck 13,
149-176,Innsbruck.
Ramovš, A. 1971, Razvoj devonijskih skladov v okolici Jezerskega. Delo v rokopisu, 34
str., geol. karta, stratigr. lestvica, profil, 6 slik in 8 tabel fosilov. Rokopis v knjižnici Katedre za
geologijo in paleontologijo Univerze E. Kardelja v Ljubljani.
Ramovš, A. 1976, Biostratigrafski dosežki v paleozoiku Slovenije v zadnjih 20 letih. 8.
jugoslov. geol. kongres 2, 27-46, Ljubljana.
Ramovš. A. 1978, Geologija. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, 197 str. in 45 str.
tabel fosilov, Ljubljana. (Isto ponatisa 1983 in 1987).
Ramovš, A. 1987, Geologija. Tretja dopolnjena izdaja. Univerza Edvarda Kardelja v Ljub-
ljani, Filozofska fakulteta, 197 p., 45 str. slik profilov, Ljubljana.
Schulze, R. 1968, Die Conodonten aus dem Paläozoikum der mittleren Karawanken
(Seeberggebiet). N. Jb. Geol. Paläont. Abh. 130, 133-245, 18 Abb., Tab., Taf. 16-20, Stuttgart.
Weddige, K. 1987, The Lower Pragian boundary (Lower Devonian) based on the conodont
species Eognathodus sulcatus. Senckerbergiana lethaea 67, 479-487, Frankfurt.
Ziegler, W. 1979, Historical subdivisions of the Devonian. Special papers in Palaentology
23, »The Devonian System«, 23-47, London.
Ziegler, W. & Klapper, G. 1985, Stages of the Devonian System. Episodes 8, 104-109,
Ottawa.