m IZDAJA ZA GORIŠKO II BEIEČIJO PRIMORSKI DMEVMIK GLASILO jfto_viii. . štev. 25 (2021) OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Prispevajte za Kulturni dom Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone In abbon. post. 1 er TRST, torek 29. januarja 1952 Cena 20 lir Bistvo p rnh;7neseca razburja vse £w«W‘tetJO, predvsem pa de-J*« uslužbene pri CRDA, NjiK5 548 delavcev. Usoda se je 26. januarja urada za delo kcn-,1,. 1 odpustom in sramotno ^Vavnino. tisk Je pa krst ? tako nesramen, da T5 . 4 "ou ležale delavski po-*<* uspeh in zapiše: t,L.,e '^Pravimo ražun o pre-Sn , b‘, so lahko delavci Nnv,,rka opravičeno PO-(podčrtali mi). 1», * ™J so lahko peno-ni de-ci ladjedelnice Sv. Marka? tonik na to- da s° 548 n^' , tovarišev vrgli v sredi J^Me zime na cesto? Alt ,te?a rta one ponesrečite i e’ ki niso prinesle nika-'44 Uspeha? (*av spomin na te ponesre-ftoi'ke bi bilo dobro ne-p,k° osvežiti, ■>od*t? so Zabeležili rrtal uspeh: “oo ladjedelnic je pristalo Pogajanja. To seveda šele v ko so delavci stop li to*! ? ftooko in potem, ko so Tnu ati nadure. 9otraJat ™ 3e ie zciel° 2 do!* heni 1 Pokanji brez sle-i^raa rezultata. CRDA je trli ni ** delavci ne spadajo Jim icer w jih najeli bo-*o rf m ' *od'3 samo zates- 'tonč-n/r bodo te ladie dch vse CR°A je po tajala Eort--.80 in Je odpustila priv S** US delavcev. To naj bj J* *0odiio istega dne, ko fienetif01 °dvluti «August’'s» v Pontrml' slndiT;atV z velikim &A r,-”1 naponedo stavko. CR- s«>eda za to zt>e ffcer Je ^ - Prstavko prijaviti dan Prfia, v PcnedeVek 21 jahati *• odniul, ker so si”di* ko raztegniti s'aw Odteofl ‘ na Tovarno strojev, dob’li itrojnike. 'orno i a Popa jan ja se bilo T0 ?* Pesek r odi. ne «e2S,lt« toI’fco Pr04rat>- *e Po ^nostin delavcev, kar bere enofnorii <, -. ^stičnih iredenti rtič- Sr— • - iredentistično «De- 0b° zborn’-00». * sindikata zagovarjata Utiin* zakone, ki veUajo v losts ^ato iav teta tako ia- * ("meh e. ... ..........._ i, . _4-lgfj seveda zelo dobro Pri tem se ti ^Mifc ^ t» n« * BV*W* ""—------------ zavri-* *o da bodo t0 takšni, kakršni so. Za-toklv 0 režemo, da je dosega m,n rezultatov tudi njih na- ^"''tkatn sta stolna, ka-'"itKil. _'rf^a napadati razredne »ia ' * in prav tako slojna kki ~”^nt iredentistični polf-8al„ _ seveda nista pove- »o t(j.*>,d2n<*etim delavcem, da dentiff,, busllli zaradi te ire-polit'Tč« tržnikih , fn gospodarskih vla- 't>r eJA getoma je njen izgo-nr»al, ker y lad‘edel■ je izgovarjala, da Me, tes končujeio ledij. "Ici r*’1 98 boa tov. V ladje-Marka končujejo ^oaro*1"* ladji iz teg i (Atianstus, Victerin /'''ki-, !n_, tikajo m novi pe- *S> I ’’ 'Dr-notno bi ,vn-e ^ trdovratno borbo tllt “^eoli, da ne bi od n-»i nift*'70 delarcav, ker l j. h znenkrrt le dahu w ^ * o - j1 Prest v krn*kem i d. »a Položaj kritixen ® -ib nstgte datevce tr- n»l?'4^delnic. Novih na-ifrfajf, T®^ ”1 od nikoder. iJ0”1! iL.!®,<'',#,n’'c* »o 11 , ',r>it tonskih. Pod istimi (3 ,s,0 r- ,fjo delovno sPc m trani EDA.* Glede predloga za posredovanje, ki ga je stavil kraii Ibn Saud jP izjgvii. da je egiptovska vlada dobila od kralja Sau. dbve Arabije predloge za ureditev angleško - egiptovskega spora. Odgovorila mu Je, naj sj najprej preskrbi mnenje Ve like Britanije. To je vse. Na koncu je ša izjavil, da bo e-ginttovsko delegacijo v OZN vo. drl v odsotnosti Salaha El Dr.ia, ki je danes odpotoval iz Pariza, Mahmond Fawzi Bey. Angleški zunanji minister E-den je danes sklical jzredno se-jo oži* vlade. Na seji so proučili zadnja poročila angleške ga poslanika- Kairu. V političnih krogih so mnenja, da bo Churchill takoj po svojem povratku v London začel razgo-vore z glavnimi ministri. Vsekakor ne pričakujejo v zuna-njem ministrstvu za sedaj ken cesit nove vlade. Eden je danes sprejel tudi francoskega poslanika v Londonu in dami-vajo, da sta govorila o zadnjih dogodkih v Egiptu. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva pa je da nes odklonil vsg-k komentar o zadnjih spremembah v Egiptu. ------- Potrdil je. da je že več časa pripravljen načrt za odhod a-meriških državljanov iz Egipta in. da bodo ta načrt izvedli v primeru potrebe. Dodal je, da so zadnji neredi povzročili ško. do tudi ameriškemu premoženju v Egiptu, d« pa ni bil ubit noben ameriški državlja-n. V soboto je ameriški poslanik Caffe. ry s tem v zvezi izročil egiptovski vlad-j protestno noto. Prav tako sta protestirali Fran. cijai in Švica. Pri sobotnih neredih so demonstranti zažgali 35 poslopij, med katerimi tudi švedski konzulat, nekatere fran-capks trgovine ter ameriška in švicarska poslopja. Kakor v VVashingtcnu. tako odklanjajo tudi v Londonu sleherni komentar o najnovejših dogodkih v Egiptu. Tudi Chur. ehill ni v svojih prvih izjavah tisku povedal nič jasnega. Dejal j-e samo: ««Lahko ste gotovi, cia bo vlada napravila svojo dolžnost!, ne glede na to, ali bodo njeni ukrepi priljubljeni, ter bo triko ravnala, dokler borr.c oremostilj sedanje težave.* Dodal je, da ne ve še, rij bo Jutrj podsi v spodnH zbornici izjavo o pcložeiu v Egiptu Ameriški list «Washington Post* nakazuje danes možnost turškega posredovanja v angle. ško-egiptovskem spora. IZJAVE DELEGATA FLRJ V POSEBNEM POLITIČNEM ODBORU OZN SZ nima moralne pravice protestirati proti oporiščem v Libiji Razmeščanje njenih čet v satelitskih državah in pritisk na Jugos'avijo ji jemlje to pravico Sprejeta reso ucija dvanaistih o Libiji -Ameriški, ang eški in francoski de egat opozorili v po itič* nem odboru Sovjetsko zvezo, do bi morebitni napad v Južnovzhodni Aziji naletel na od očen odpor PARIZ, 28. — Posebni politični odbor OZN je danes zavrnil sovjetski in egiptovski predlog za umik tujih čet iz Libije ter zapustitev vejaših oporišč Sc-vjetski predlog je bil zavrnjen z 32 glasovi proti 6 (sovjetski blok in, Iran) in 14 vzdržanimi. Egiptovski predlog za umik tujih čet v šestih mesecih in izročitev vojaških oporišč egip. trvskim oblastem pa je bil zavrnjen z 29 glasovi proti 13 in II vzdržanimi. Za t'a predlog so glasovali Egipt. Jugoslavija, Indonezija. Iran. Saudova Ara. bi ja, Sirija. Jemen i« sovjetski blok. Odbor je odobril z 48 glasovi, brez nasprotnih in vzdržanih glasov, načrt resolucije 12 držav v onem delu, ki zahteva sprejem Libije y OZN. Zavrnjen je bil sovjetski predlog, ki pravi, da bi morala biti Libija sprejeta v OZN. Z majhno Sovjetska nota trem zahodnim državam in Turčiji MOSKVA, 28. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Grcmiko je nocoj lo-er.o -rrc-jel poslanike Francije, Velike Britanije, Turčije in ameriškega odpravnika p s ov, katerim je izročil noto, katere vsebina ni znana. \eflnc- so bili sprejeti čilski dc. datki, ki govorijo o načinu tehnične in finančne pomeči OZN Libiji. Končno je c.dbor cdobril s 40 glasovi in 5 vzdržanimi resolucijo. ki jemlje na znanje, da namerava Egipt začeti neposredna pogajanja z libijsko viado za sporazumno rešitev vprašanja medsebojnih meja. Pred glasovanjem so posamezni delegati obrazložili svoje stališče. Jugoslovanski delegat Bulajič je izjavil, da Sovjetska zveza, ki zbira na ozemljih svojih sa. telitov večje,oborožene sile. nima moralne pravice upirati se oporiščem, ki jih zahodne sile gradijo v Libiji. Predsednik odbora. turški predstavnik Sarper je govornika prekinil, ta Pa Je nadaljeval svoj gdvor. Na zahtevo sovjetskega delegata pa je predsednik ukazal tolmačem, naj ne prevajajo Bulajičevega govora. Prav tako je na zahtevo sovjetskega delegate predsednik odredil, naj se izjave jugoslovanskega predstavnika, od trenutka, ko ga je on prekinil, ne vnesejo v zspisniT?. Jugoslc-vanski delegat ie zahteval nasprotno, a pri glasovanju je odbor njegovo zahtevo zavrnil. Med razpravljanjem je govc. ril tudi komisar OZN za Libijo Pelt, ki Je omenil težkoče pri proračunu nove države in poudarjal potrebo pomoči OZN. Pred političnim odfcoTom se ja nadaljevala razprava o pri- ŽUPAN BARTOLI IN TRŽAŠKA ZASTAVA Spomenica društv (Pravnik? Nemško vprašanje povzroča zastoj v pogajanjih o evropski obrambni sknpnosti -■'»nj L0"*"1® ladjedelnice V ‘ ‘ tud i Aziji. *vi„. n,> mislite. n" mislite, da *o J 9^,. stroški visoki zara-fno . - nvzkih plač Pnv S e ^Jbkrzuie pr m-r-..Jtij Mr--', mi ladiedelnl- I* hiHel^ k° ™e'cf0 v na-t«o TCOh *'roS''l za de- H ti strm, odnovar- ^Mc, angleške la*je- H.0 odstotkov. To po-, 1 le m*. so 1nrri delavci sko- S rrnnm. z,- ČM ^Ol, l V kaT 5 5 “i- , kot različne , - * t„ ™ Plače medtem, ko ^dotek SC'ta v An°lh samo tttat zad» vo glede slovenske šole postavi na dnevni red. upravni odbor tega ni naredil in tuni staršem ni dal mkakega odpovora. Zaradi tega je šel zastopnik staršev Ciril Ma / ič k odq.,-vorremu svetovalcu za šolstvo ki je tudi v upravnem odboru, in ga vprašal, če imajo pri občini sploh ramen razpravljati o vloženem protestnem oisrnu Obč"is!q svetovalec F?bbr'zio, ki je po poklicu učitelj v Krminu je povedal da bi morali starši že dobiti odgovor, ki je sicer negativen, ker omenjeno vprašanje ne spada v kompetenco občinskega odbora, pač pa so za to odgovorne šolske oblast; v Gorici. Svetovalec Fabbrizio je Mavriču zaupal, da ne delajo prav če vzamejo v poštev število šolskih otrok italijanske narodnosti v Mirniku. Dalje je še omenil, da bi se občinska uprava že zanimala za prostore, ako bi se šol- ska oblast za to odločila. Iz vsega tega je razvidno, da mečejo sedaj krivdo drug na drugega. Občina, ki je do danes trdila, da n.i prizadejala Slovencem nobene krivice, ker je odredila samo premestitev šele v drugo stavbo, ki je Je vedno v krminski občini (po njenem mišljenju Plešivo ni frakcija), se danes izgovarja, da siploh ni nič v njeni kompetenci itd. Torej, kdo je tukaj glavni krivec, da kar tako pometajo s slovenskimi šolami? Starši zahtevajo, da da šolska oblast v Gorici točen in jasen odgovor brez izmikanja in brezpredmetnega slepomišenja. Ce pa je ostalo v nekaterih še vedno toliko sovraštva do Slovencev, da so jim na poti celo naš- nedolžni otroci, tedaj naj si izberejo svoje mesto kje drugje, kjer ne bodo imeli nobenega opravka s Slovenci. Motiv iz S te ver jan a. NOVI SHEG JE T BENEČIJI odrezal mnogo vasi od srota V Karniji orjejo sneg in odpirajo prelaze, za Benečane in Kezijane pa se nihče ne zmeni so poti, ki vežejo Ravenco z drugimi vasmi. Po teh poteh ne more voziti noben avtomobil. Se bolj blokirana pa je Učeja, ki je bila že prej odrezana od ravnine. Cesta v Terski dolini je prehodna samo do Tera in tudi tu morajo avtomobili uporabljati verige. Od Tera proti Muzcem je sneg previsok. Ze pred tem snegom ni mogel noben avtomobil voziti naprej od Tera. Sneg je onemogočil promet tudi na cestah, ki peljejo v Zvrh, 'Podbrdo, Brdo, Sedli-šče. Vasica Breg sploh nims ceste. zato je sneg ni prizadel, tudi cesta v Flejpan je neprehodna. V dolini Karnahte se lahko pride do De Belisi. Pot v Taj-pano je zaprta. Položaj v občinah Neme in Tarčent je nekoliko boljši. Tudi tu so ceste pokrite s snegom: ker so pa bolj prisojne, upamo, da bo sneg kmalu skopnel. Samo v Vizontu bo sneg trajal de^j časa, ker je vas osojna. Prisojni so tudi kraji v1 občini Ahten in Fojda, V drugo tromesečje na slovenskih v Trstu Občinski svet v Prapotnem sprejei pravičen sklep o družinskem davku Spoiovioariem so davek znižali, bogatim pa zvišali Tudi župnik bo moral plačevati več davka na Odbor Trgovinske zbornice Je na svojih treh zadnjih sejah pristal na izplačilo izdatkov za razna popravila v poslopij ih v Ul. Crispi 10. v Ul. Mcreili št. 37 in 39, seznanil ge je z d».vo. ljenjcin pristojnega ministrstva ki dovoljuje Trgovinski zbornici uvoz sladkorja iz Ogrske. O-dobrila ie tudi prispevek 25.000 fondu 1,000.000 lir, ki ga je Zveza Trgovinskih zbornic Treh Benečij dala na razpolago Trgovinski zbornici v Rovigu za poplavljence. Pristal je na raz. ne druge prispevke in nafcav« slik Pri proučevanju obračuna za leto 1951 je odbor »ristal na nekatere popravke. Proučil je tudi načrt Pokrajinskega inipek. torata za ooljedelstvo za iJlbclj tanje živinoreje v letu 1952. Izvedba omenjenega načrta bo sUala približno 1,460.000 lir, Ta PRAPOTNO, 28. - V nedeljo! 27. januarja smo imeli pri nas važno sejo občinskega sveta, na kateri so razpravljali o družinskem davku. Zato se je vse prebivalstvo živo zanimalo za sejo, saj so pri tem vprašanju prav vsi prizadeti. Ljudje so se tudi bali, da bo občinski svet zvišal družinski davek brez vsakega razlikovanja, ker ima občina primanjkljaj. Zato se je seje udeležilo tudi mnogo občinstva. Vse aeveda na seji ni šlo gladko, ker vsak pač želi. da plačajo vež drugi. Na vsak način pa lahko rečemo, da so bili sklepi še precej dobri zlasti zaradi poguma, ki ga je pokazal občinski svetovalec Trinko. Davek so zvišali v toliko, d» bo lahko občinska uprava imela dovolj do odkov. Hkratj pa niso prevej obdavčili onih, ki žive v slabem gospodarskem položaju; nasprotno situšali so upoštevati njihovo -stanje. Tako niso zvišali davka kar na splošno, ampak so pokazali smisel za socia.no pravičnost l'o moramo pohvaliti in dati za vzgled ljudem, ki nam vladajo ki bi morali napraviti kaj takega tudi na vladnem področju. Znižali so družinski davek za ono prebivalstvo, ki živi v »labih gospodarskih pogojih Pri tem so upoštevali tudi one družine, ki nimajo las ne zemlje in ki delajo v spolovinar- skem razmerju, saj morajo spo-1 činskih uprav. lovinarji že dajati polovico od svojega pridelka lastnikom zemljišč. Nasprotno pa so zvišali davek velikim zemljiškim posestnikom. ki imajo mnogo dohodkov. Med te večje posestnike, kj so jim občutno zvišali davek. so vključili tudi župnika v Prapotni, ker ima mnogo pridelka. Pri davčni prijavi je namreč priglasil skoraj 20 hi vina in mnogo drugih pridelkov. Prišteti duhovnika k bogatim, ki jih je treba obdavčiti, ni bilo lahko, ker so nekateri mislili, da delajo s tem greh. Končno so sprejeli tudi to načelo, ker je neki svetovalec od ločno vztrajal, da zahteva to čut pravičnosti in da se zato župnik sam ne bi mogel pritoževati. če je občinska uprava hotela upoštevati reveže in obdavčiti one, ki lahko plavajo Tako je občinska up-ava v Pra-potni res storila demokratično dejanje. Iz prvih vtisov o mnenju prebivalstva lahko ugotovi mo, da je večina zadovoljna s tem sklepom Pri tem pa moramo vendarle poudariti, da ni prapotniška občina v najboljšem gospodarskem položaju. DohiSkov je malo. več na ljudi je uboeih in je zato mnogo izdatkov ter bi jih bilo treba še zv sati. H- z n tega im:-i "bčina velik pri manjkljaj še izza piejšiijih ob- SV. PETER SLOVENOV, 28. Danes sije po vsem tem področju isonce. Ce ne bi bilo snega in ledu, bi mislili, da je pomlad. Toda današnje sonce sledi enemu izmed najbolj grdih dni te zime. Ce se ozremo naokoli vidimo, da je povsod, kjer se neha furlanska nižina, sneg pobelil polja in griče. To pa ne zanima v Vidmu nikogar. Časopisi pišejo samo 0 Karniji in se zanimajo samo za tamkajšnje ceste in prelaze. Tam je pač razvit zimski šport. Nihče pa se ne zanima za težkoče, ki jih povzroča sneg v Benečiji. Tudi v Terski in Nadiški dolini je padlo mnogo snega. Zato je prehod na nekaterih cestah zelo težak, drugod pa je sneg ceste popolnoma zametel. Včeraj je skoro ves dan snežilo, tako da se je plast snega precej zvišala. V naših dolinah že ni bilo petindvajset let toliko snega, ker je padal le na vrhovih. Kar je čudno, je dejstvo, da je padel sneg prav na onem ozemlju, kjer bivajo Slovenci, .tako da predstavlja, sedaj ta sneg narodnostno razmejitveno črto med Furlani in beneškimi Slovenci. Ce začnemo opisovati snežne razmere od zapada, moramo j ugotoviti, da je Kanalska dolina popoinoma pokrita s sne-1 gom; ker pa imajo tam močne | pluge za oranje snega, je bil tam zmeraj odprt prehod, seve-1 da le na državnih cestah in za one kraje, ki imajo turistični ■ pomen, ostale ceste pa so pokrite s snegom. V Rezjanski dolini je položaj slabši. Cesta, ki gre iz Rezjute , čez hrib Kalvarijo v Rezjansko i dolino, je bila že prej pokrita snegom in ledom. Zato je bil t že prej prehod težak. Včerajš- j___________________________________ nji obilni sneg je poslabšal po- Kako p opraviti slabe učne ložaj in zato je Ravenca le sla- u$pehe v pr vem tromesečju? bo povezana z državno ponteb- sko cesto. Popolnoma zaprte pa _ , . . Pred dnem so na slovenskih srednjih šolah v Trstu zaključili prvo tromesečje. Uspehi v pr vi tretjini šolskega leta niso bili dobri. Verjetno celo nekoliko slabši kot v lanskem letu. Vzrokov za neuspeh, in oprarvičil, ki naj bi opravičili dijake zaradi slabih redov, profesorje, da so strogo ocenjevali — bi našli več kot dovolj. Toda ni naš namen, da bi se spuščali na to področje, kajCi konec koncev bi morali opravičiti dijake, kot bj opro uičili profesorje, pa čeprav nosijo prvi več krivde kot drugi. V novem, drugem tromesečju bi hoteli dati dijakom le nehaj napotkov, hoteli bi, da bi dijaki razumeli, da se ne učijo zaradi šole, temveč zanradi sebe, zaradi svoje bodočnosti. Hoteli bi. da bi dijaki razumeli, da je njihova bodočnost najtesneje povezana z bodočnostjo vsega slovenskega življa na tem ozemlju. Pa še nekaj na* je napotilo, da smo napisali te tirstfce. Vezi, ki bi morala družiti šolo in dom. ni. Vprašali bi le, koliko staršev se redno zanima za uspehe svojih otrok, koliko staršev obiskuje profesorje, koliko staršev prihaja na roditeljske sestanke? Zaradi tega je potrebno, da spregovorimo tudi o tem. da skušamo vplivati na starše, ki morajo biti s šoio najtesneje povezani. Dijaki, posebno oni v viS-j/th razredih, se že zavedajo, da jim bo študij v srednji šoli koristil pri izpopolnjevanju njihovega znanja, ko bodo študirali na univerzi ali kje drugje. Toda pri učenju kažejo večjo naklonjenost do nekaterih predmetov, medtem ko nekatere omalovažujejo in se jih učijo, ker je pač tak predmet v učnem načrtu. Mislimo, da bi je morali dijaki zavedati, da je potrebno ogromnega znanja, če se bodo hoteli v življenju uveljaviti, posebno še šot bodoča slovanska inteligenca. Zato ni vseeno ali sprejemajo učno snov nekaterih predmetov samo zato, da dobijo pozlt'vno oceno, ali pa študirajo zato. da bodo razširili svoje znanje in s teni svoje obzorje. Meč. volja in vztrajnost so glavne pomanjkljivosti našega dijaka, ki tako rad zapade škodljivemu le da imajo nekoliko višjo lego. V Nadiški dolini je položaj za vasi na dnu doline precej dober, medtem ko so vasi v višini odrezane od sveta. Nadiška dolina je namreč bolj odprta proti ravnini, medtem ko Tersko in Krnahtsko dolino zapirajo hribi in ne more nanje tako ugodno vplivati južni veter, ki prihaja od morja. Nadiška dolina je tudi bližja morju. Tako se je n. pr. zgodilo, da je v Vidmu v nedeljo snežilo, v Čedadu pa deževalo. Zaradi obilnega snega je tudi nevarnost plazov. Zlasti so v nevarnosti številne kope snega po pobočjih hribov. Ne bi bilo prvikrat, da prebivalcem teh dolin sneg odnese kope. Ljudje so tudi zaskrbljeni za staje na planinah, kamor ljudje gonijo živino poleti. Lahko se zgodi, da preobilni sneg s svojo težo podere šibke strehe. Za nas Benečane prinaša sneg samo nevarnost in škodo, nihče namreč ni poskrbel, da bi se pri nas razvil zimski šport, ker smo pač vedno zadnji. ŠPORTNA NEDELJA 1 Decembrske izmenjane z JipW PONZIANA-PRO GORIZIA 1:1 Mnogo zapravljenih prilik za zmago na obeh straneh • Boljši obrambi kot napada V soboto je moštvo «Pro. Gorizia* gestovalo v Trstu in igralo proti «Ponziani». Tekma, lei Se je zdela lahka zai Goričane, se je zaključila z neodločnim rezultatom enakim onemu. ki sc ga Tržačani dosegli v začetku tekmovanja v Gorici. V goriški enajsterici se je odli. kovala obramba, dočim se ni še končala kriza, ki traja že več časa v napadalnem kvintetu. V napadi sfa se odlikovala Macor in Genero. Tržačani pa so prav tako imeli svojo šibko točko v napadu, kjer se je izkazal najboljši bivši igralec «Pro Gori-zie» Ferro. Tržačani so igrali v napadiu v štirih, kajti Sollaz-zo je v zaledju orediel niti igre in podajal krasne žoge napadalcem. ki jih niso znali izke-ristiti. Goričani so po začetnem znamenju sodnika takoj začeli napad in. tucli resno ogrožali nasprotnikova vrata, čeprav so napadali z dolgimi podajanji. Tržačani hi sc dolgo časa trpeli goriške premoči in v kratkerr prisilii,- Goričane k obrambi; ob polovici prvega polčasa je Tržačan Kovačič Izgubil krasno priložnest za gol. igra se je na. daljevaia z menjajočo se srečo do konca prvega polčasa z rezultatom 0-0. V drugem, polčasu so Tržačani prešli v napad, a brez vidnega uspeha. V 15 minuti pa so zabili Goričani prvi gol. ki ga je dal Dl Biagio. Tržačani sc se upravičeno Vrgli v napad jn le za malo zgrešili uspeh. Kcnč. no se je ta pokazala v 27 minuti; Ferro je streljal v vrata, zadeti pa je v drog in goriški vratar je žogo ujel: sodnik je že zažvižgal pol. Tedaj so Tržačani heteli izkoristiti to sfenje in skušali dtseči zmago, vendar ie rezultat ostal 1-1. Goriško enajstorico so sestavljali; Tbmmasella. Nunin, Tava. sani Medieot. Venturini, Orzan Di Biagio, Meroi. Macor, Don-da in Genero * * * Ekipi Juventus B oster. Vrglo ga je s ceste v bližnji jarek, kjer se je vozilo prevrnilo. Medtem ko si Jožica ni skrivila niti lasu, je mož precej poškodovan. Zlomil si je zadnje hrbtenično vretence na trtici, in se popraskal po obrazu in prstih. Na avtomobilu fio ugotovili škodo v višini 250.000 lir. Ponesrečenca so z avtomobilom Zelenega križa odpeljali v tržiško bolnico. Zdravniki se o njegovem zdravstvenem stanju niso izjasnili. Vsekakor bo doba zdravljenja precej dolga. Prispevajte za KULTURNI DOM iz GORICA. 28. — V preteki* decembru je Trgovinska z1** nieg v okviru trgovinskega 8™ razuma za c t mejne jzmeni^ med Italijo jn Jugoslavijo i«2; la 9 uvoznih dovoljenj. Trg07^ so uvozili za skupno v-*"’ 10,129.500 lir gradbenega ^ kol c v za trte, žagovme, pTeffl0-ga, slanih črev, konj jn diUS* ga blaga. Nadalje je Trgovinska zb°rnt ca izdala 12 izvoznih dovolj**!-Izvozili sc- za skupno v*®*1 18,786.819 lir raznih avton*^' skih nadomestnih delov. mestne dele za kolesa in je. električnega materiala, ® haničnega orodja, in (itti**3 blaga. Dne 31. decembra 1951 K lo stan je avtonomnega kofflP®-zacijskega računa, sledeče; ..plačila 487,789.853 lir; lZpl3^ 387,137.995 lir; plačilne za izmenjave v teku 32,631.®' saldo 68,020.459. - - ■ . . Vzpenjača na Kalvarijo? Prebivalstvo odklanja gradnjo vzpenjače in zahteva zgradit*1 mosta čez Sočo pri podgorski preddn ei ter stanovanjske M se v nedeljo nista ptmerili na igrišču na Rojcah, ker je bilo ^ara^i dežji neuporabno. GORICA, 28. — Naše mesto je postalo pravo središče italijanskega šovinizma. Dovolj je, da se spomnimo na desetine vsakovrstnih šovinističnih zborovanj, na katerih so vedno znova pogrevali goriško »kalvarijo«, čeprav so prireditelji teh manifestacij lahko že zdavnaj ugotovili, da so se jih ljudje naveličali. Zato se upravni pokrajinski organ vedno znova peča z mislijo, kako bi napravili na Kalvarijo vzpenjačo, ki bi v nekaj minutah pripeljala na to razgledno točko udeležence šovini-in Ediera ; stičnih manifestacij, da bi si Z avtomobilom v obcestni jarek GORICA, 28. — Retin Evgen iz Benetk se je danes skupaj s svojo ženo, 25-letno Jožico, odpeljal s svojim Topoiinom proti Trstu. Pot ga je privedla tudi v Ronke, kjer pa ga je doletela nesrečo* Pred njim je namreč' vozil neki avtomobilist. Evgen se mu je skušal izogniti, vendar, ie. bil njegov ovinek preveč lahko ogledali bojišča, kjer so umirali italijanski vojaki za italijanski imperializem. Po zadnjih načrtih naj bi vzpenjača stala okoli 23 milijonov lir; stroške pa bi krila pokrajina. Zgraditev nove vzj>enjače je tolikanj važna, da o njej ne govorijo samo na upravih mestih, ampak tudi med najširšimi sloji prebivalstva. Toda ti ne delijo svojega mnenja s šovinistično nastrojenimi pokrajinskimi upravnimi svetovalci, niti s kom in f or mis t ion i m i voditelji, ki-ploskajo -zgraditvi kalvarijskfe vzpenjače in tudi zamisli šovinističnih manifestacij, ker. so žejni in lačni manifestacij, J j prav jih prirejajo šovinisti,I mo da se na njih blati slavija. Ljudje gledajo na vprašanje stvameje. ^ Predvsem so mnenja, da bilo treba s tem denarjem diti najprej most, ki bi podgorsko predilnico z Sorl _ bregom, da bi omogočili <*e'® stvu krajšo pot v tovarno-Se bolj razširjeno pa je mnenje, da bi bilo treba v PH vrsti misliti na gradnjo vanjskih hiš, ker je ravno Gorici po stanovanjih ,o1 povpraševanje. Priznati moramo, da je mišljenje popolnoma Prav!i0. in da bi ga morali goriški krajinski vrhovi upoštevati P svojem odločanju. Prebival®* namreč plačuje davke in 1 mn«' 'A? Up°S zato pravico izražati svoje nje in zahtevati, da ga vajo. KINO VERDI. 16.30; ((Ljubezenska seda«, B. Crosby. N. 01filwVif, VITTORIA. 17: «Očarljivi galec«. B. Ryan. ne CENTRALE. 17: ((Skraja0 11 MODERNO • /r^slia .na». Pl m \ * Vozni red mestnih avtobusov uuivm kolodvor - Severna ,Mstaja: ob delavnikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5, 5,45, 6.20. 6.40. 6.50, 7, 7.15, 7.25 (do 20.2 vsakih 8 minut) 20.10, 20.20 20.30 20.40, 20.50, 21, 21.15, 21.35. 21.50. 22.15. 23, 23.10 in 23.40. Odhodi s severne postaje ob 5.20. 6, 6,15, 6.40 6.58, 7.10, 7.20. 7.30 7.42. (do 20.2 vsakih 8 minut), 2JJ.10. 20.20, 20.30, 20.40 20.50, 21 21.10. 21.20, 21.35, 21.55. 22.40, 23.20, 23.30 in 23.55. Ob praznikih odhodi z glavnega kolodvora ob 5 5.45. 6.20, 6.40. 645, 7, 7.15, 7.25, (do 21 vsakih 8 minut), 21.15, 21.25, 21.35, 21.45, 21.55. 22,15. 23, 23.10. 23.40. — Odhodi s severne postaje ob 5.20 6 6.15, 6.40 6.58, 7.10, 7.20 730, 7.42 (do 21 vsakih 8 minut) 21.10. 21.20, 21.35. 21.45, 21.55 22.10. 22.30, 22.45, 23.20 ;n 23.55. Glarvni kolodvor - bolnišnice: odhod z glavnega kolodvora ob delavnikih in praznikih ob 8, 9. 14, 16 in 17.30; iz umobolnice ob 8.20. 9.50, 15.20, 16.30, 17.50. Gorica ■ Standrež - Sovodnje: ob delavnikih odhodi s Travnika za Standirež ob 7.30, 8.20, 8.40. 10, 11 12.40 13.30, 15.30, 16.40. 18, 19. 20. Odhodi s Travnika v Sovodnje: 7.30, 8.20, 11. 13.30 in 19. Odihodii jz Standre-ža ob 6.40, 7.10, 8 8.50, 9, 10 20 11.40. 13. 14.40, 15.50. 17. 18.20. 19.40 in 20.15. Odhodi iz Sovodenj: 7. 7.50, 8.50, 11.30, 14.30, 19.30, Ob praznikih odhodi s Travnika za Standrež: 8.30, 10, 11.15, 13, 14, 15. 16, 17, 18, 19, 20, 21, Odhodi s Travnika za Sovodnje: 13, 14, 15, 18 in 20. Odhodi iz StandTeža: 8.50, 10.15. 11.30 13.40. 14.40. 15.40, 16.30, 17.30^ 18.40, 19.30. 20.40 in 21.20. Odhodi iz Sovodenj ob 13.30, 14.30, 15.30. 18.30, 20.30. Gorica - Ločni k: ob dejavni kih odhod s Travnika ob 7.10, 7.55 8.40 11, 12.15. 12.40. 13.15, 15, 17, 18. 19.15. 21.30*. Odhodi iz Ločnika ob 7.30, 8.10, 9. 11.30, 12-35 13 14.10. 16.15. 17.30, 18.30, 19.30 in 22. Ob praznikih odhodi s Travnika ob 8.45* 12.40* 14, 15»», 16, 17. 18**, 19 20**, 21, 21.30* in 23.40« Odhodi iz I upnika ob 9.10, 13.10 14.30, 15.40, 16.30, 17.30, 18.40. 19.30, 2040, 21.30 22 in 0.10. vplivu okolice. Vztrajnost pri učenju, volja, s katero naj bi se mlad človek iztrgal trenutnim užitkom in zabavam, in moč ki naj bi slovenskega dijaka postavila nad italijanske vrstnike, to so lastnosti, ki bi jih vsi tako radi videli pri vsakem posameznem dijaku. K temu bi dodali še ntkaj besed o materinem jeziku. Kako težko je člouefcu pri srcu, kadar sliši slovenske dijake. ki se med seboj pomin-kujejo. kot da slovenskega jezika %e bi nikoli slišali. Vklenite besedo Cankarja in Prešerna irase ter jo čuvajte in gojite kot najdragocenejšo svetinp, kajti n od otrok zahtevati, da se učijo na g lati, kajti tako učenje je uspešnejše, poleg tega pa lahko nadzorujejo ali se (loma učijo ali ne. Prisiliti jih morajo, če drugače ne gre, da stalno ponavljajo obdelano snov, kajti le s stalnim ponavljanjem ostane snov trdno v glavi. Ttidi morajo paziti na to, da dijake med učenjem ne bo motilo kakšno drugo delo ali zabava ali čitanje zapelji-vih slikanic tujega izvora, ki razbijajo napačno fantazijo in napačen pojem o življenju. Najvažnejše pa, kar morajo starfi storiti je. da se čim bolj povežem s šolo. Starši bodo na ta način stalno obveščeni o delu svojih otrok, o nj'hovih prizadevanjih in pomanjkljivostih. Dobili bodo navodila, kaj storiti, da se dijak popravi. Toda še nekaj je pri vsej stvari važno. Kot bi morali biOi starši obveščeni o delu dijakov, tako bi morcli tudi profesorji poznati razmere, v katerih živi šolska mladima zunaj šole. Po razgovoru in posvetovanju s starši posameznih dijakov bodo laže ra-zumbli razloge dijakovega ne-razpoloženja pri pouku in znali bodo to združit; s svojimi opazovanji v šoli v skupno podobo pri ocenjevanju. Zato bi bilo prav in potrebno, da bi se starši bolj povezali s profesorji, da bi bil ustvarjen ani stik med šolo jn domom, ki bo koristil samo m izključno dijakom. Prepričani smo, da bi na tak način našega dijaka dvignili, ga iztrgali škodljivemu okolju in uspehi v prihodnjem tromesečju bi bik prav gotovo včl'ko boljši, kot so bili v prvem. Z blatnikom oplazil žensko po nogi Zvečer ob 19. url je 21-letni Dimitrij Mihalj iz Skedenjske ulice 13 vozil na motorju «Iso» last Gualtierija Micolosija iz Ul. Ko-štalunga 134 po Ul. Carducci proti Largo Oriani. Na Largo Barrlera Vechia pa je fant v viSinl trgovine s čevlji «Donda» oplazil z blatnikom vozila 54-letno Angelo Penko iz Ul. Rlvalto 1, ki je tedaj prekoračila cesto. V nedeljo dopoldan ob 10.15 so splovili novo m0?f|ci petrolejsko ladjo «Altea». Ladjo so gradili v ladjedelV Sv. Justa za skupino prevoznikov Giovanni Riboli iz Slovesnosti so prisostvovale številne 056*1)110511 iz v škega javnega življenja: gospod Smicht predstavnik ZVtI. spod Nun predstavnik MSA, kapetan Noakes direktor Vt\m nišča, polkovnik Stone predstavnik oddelka za javna " lastniki ladjedelnice Gandus in Pertot in drugi. n9|- Ladjo so zgradili v rekordnem času šestih mesecev-žima nove cisterne je 70.80 metrov, širina 10.80 metrov riva 1750 bruto-registrskih ton. Motor tipa Sulzer ji bo oirl8* zanima razprava. V Po kratkem posvetovanj,^(1 sejni dvorani, je sodnik V° ^ obsodbo okrajnsga sodišče še obsodil na plačilo stroškov druge razprave- .j^ Predsednik: Zulmin; tofjeri' De Franco; zapisnikar: obramba: odv. Uglessich, Ihtthtt* Istrski okrožni ljudski o 0d' je izdlai odlok o spremen* jjjii loka o prometu z nijačami. P0 tej Z* znašp trošarina za vin° ijtef-žganje pa 60 dinarjev na Za potrošnjo v družini P jalca se po tim cdloku va 200 litrov vina in_ ,.. j,a' žganja zn osebo nad 1® rosti in se za te količi J plača trošarina. Od P.rCJ^r $ likerji plača proizvaja*1’ m# dinarjev za hektolitrsk® njo alkoholu. primorski dnevnik — a — 20. januarja 1052 ^^dljevanje s 1. strani.) ie ie podkrepila boliraniii ' k‘ delulejo na sa-"amsnom nTro''ne pogodbe z f-toj srn 1 dejanski ob- dafjrj- sPrav;li s sveta. Na-(ieian da vezhšuinK)re tekati 20 za- godbenim \n Pndruženim po-področi,^ steankam, ki so na 5«sw l?°tZnej3ega STO 12Vr’ sti a • Pravnc pristojno-k bii„ astenovitev STO. STO 8 PrUtnSu g tega ustanovljeno lijakom Italije, same. Ita-Pcgodh Z *!a “fikcijo mirovne tistega ePriv°lila na odcepitev d:»vnegae d<’. tedaj njenega *e ie „ ? 02«nlja, iz katerega >' “ftenovilo STO Vkljub deloval . ni ^irektno so-o J^ri sklenitvi mirovne m^rža’^Lr^ar mČem njerip d" ,re?a ®«v* vezano na Otovim! Vezeta ga na dejstvn e . mirovr.e pogodbe W tJ? le stopila v ve- ip- todke s s, Postankom Italije tuta p? 5 čl- 24 stalnega sta-«Sto i Pravi med drugim: nosi Pnznalo polnoveljav- en Klr?Xne pogodbe z Itali-be ddejstvilo njen« določ- j 80 tu uporabljive«. jim legislptivnim »o ^ Je to področje STO, siavniVn tedanjem pred-tu* o*a .. generalu Aireyu, to št. j Glej razglas ZVU dan z /L septembra 1947, iz->dolX*nom- („ .Ya mesta Trsta za cifis ^ zastavo STO »uzurpa-do njpn Škodo pravice občine grba To . zasteve in njenega določbo - .P1 man) ker s to sta ni Hii tržaškega me- Vana, žaljena ali zasramovana pa kvečjemu poča- nadalin'?TS^rn. ueutemljena je Stavii * ki jo je po- iv,°jil Gammarata in o ■t ^ v t k 5 župan, češ da *irna ^ |^u, provizoričnega re- r°dju STA46*3 r‘a svojem pod~ PredvirfJ" uporabljati zastave, Snega slLt \ &ornj'Em čl. 9 9mi- a’ 2 drugimi be-°*tati br t>i bilo moralo in br2 svoie državne zasta-a, ker*2 3voie0a državnega &Tb, _ n icfoSi se oba istovetita «s n<«*-teo zastavo tržaške- 2 njegovim zgodo-1 ute) žrt>om» (čl. 8. stalnega cL^lji]* katerih naj bi ime- teuia. pravico le tržaška trditvijo se očividnb kt*0 težn SSIčf'Vk v ZM&zi ■2 ie ter: zo prof. Cammarate, po 8e Vedn na ^em ozemlju bajala, čeravno ne SllVer'a Učinkovito, italijanska res . ost. Ce bi ta suverenost gičojj'postajala, bi bil pač lo-fiška ?kijuček, da anglo-ame-if> pg^isška uprava upravlja *»5t J-■.'die rie kot zaupna ob-jtflega nadzorstvom Varno- ai.SVete Združenih naro-v 21. . V gl. £JV21 UACiiiti M diir 8teishi kot prv' °rsan STO, $ j« uZjmjrovr,e pogodbe, pač Jska ,,K,n° kot vojaška okupa-> ooiast. ^vii-0 ,bl se v tem oziru po- ti^ij** da fe kot g Očbawi u oblast podvržena tore' e konvencije in b.e,niiiiaJii nima pravice lz-tJailskih) obstoječih (ita-i zak zak™mv i„ zla-kaVl’ ki lp ,na ° državni za-’ te boa * tu pi'ei’ kot Je k, tJa‘>ske^ hCJC' scstavni dcl v kot tav državnega oz.m ja tnl!,,l0itioO pod italijansko su--'inicjj pac - italijanska ‘tel v ka teza bi bila pred- biio iteli tl. l0 ' o«.tn Premi, wi navzkrižju s tin' 2« in'^'ja v c-SSi-b le m ’ s kate",,5 Pamirja na Malic bila Združenim katerimi »n^.dtal L^b> Pravica na vsem o- „,,,itl , Pj/žnana, vkljuo do-kn... 'askih konvencij, za ‘‘J®, tuai rui p< . očju ,1i'niva- Samo Najviš Hr ' v . sk° S"dišce v »“tej- st,oi, ,.iu _ j _ kiti s- Kimu '|f.'i%Tuji,sodbi oj dn<-2a- ij/Me 47’ št. 289 dobesed- de,ra J* treba poudari- o v , tea Združen,m naro-Itison,, ‘ S čl’ 2u dogovora ha;,‘ Cl 4,Pfiznana vkljub do-teo,1 k(,t,8 Pravilnika h IV. ki »’ VeoJ ,ciJ‘ od 18. ll. se tl Ja oblast, kot te .m i*če Kut Je ona’ živlSi ega javnega re. a. ‘Jčnja. kor m hib r- ‘kovu ,1 tezte„Va> Ja, ker je -tr- , — -- bila 8ebh jen* zakonodajna moč T ° Pteur>n 1 na čist0 M' dn 0 bo i tezmerje. P°tiOo0ru veljavno po him Vno ' Pfem.rju, Jp b.lo 194, ,?ekretoJeix> z legislativ °d 20. junija mr m v»or 61». WtVfŠMiatete . da bi bila ZVU ^ v .dobi do 15. r’Sr>i'“ui, m47 haškim kon-te sPa m^J nP drži. Se H \Sepiomu teza držati «e,h° bi bji ‘ ^r,u 194''- Za to Pt>Vn 'tesprotii, a a, teza v očit, cija č Poglxju 2 določbami m.i-brv, Uekeua v°Jažka okupa-čkmftevljaRa._,?žMnlja očitno Ctent/te vojno stanje med •fiko •ti tel voinL. "kupiranim. O koJO ter^m stanju med oh ali ri}R tj° in Ame-ra v^a EOr ’?- med STO \'oi-te(iar n nJ‘ma državama 5w^nJe^ bitj govora! ter p j- mirovn'- °-Je stePila v tem tet je‘ ^pridruženimi dr- >lia,-br* 1047 ®-aJ° dne 15. tkJteo P°5^a Saj n-i0dbi d , t uv°d k mirov-^ sc zavezniške ?^te države" odiočUe ipoit-2 ‘telijo ‘n7*76 "ojfteOn A- 1 Z njo mil v te namer tea^te-amPrisnk r°vno Pogodto. Zg _r° m. ko uprav,. ■ olc' ne "Ji upravo tore; te a , P^cij-u- moremo imet; ?Wast. podvrže Vojaške Rre tuS konvencije S**teli«. ?b'ast ,** zavezniško tedz.Jč kot za,, ki Upravlja tn »li nm oblast pod fti kot -Jteostnega eve Vl oblastni or- gan STO in ki je podvržena le določbam mirovne pogodbe z Italijo. Nobenega dvoma ne more bi. t'i o tem. da ima anglo-ameri-ška vojaška uprava v svojem gornjem svojstvu že v terr sta-diju — ko ima upravljati to ozemlje na podlagi točke 3 čl 21 mirovne pogodbe v skladu z določbami začasnega statuta — pravico uveljaviti tudi določbe stalnega statuta, ekadar-koli se izkaižejo za uporabljive.) (čl. 2 začasnega statuta). Prigovor. češ da ta pravica gre še ie guvernerju, ni pravno utemeljen. Ce nočemo predposta-viti pri zakonodajalcu pleonazma — kar je vsekakor nedopustno — ge predzadnji stavek prvega odstavka čl. 2 začas-nega statuta, ki dovoljuje že v teku začasnega statuta, uveljav. ljanje uporabljivih določb stalnega statuta, nikakor ne more nanašati na guvernerja in na provizorični vladni svet, c katerih je govor v prejšnjem stav ku, pač Pa se mora nanašati na nekj drugi upravni organ v teku provizoričnega režima. Na tem področju ta organ se-* daj ne mor» biti dirugi kot — anglo-ameriška vojaška uprava. Že s prvim zakonodajnim ukrepom — razglas št. 1 — je ta organ brez protestov s katerekoli stran, uporabil čl. 24 stalnega statuta (in s tem tudi čl. 8 stalnega statuta). Legi-slativnim ukrepom tega organa dcl.guje župan, da je lahko z uradnega mesta Dostavil gornje protipravne trditve. Tudi sama tristranska izjava, na katero se sklicuje prof. Camrrarata — in ki najbrž bolj avtentično od njega tolmači mirovno pogodbo — priznava, anglo ameriški u-pravi tega področja STO značaj »upravnikov za račun bodočega guvernerja in demokratičnih organov ljudskih zastopstev, predvidenih po stalnem statutu Teritorija* (carme des regis-seurs pour le compte du futur Gouvemenr et des or ganeš de mccratiques de reprčsentation oopulaire prevus par le Statut Permanent du Territoire). Ce torej angloameriška vojaška uprava upravlja to področje za račun guvernerja in bodočih demokratičnih organov STO. pomeni to. dij sire že sedaj v smislu čl. 2 začasnega statuta uveljaviti vsaj tiste osnovne določbe stalnega statu te. ki bj jih moral guverner, če bi bil že imenovan, uvelja viti kot svoje prve zakonodaj ne ukrepe. Drugače bi se moralo smatrati. da so pooblastila ZVU še ožja, kot so bila v dobi do 15. septembra 1947, kar je vsekakor pravni nesmisel. Saj je ZVU vendar z razglasom it. 1 že uveljavila eno glavnih do Icčb stalnega statuta (točko 5, čl. 24). ne da bi doslej komurkoli — najmanj pa Italiji, ki b; bila. kakor se zdi, najbolj na fem zainteresirana — padlo rta uir, da bi osperaval zakonitost tesa njenega osnovnega zakonodajnega ukrepa. 'Nasprotno: z vsemi svojimi dosedanjimi pravnimi dejanji je Italija to zakonitost izrecno petrdila in priznala tako da bi tudj njeno eventualno sedanje Gsporavanje bilo zamujeno. Ne more biti forej nobenega dvoma o zakonitosti ukrepa, s katerim se je uveljavil na tem področju STO čl. 8 stalnega statuta, ki povzdiguje zastavo tržaškega mesta na čast državne zastave STO Ce se more govoriti o »uporabljivosti* katere koli doiočbt stalnega statuta v teku provizoričnega režima, je to gotovo določba čl- 8 stalnega statuta. Saj so vendar meje in državna zastava prvenstveni vidni znaki rojstva in obstoja kake nove državne tvorbe, saj se državna zastava STO neosporavano vije na terr področju že več kot štiri leta! Obžalovati je le treba, da anglo-ameriška vojaška uprava ni še do danes uveljavila po leg čl 8 še čl. 7 stalnega statuta o uradnih jezikih in čl. 6 stalnega statuta, ki določa kdo se ima smatrati v smislu mirovne pogodbe za državljana STO. Tako smo priča pravnemu oaradok.su, da se prebivalci STO še nadalje smatrajo za svoje vrste — italijanske državljane, v navzkrižju s čl. 2 začasnega statuta, v navkrižju s čl. 6 stalnega statuta in posebno še s točkama 11 in 18 priio-ge X mirovne pogodbe, ki oči. vidno In logično predpostavljata. da se bc. vsem upravičencem priznalo državljanstvo STO že s hipom, ko na tem ozemlju preneha suverenost Italije Posebno besedilo točke 11 priloge X mirovne pogodbe ne dopušča nikakega dvoma o tem, da so države pogodbenice. ki so sklepale mirovno po godbo, imele kot samo ob sebi umevno da upravičeni prebivalci STO postanejo njegovi državljani že v hipu, ko mirovna pogodba stopj v velja- vo. To besedilo se glasi: »Dobrine. pravice in interese, ob-stoječe v Italiji na dan uveljavljenja pričujoče pogodbe in ki so pripadli bivšim italijanskim državljanom, bivajočim na STO. kateri so postali državljani STO na podlagi te po. godbe, bo Italija spoštovala v isti meri kot dobrine, pravice in interese italijanskih državljanov v splošnem in to za dobo treh let po uveljavljenju mirovne pogodbe*. Kam naj denemo fo določilo sedaj, ko so že zdavnaj minula tri leta po uveljavljenju mirovne pegodbe a o državljanih STO ni še ne duha ne sluha?!! Jasno je, dia se je pod sentimentalno pretvezo tržaške za. stave nameravalo pokreniti na cmenjenj seji tržaškega občinskega sveta bolj resno vprašanje. ki nai bi s pravnimi argumenti podprlo kampanjo proti izvajanju mirovne po-god. be v njenih določbah, ki se tičejo STO. Zato društvo »Pravnik* kot tolmač pravnega čuta slovenskega prebivalstva STO, poziva ZVU naj, kot prvi vladni organ tega področja STO poskrbi za spoštovanje in izvajanje vseh že sedaj uporabljivih do. Icčb mirovne pogodbe, zlasti čl. 6. 7 in 8 stalnega statuta. DRUŠTVO »PRAVNIK* Libijo so proglasili za neodvisno. Prvi libijski kralj Mohamed Idris el Mah vi es Senusi jezdi v slavnostnem sprevodu v Tripolis — novo prestolnico. Mesto, je ob tako velikem prazniku slavnostno okrašeno. Se isti dan se je sestala narodna libijska skupščina. (Foto OZN) j LIBIJCI SO SE OTRESLI ITALIJANSKE IN DRUGE TUJE NADOBLASTI j Naj mlajša neodvisna država Libija Karavane beduinov, ki so v začetku leta prišle iz Fezana, Murzuka, Radamesa, Kupre ter drugih libijskih oaz v Bengazi, niso prišle tokrat zaradi trgovine, kot prihajajo običajno. Povod je bil izreden dogodek — proglasitev Libije za neodvisno in suvereno državo. Mesto Bengazi je bilo okrašeno z zastavami, napravljenimi iz treh barv: rumene, zelene in čme g polumesecem in zvezdo v sredini. To je zastava nove samostojne afriške države in obenem prve dežele na svetu, ki je dobila samo-stojnost pod okriljem OZN. Takoj po končani vojni so se pričele polemike o bodoči u-reditvi Libije. Sovjetska zveza ie med drugim predlagalp, da bi najvažnejši del Libije, Tnipolitanijo, upravljala ona sama. Velesile so dolgo napravljale o libijskem vpraša- KRAS ZAVZEMA VEČ KOT TRETJINO SLOVENIJE IN TRETJINO JUGOSLAVIJE Kras kljub kamenju in pomanjkanju vode s?n“KrZ°*eusrešn* t shriva °9romne gospodarske možnosti v gozdarstvu, predvsem pa v vodnem gospodarstvu neuspešni, ce prvo ne proučimo vseh talnih pogojev. Zato se________________________________________ __________________________ slovenska »Glavna uprava za vodno gospodarstvo* trudi skupaj z znanstvenimi ustanovami že več let, da bi temeljito proučila ves Kras. Zanimive ugotovitve so že dosegli o toku Ljubljanice Kras zavzema velike površine, več kakor tretj.no Slovenije in tretjino Jugoslavije. Zaradi njegovih znanih svoj-stev je ves ta prostor redko naseljen in gospodarsko slabo izkoriščen. Le malo je gozda na Krasu (v Sloveniji pretežno na Notranjskem in Kočevskem), poljedelstvo je v glavnem razvito le na kraških poljih in vrtačah in še tu z omejitvami, nekaj rudarstva (premog, boksit, itd.) in naravni pogoji na Krasu so s tem izčrpani. Ob deževju pcp'ave, ob suši pa pomanjkanje pitne vode, preveč vode še veck at pa premalo, to so znane značilnosti Krasa. In takrat vlsk: na daleč prevažajo vodo po 'krasu... Edino, kjer namesto propustnega kra.kega apnenca in dolomita prevladuje neprčipust-nejši peščenjak (fliš), kakor ■na pr. v Vipavski dolini in Postojnski kotlini, je človeku narava dobrotljivejša. Vendar Kras skriva ogromne gosp dar:.ke mož o ti v gozdarstvu. Gczd odlično uspeva na Krasu povsod, kjer je količinsko in časovno dovolj padavine. Pretežno je Kras zaradi svojega vzdolžnega p ležaja ob morju obilno obdarjen s padavinami. Dve tre jini te vode se s hiirim pronicanjem v z.niljo ohrani v nadzem li-skih in podzem-ljskih vod to-k h Vode je torej na Kram več thlrrtr UflrtH HaVaI i 73 llro'ta- * no poljedelstvo, vodno preskrbo in energijo, žal pa je težko dostopna, nekaj deset metrov pod zeml o, a na zemlji živa in mrtva narava kriči po vodi. S ovenija je dežela klasič e-ga Krasa, praslavlj.na. s sve-tovnozaano Postojp ko jamo. Tu so se v prejšnjem stoletju prva na svetu začela sistematična raziskovanja, slovenske besede «uolina». «polje» in druge so prešle kot kraški pojmi v svetovne jezike. Vzlic temu pa se znan st o Krasu v p. e-tekli dobi pri nas ni dalje razvijala, vse je ostalo pri opisni, kakovostni metodi in ni prešlo •na količinsko metodo, ki edina lahko d končno, rtzjxni znanstvene probleme Krasa m or> o"oči pravilne tehnične prijeme. Speleolcško je slovenski Kras od pogumnih »jamarjev* obilno preiskan, dobro je opisan in obdelan trdi g-ogra sko, ma jka pa v ostal h pegi d h. Geološko je zgradba Krasa slabo pretipana, geom rfo ogija je deduktivno in e ret čno tol-m čila nas a ek pur zemm lj-skih vodotokov kraškh poli, vrtač, uval, koliševk, prodornih dolin in brezen, hidrologija je z b-rv njem vode u-peš -in neuspešno ugo*avlja!a podzemeljske zveze. Pok zalo pa vedlj ve me’ioracije, vedra pre skrba, -energet ka, itd. Nepojasnjeno je bdo periodično plavljenje kraških polj: enostransko je bilo rešeno vprašanje kraške podtalni e. nedognane so ostale količi-ske razmere kraških voda. posebno med plavljanjem kraških polj. neznani so ostali hidrav ični po oji podzemeljskega pretoka, pogrnjeno nehidrolcško so se do.očala padavinska območja in razvodnice, itd. Nj čuda, da je-človek omagoval pred krasom. posamezni tehnič i ukre-pi na Krasu pa so se izjalovili. Razširjali ,; Stroške cenijo na 300 milijonov dolarjev. Na uresničenje izvedbe načrta sklepajo iz dej-’va, da je bila pred kratkim sklenjena med USA in Kanado tozadevna pogodba. Projekt »redera! P mmission* predvideva dva ali tri predore, ki naj bi ortiemali vodo 5 km nad slapovi vodovja Niagare ter jih vodili v centrale 8 km pod slapovi. 3. Tak zastoj po desetih letih lahko prinese človeku zagrenjenost. kar je razumljivo. In če gre samo za zagrenjenost, potem mu je treba dati roko, da nadaljttje prejšnjo pot in da najde novo vero v prihodnji svet in v človeštvo. Toda vrsta izjav izpovednega, osebnega značaja v knjigi nam govori, kako se Kocbeku upira prav bistvo vsega našega dogajanja. V »Blaženi krivdi* je zapisal: «Moja notranjost mi silovito govori, da moram ostati človeško neodvisen in svoboden, ne sam i zgodovinsko uporaben in koristen*. Zdi se, da se Kocbeku nič bolj ne upira kakor ta »zgodovinska uporabnost in koristnost*, ki ji postavlja nasproti človeško svobodo in neodvisnost kar vse je na prvi pogled lepo in za marsikoga hudo mikavno, in o čemer se pri nas zadnje čase za ogli precej govori. Nihče od teh ljudi pa ne pomisli, da so samo »zgodovinsko uporabni in koristni ljudje* v vseh dobah ustvarjali pogoje za to osebno svobodo in človeško neodvisnost. Milijoni in milijoni ljudi, brezimnih, tako rekoč brezpomembnih, je padlo v tej vojni, ki bi lahko rekli o njih, da so bili samo «zgodovinsko uporabni in koristni*, toda dejstvo je, da »človeške svobode in neodvisnosti* brez vsega ni, za one namreč, ki ostanejo živi. Ta »uporabnost in koristnost* ne ovira človeške svobode, ovira pa in skuša zavreti zgodovinski razvoj ta meščansko individualistična neodvisnost in svoboda, ki jo nekateri tako obožujejo. Ali ni grdo ali vsaj neprimerno odrekati resnično neprecenljiv pomen vsem živim in'mrtvim v tej vojni, ki so jih nekoč imeli celo za «kanonenfuter». ki pa So prav v teh letih dokazali, in prav s to svojo «zgodovinsko uporabnostjo in koristnostjo* ustvarili pogoje za pravo človeško svobodo. Naj se Kocbek ne vznemirja, če se je dvignil tak val nejevolje proti njegovemu delu, in ne sme tega imefi za nikakršno gonjo: užalil je slovenskega človeka, ki je brez vseh osebnih pretenzij ustvarjal pogoje za svobodo nas vseh. Kocbekovo zadržanje do naše stvarnosti ne izhaja iz uža ljenega samoljubja in neupoštevane ambicioznosti pač pa ker se v bistvenih stvareh razhaja z nami. O vsem tem se je izpo- vedal v svoji knjigi, kar je hkrati izpoved za njegovo zadržanje do stvarnosti za prihodnost. Vsakdo ima pravico, da si Po svoje zamišlja svet in njegovo ureditev. To pravico, se razume, ima tudi delavski razred, ker si jo je bil ustvaril. Revolucija, ki jo je bil izbojeval, pa mu nalaga posebne dolžnosti, da namreč brani vse tisto, za kar se je bil boril in kar je pogoj za svetlejšo prihodnost človeškega rodu. I. ZLO — KRIVDA Potrebno se mi zdi. da se ozre mo po nekaterih stvareh tn trditvah v Kocbekovi knjigi, ki nam bodo razjasnile izvor njegovega sveta, proti kateremu pa mi postavljamo svoj svet. Mislim, da ni dovolj, če tako nasploh zavrnemo ta njegov svet, ne da bi si hkrati utrjevali svojega, ki nam ga bo lepega dne skušal spet kčo drug ne gr sti. Kocbek je namreč prepričan o visoki vrednosti svojega etičnega gledanja in pojmovanja in o pomanjkljivosti našega etičnega sveta Zakai? Zato ker je njegova et ka večnega značaja naša pa piodukt družbenega razvoja in družbenih razmer, MIŠKO KRANJEC ZA RAZPOTJEM ki se v njej odražajo na poseben način družbeni odnosi. Prvine Kocbekovega etičnega sveta so krščanske, ki se ni od njih nikdar odtrgal. Ta etični svet sloni na temeljih izvirnega greha: prva starša človeškega rodu, Adam in Eva, sta se dala zapeljati po kači in grešila. Od tedaj biva na svetu zlo.'To zlo je v vseh ljudeh, «kakor plod v semenu in seme v plodu*, kot pravi Kocbek v svoji knjigi, zaradi krivde prvih staršev, nič manj v novorojenčkih kot v starih ljudeh, zaradi česar tudi otroci, če umrejo nekrščeni, ne dosežejo popolnega blaženstva. V noveli »Blažena krivda* najdemo za Kocbekovo miselnost pomemben prizor: Damjan mora ubiti zda alea Stefana. Ko to opravi, v neki duševni otopelosti sede na štor, zagleda rjavo kačo. Začne jo dražiti, dokler ga ne piči v roko. — Damjan nato razmišlja o svojem dejanju in o kači. «V njegovem drobovju sta se pretresljivo začela mešati občutek krivde in občutek vesoljne grozeče kazni. - V podzavss i so mu zag maze-le spjmi.rske prv ne in se dvignile v zavest. Tedaj se je odprl pred njegovim preplašenim duhom brezdanji smisel. V griziji-vih očeh se mu je pogled na gibko in tiho t;lo tesno povezal z meznandc mi sinboličnimi podobami, zagledal je starodavno znamenje zla: Nekoč je bil tudi človek plazilec. Nato se je na nepojasnjen način dvignil iz najnižjih žival kih vrst in se v milijonih let razvil do svoje vrhovnosti. In zdaj, ko obvladuje svet, presenečen u-gotavlja, da se kljub vsemu ob njem še vedno plazijo naj iž e živali in nos jo v Sebi zatrto ali zamujeno možnost neomejenega razvoja, ki se jim je spremenila v strup. Zato vlada v stvarstvu sovraštvo, ki se ga more rešiti edino človek, če- prav se tudi njega atavistično polašča. — Damjana je spreletela topa žalost, ko se mu je razodelo, da se je človek razvil v svobodno bitje in da je kača ostala obsojena na zaprto in nerazvito životarjenje. Človek je postal bitje svobode in ljubezni, kača je ostala zapredena v temo in zlobo. Zato sta kača in človek nemima drug pred drugim, človek se boji zla in se ga ne more rešiti, kača pa ga zavida za upanje na vrnitev v izgubljeni raj... — — Vedel je da se je tokrat, ko ga je kača pičila, spojil s skrivnostjo človeškega duha, ki se ne more rešiti zla in trpi zavoljo njega. Njeno biblijsko prekletstvo se je zganilo v njegovi krvi, strup je začel delovati tudi v njegovi zavesti... (str. 97). Kocbek je zgodbo o kači nevsiljivo vpletel v novelo in na prvi pogled ta kača nima posebne zveze z novelo. Celo nas gane njena Zamujena ali zatrta možnost nadaljnjega razvoja, medtem ko nas ona zavida za našo vrnitev v izgubljeni raj Vendar pa moramo pomisliti, da je kača — kot piše v bibliji - odigrala usodno vlogo pri Adamu jn Evi, ko ju je zavedla v prvd greh, nakar sta bila pregnana iz raja, nad človeškim rodom pa od tedaj leži večna krivda za izvirni greh, v človeka je tedaj bilo vsajeno seme zla. Nekoliko se poigrajmo s simboli, ki jih sicer ima Kocbek rad. Komandir Čekan in komisar Gaber odločita, da mora medicinec Damjan ubiti izdajalca Stefana. Damjan še ni «ubijal», verjetno je samo v b°rt>i streljal na sovražnika. Za-tf obtiči pred težkim vprašanjem, vsaj po Kocbekovem, preti usodnim vprašanjem. Za-menjajmo imena kakor v račun-ski nalogi. Čekan in Gaber naj bosta kača (ona iz raja, zvod-niška), Damjan pa Adam. Takle razgovor se potem razpleta med njima: Kača: »Zdaj si ti na vrsti! Adam, ni mogoče drugače... To je velika žrtev zate, toda znali jo bomo ceniti. Moraš jo vzeti nase... Osebne pomisleke smo žrtvovali skupnemu blagru...* — Adam se upira misli na usmrtitev: «...Ne bojim se, toda to je nekaj drugega, tega ne morem... Vsa notranjost se mi upira... To dejanje mi je zoprno... ta ogabnost je hujša od bojazni. Na tak način ne morem nikogar usmrtiti...* -Kača: ((Študirani ljudje ste čud- ni... Svoje lastne odgovorno se bojite... ker si jo bremen z namišljenimi strahovi pr odločnimi dejanji. Tvoj mora občutek ni zdrav. Nezdravo žiš v svet želja, v navidez vzornost, v neresnično dob to...» Adam: «Ne, taka usn titev ni bramba, s tako snu? se bom nečloveško zavezal. D ja notranjost mi silovito goi ri, da moram ostati človeško i odvisen in svoboden, ne sai zgodovinsko uporaben in ko sten...* — Kača: »...Zdaj se t rešil ie z odločnim dejanje Adam... sebe in svet boš si znal edinole v ravnanju, nik v premišljevanju. To dejai nas bo rešilo, tebi posebej bo še koristilo. Odgovorno nepoklicno dejanje te bo zat zalo in sprostilo hkrati...* Adam: »S takim dejanjem bom popolnoma izročil nezi nemu in prenehal biti to, k sem. Človek pa ne more b nikoli to, kar ni*. — Kača: «1 boš prenehal biti. le spremei se boš. Človek mora za blag svoje prihodnosti spremeniti 1 dl svojo naravo, ne samo s\ jo usodo. — Ja« sem storil ot j«, (Nadaljevanje sledi) t IJN ^ I I I" Vremenska napoved za danes \/ it I A/l r" obetg pretežno lepo vreme in f I V LI V1 L Ie Proti večeru delno pooblači- tev. Temperatura bo nekoliko padla. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 5.3; naju ižja 0.8 stopinje. STRAN 4 ŠPORTNA POROČILA 29. JANUARJA 1953 I- • tli SREDI BLATA IN DEŽJA: TR1EST1N A - L AZIO 1-1 (10) IPravfleri rezultat Domači boljši v prvem, gostje v drugem polčasu - Blato ni dovoljevalo normalnega ooteiia igre - Zapet slab dan tržašnih kril TRIESTINA: Cantoni; Belloni, Zoram; Giannini, Mariuzza, Et-s;ni; BoscoiIo, Petagna, Ispiro, Ciccarelli, De Vito. LAZIO: Sentimenti IV; Anto-nazzi, Sentimenti V; Alzaii, Ma-la-prne, Montaoari; Sentimenti III, Lareen, Antoniotti. Lofgren Su^ru. SODNIK; De Bernardi iz Bologne. Neprestano deževje je kazilo, prav vse na nedeljski tek' mi, edino rezultat za čudo od' govarja. Odgovarja igri, razdobjem terenske nadmoči in Zamujenim priložnostim obeh enajrtoric. 6.000 gledalcev, ki so se zri' tri M pod tribune in prostorne dežnike Po stojiščih, so kaj kma’u uvideli, da lepe igre ne bo. Obstajal je dvom, ali se bo tekma sploh začela ali ne. Trener Perazzolo, je edini nagovarjal k igri, Nieoov račun je bil pravilen: Tržačani so zares imeli zaveznika v blatu preti nadmočni kvaliteti rimskega namda. Na trenerjevo prigovarjanje se je torej tekma začela. Igrišče — pravo močvirje; po njem je čofotalo 22 nerečni-kov (čez pet minut že vsi blatni) in še sodnik De Bernardi iz Rninrme povrh. Ta *e dobro vodij tekmo in večinoma pravilno videl, kdaj je bil pade' poledica drsečega se igrišča, kdaj je imel svoje noge vmes nasprotnik. Tržačani so takoj po začetku poleteli proti nasprotnikovemu golu. A žoga je le slabo ubogala; ustavljala se je. drugič zopet šla prehitro p" spremenila smer in podobno. Lahko bi se. napolnilo cel učbenik n tem, kako se v blatu žogi streže; moremo reči, da so se igralci kmalu priuč:li na nenavadne pogoje. Bilo je zanimivo gledati, kako so vozili Ha'om med lužami. Vedelo se je. da bo uspešno ti**o moštvo, ki b-o v drugem delu igre manj utrujeno. Pozneje bomo videli, da je bila to enajstorica Lazla. Triestina mrtvem dela ie ro-Potvnma zadovoljila. Glavne ei.ormke je zopet imela v obeh izvrstnih stranskih halfih Giarminiju in Begniju ter zvezi Ciccarelliju, čigar delovna torišče je segalo od enega do drugem gola. Vedno je bil soliden Zo-rztn, ki nas ie nekajkrat presenetil z naravnost a-krobatskimi posegi. Belloni si ie nekako v 10. minuti poško- dovoj č10" ek jn š»raX rrrov do krmen Zaradi tega pa ni zapustil svojega T”rka. Cantoni ni grešil in veliko prošenje ie. ali bi lahko branil gol. Ispi-o je bil gonilno kelo rarednje vrste, kjer rta — tudi to je že običajno — slabo in a-li obe krili B'scrlo in De Vi'o In ena'storica Lazia? Larsen in Lnfnren sta sredi moč-v*.rja večkrat nakazala svoie tehnične zmo'nos*i in morda nam mora biti prav zara~’i niiju žal. da nismo meli rilf-ke gledati normalno tei-mo. Antoniotti je odličen zakliuč"-valeč njunega dela, prodoren, premeten. Da ne govorimo c dev-tdeset k»' Iškem Turku Sv-kruju: iz takega težknUa'ibr-s'*ena ekanmvv streli niso mi-'I Uboai vratar, če je tako streljanje povrh vsega še točno! Oba gola,- v 24. minuti je imel ž-ogo Ispiro, Povedel v le vo m privlekel nase svojega nasprotnika. V prazni prostor (kakih 16 me*rov pred gol'm) ie prihitel Ciccarelli, prejel Isnircvo žogo. Strel v levi kr*, gol. 1-0. Jzeno.čeuie v 3. minut-drugega dela: Sukru je poslu-žil Lofgrena, ta je nizko in prizemno streljal v desni kot Triestina je v prvem polčasu izrabila skoraj vse svoje »kurivo*. Giannini in Begni sta se v nadaljevanju p— lekla v obrambo, trv.dn"st jima n:' dopuščala napadalnosti; isti razlog je r'koval na zmernejši delokrog v napadu tudi Ciccare’l!ja. Sredina igrišča je tako ostala prazna, neovirano kraljestvo nasprotnika, katerega nf bilo treba dolgo prositi. Malacame in peti od bratoo Sentimenti sta portala neoprana odskočna deska agresivnih potez, v katerih sto obe zvezi gradili, Turk in Antoniotti v soglasju s tretjim Sentimenti-jem pa zaključevala. In blatu gre hvala, da v tem razdobju domači niso kapitulirali. Neodločen rezultat vsekakor ni neuspeh. m. v. VfllKO PRESENEČENJE NA TENSKEM PRVENSIVU AVSTRALIJE Mo Gregor porazil avstralski mit: Sadgmana ADELAIDE, 28. — Ker. McGregor je priredil veliko presenečenje z zmago nad Frankom Sedgmanom, herojem Davisovega poksla. Sedgman si je tako zapravil naslov avstralskega prvaka, o katerem bkoraj ni btlo več dvoma in za katerega je celo sam McGregor trdil, da bo Sedgmanov. Doigj Ken je bil verjetno najbolj presenečen od vseh po tej zmagi, ki je zaslužena in je odgovorila najbolje vsem onim, ki so Mc Gregorja zadnje čase kritizirali. Mc Gregor je osvojil prva dva seta, popustil v tretjem, da bi se spočil in nato avtoritativno zaključil borbo v četrtem. Tako Spdgman ne bo prinesel svoji zaročenki naslova prvaka kot poročno darilo. Pri Mc Gregorju je predvsem presenetila odlična igra z osnovne linije; torej ravno njegova dosedanja šibka točka. To je razveselilo teniške strokovnjake, ki so že enačili avstralski tenis s Sedgmanom. Iz objektivnosti je treba priznati, da je Sedgman igral danes precej slabše kot pri zadnjih nastopih. Italijani za Oslo MILAN, 28. — Državni svet Italijanske zimskošportne zveze je zaključil svoje delo. Zadnje dejanje sveta je bila določitev reprezentance za Oslo. Alpske discipline; moški; Zeno Colo, Carlo Kartner. Silvio Alvera, Albino Alvera, Rooer-to Lacedell, lilo Cclli in Er-martno Nogler. Zenske: Celina Seghi, Giuliarva Minuzzo, Maria Grazijj Marchelii. Tek: moški: Severino Compagnoni In Antonio Cuel. Zenske: Ilde-garda Tat/ra in F-des Roma-nin. Klasična kombinacija: Al-fredo Prucher. REZULTATI: Atalamta - Napeli Como - Bologna Ficrentina - Milan Inteir - Pro Patria Juventus Padova Ncvara - Sampdoria Palermo * Legnamo Spal - Lucchere Trestina - Lazlo Udinese Torino odi. odi. 1-0 odi. 3-0 odi. 2-0 1-0 1-1 odi. II Si Ml« P ij-iHi!:«* fm ii:: :::i' r 11 "1 lil 8! ’ m airaaHtirtnHttijtdUatifitTttttaHtttut! iiii*ttpi;maus RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Treta: 14.00: Igra orkester jugoslovanske cone Trsta, dirigira R. Crisman. 20.00: G. Verdi: «La Traviata*. ---------- Paganini: Koncert št. 1. 22.00: Schubert: 5. simlo-nija. — Trst I.: 14 00: Arija iz Rigoleta. Poje Lina Pagliughi. — Slovenija: 18.30: Operni baleti. 20.15: Komorna ura del Roberta Schumanna. ‘ Tret II.: 18.15: EDINA TEKMA NOGOMETNEGA TURNiRIA ZDTV Giuliana - flurora 10-0 (4-0) Dve tekmi sta bili zaradi s!obega igrišča odloženi. Oimoija pa se m pojavila na terenu. Prijateljska tekma Po eta v Sežani Akcija, ki Je prinesla Laziti gol izenačenja. Cantoni je izven vrat v času, ko žoga leti mimo Zorzina v mrežo: Na sliki vidimo še povsod prisotnega Turka Sukruja, ki ima velike zasluge tudi pri tem gelu. GIULIANA-AURORA 10-0 (4-0) Prava trgatev golov. Aurori je težak teren odrezal noge. Odpor je bil v drugem polčasu zato Je slaboten, o čemer pač najzgovorneje priča rezultat. V 10. minuti ie Bartolini dal prvi gol tn s tem otvoril kolekcijo, h kateri so prispevali v prvem delu v 15. muiuti Donda, v 30. ponovno Donda in tik pred koncem prvega dela Drioli. V drugem polčasu so bili uepeš-ni: Drioli v 9. minuti iz gneče; že takoj v naslednji akciji, ko je žoga komaj zapustila center, je Driolj ponovno pretresel nasprotnikovo mrežo. V 30. min. Bartolini. dve minuti kasneje Bertassi. V zadnjih minutah je Bertassi z dvema streloma zaključil tragedijo. Dež je medtem padal brez konca, goli so se namnožili kot gobe med neprestan.m padanjem dežja. GIl— '~ MIROVNA POGAJANJA NA KOREJI UJETNIKI SE UPIRAJO POVRATKU V SEVERNO KOREJO Zavezniški delegati predlagajo sestanek glavnih poveljnikov PAN MUN JOM, 28. — Piva seja zavezniških in severnokorejskih delegatov v Pan Mun Jomu, na kateri bi morali obravnavati način nadzorstva nad izvajanjem premirja, je bila na prošnjo severnih Korejcev odložena za 24 ur. Zavezniški delegati so ustregli tej želji. Včeraj so namreč izročili severnokorejskim delegatom načrt o takšnem nadzorstvu, ki obsega 17 strani in ki so ga Severnokorejci sprejeli le kot osnovo za razgovore. Kakor poroča AFP. so se častniki glavnih poveljstev sestali že včeraj na kratki pripravljalni seji In razpravljali o tem, kako naj bi se lotili načrta o odložitvi vprašanja gradnje letališč, ki so ga sestavili in v petek predložili zavezniški delegati. Pododbor, ki obravnava vprašanje vojnih ujetnikov se je danes sestal ter na dolgo razpravljal o vprašanju. Toda admiral Libby je označil to sejo kot eno najbolj mirnih, kar so jih imeli delegati doslej. «Pomislite», je dodal, «da na tej seji sploh ni prišlo do medsebojnega zmerjanja*. Zavezniki so Izročili severnokorejskim delegatom dva zaboja s točnim popisom in osebnimi podatki severnokorejskih i:i kitaiskih ujetnikov, v rokah sil OZN. Južnokorejski delegat C ang je Izjavil, da zavlačujejo Severnokorejci pogajanja le zato, da bi pridobili na času. «Ko bodo pripravljeni na napada, je dejal Cang, «bodo to storili brez pred-odkov ln oklevanja. Severnokorejski delegatje nimajo namena zaključiti pogodbe o miru na Koreji. Vztrajajo na gradnji novih letališč in povečanju dosedanjih; mar ni to zadosten dokaz, da se pripravljajo na vojno? Sovražnik, ki ga imamo pred seboj je brezsrčen, izdajalski in odločen. Vojna na Koreji je zanj le eden izmed incidentov v mnogo bolj obsežnem okviru. S sovražnikom te vrste so Združeni narodi doslej zaman skušali doseči mir in podpisati pogodbo o premirju*. Cang je predložil tudi dve peticij, ki se nanašata na sporno vprašanje glede zamenjave vojnih ujetnikov in civilnih internirancev. Prva, ki so jo podpisali številni severnokorejski ujetniki, izraža njihovo zvestobo južnokorejski vladi in odklanja vsakršno repatriacijo, pa naj bj bila sklenjena ta s kakršno koli pogodbo. Druga, I Torinu takoj poskrbeli za ki so jo podpisali družinski čla-1 razdelitev brošure med deni južnokorejskih civilistov, ki lavce, posebno v dneh festlvetjih imajo v rokah Severnoko- Ua komunističnega Lska. Men-rejci, zahtevajo naj bi bili «ti j81 n* Poslavljati za- nesrečniki vključeni v seznam jU?Oa iP*?- ‘r 15-u in, po^e" o zamenjavi*. delskih italijanskih delavcev, o ... . v,., - . . ko so na straneh brošurice, po- V peti točk! načrta o premir- s!ja dež KPI ,ah, ju, ki so ga zavezmški delega i)l; j Sovjetska zveza v zad-včeraj izročili Severnokorej-j njih d-p.ih letih k š la št3#. cem, je predviden tudi more-j ne nenapadalne pogodbe in se biten sestanek treh glavnih poveljnikov bojujočih se sil. Sestali naj bi se v feibruarju in sicer v Pan Mun Jomu, kjer naj bi po možnosti tudi podpisali premirje. S fronte poročajo le o letalskem delovanju, ki je napadlo nekaj severnokorejskih vojaških položajev. Zavezniške sile So v pretekli noči zaradi močnega severnokorejskega napada zapustile izpostavljen položaj na vzhodni fronti. Volitve v Iranu TEHERAN, 28. — Pregled volilnih izidov v Teheranu je postavil na čelo Moiadekovo nacionalno stranko. Po posebnem obredu v mošeji Sepahsala so bili strti pečati na 104 kovinskih skrinjicah, nakar se je pričelo s štetjem. Pri pregledu 9.000 od 145.000 volilnih Istkov, vodi 11 kandidatov nacionalne fronte nasproti enemu neodvisne stranke. Vse kaže, da si komunistična stranka «Tudeh» ne bo priborila niti enega predstavnika. Opozicijska stranka Djemala Enanija pa je dosegla najnižje število glasov. Usodna pomola vodstva KPI WAS«INGTON. 28. — Ii> formacijska služba zunanjega ministrstva se je grdo ponorčevala z vodstvom italijanske komunistične partije. V pretekli jeseni je namreč poslala na sedež KPI v Tor.no velikansko število brošur v katerih je posebej obravnavana zunanja politika Sovjetske zveze v zadnjih desetih letih. Da bi vedstvo italijanske KP ne ugotovilo takoj prevare, so bile brošurice vezane y rdeče platnice z belim Picassovim golobem in s pomembnim naslovom »za trpjen mir*. Misleč. da je pošiljka prišla lz Rima, so na sedežu KPI v še naprej trudi doščl vse drugega, nego trajen mir. kaj Svetovna industrijska pio zvodnja leta 1950 NEVV YORK, 28. — Letni pregled sveovne industrijske produkcije. ki ga objavlja statistični urad OZN, ugotavlja, da je bila svetovna industrijska produkcija v četrtem tromesečju leta 1950 dvakrat tako velika nego v letu 1929, ln sicer: premoga je bilo izkopanega 1200 milijonov ton. pri čemer nista upošteti Kitajska in Sovjetska zveza. Proizvodnja premoga je bila za 8 odst. večja kakor v letu 1949, toda za 8 odst. manjša nego v letu 1943; proizvodnja petroleja (ni upo-šteta SZ) je dosegla 485 milijonov ton nasproti 167,1 milijona ton v letu 1931; električna energija (brez SZ in Kitajske): 855 milijard kilovat, odnosno za 217 od3t. več nego leta 1931; bombaž (brez SZ): produkcija bombaža se je zmanjšala v letu 1950 za 15 odst. v primeru z letom 1949 in za 6 odst. v primeri z letom 1931-32; volna (brez SZ): povišek proizvodnje za 2,3 odst. v primeri z letom 1949; železne rude (brez Kitajske in SZ): 93 milijonov ton nasproti 81.3 milijona ton v letu 1937 ln 44.2 milijona ton v letu 1931: jeklo (brez SZ in Kitajske) 140.9 milijona ton nasproti 117 milijonom ton v letu 1937; poljedelski pridelki: svetovni pridelek žita se ej povečal za 16 odst. v primeri z jeti od 1934 do 1938, pridelek koruze za 20 odst., prde-lek riža in krompirja za 2.3 odstotkov. Rusko-japonski odnosi TOKIO, 28. — Pomembni japonski krogi so mnenja, da bi morali Japonci sprejeti sovjetsko vabilo ln se udeležiti kot opazovalci gospodarske konference, ki bo letos aprila v Moskvi. Na drugi strani se zatrjuje, da so Rusi uradno namignili Japoncem, da bi jim bili zopet pripravljeni dovoliti ribarjenje v vodah Severnega Pacifika ob sovjetski obali. Na ta način bi se Japonci lahko koristili z ribolovom v Ohodskem in Beringovem morju, kjer je zlasti mnogo tunov. Zamenjava denarja na Romunskem Radio Bukarešt javlja, da je ministrski svet sporazumno s centralnim odborom romunske komunistične partije odločil zamenjati denar. Odločba je stopila v veljavo danes. Vrednost novega leya je določena ne v razmerju do dolarja, marveč do rublja, ki ga smatrajo za »najbolj trdno valuto na svatu* in razmerje do katerega je določeno: 3.80 leja za vsak rubelj. Posameznik bo lahko zamenjal največ tisoč starih lejev za 10 novih torej v razmerju 100:1. Za vsoto nad 1.000 do 3 000 lejev, bo pri zamenjavi zaračunanih 200 starih lejev za 1 nov lej, pri vsotah nad 3.000 lejev bo razmerje 400 starih lejev za en nov lej. Holandsko sodelovanje v evropski vojski NEW YORK. 2f — i.oland-ski ministrski predsednik Drecj je sinoči odpotoval iz ZDA, kjer se je mudil dva (edina. Predno je stopil na letalo je izjavil, da bi bila njegova država priprav-1 ;ena sodelovati v evropski vojski, vendar ped nekaterimi pogoji in sicer: 1. oblast s nad to mecnaredno vojsko bi ne smela biti v rokah enega sgmega mo ža. temveč zaupana primernemu svetu; 2. vojaški strc-ški bi ne »meli biti previsoki in v skladu z možnostmi njegove državo, O razgovorih, ki jih je imel s predsednikom Trumar.cm in obrambnim ministrem pa Drees ni hotel ničesgr povedati. BOCHUM, 29. — Ob eksploziji, ki je nastala v električni centrali strojne tovarne «West-falia - Dinnendahl - Oroeppel* sta dve osebi Izgubili življenje, več kot 40 pa je bilo ranjenih. TOKIO, 28. — Ministrski predsednik Jošida je danes iz-jgv.l pred r arlanur.tcm da Japonska ne bo megla skleniti mirovne pogodbe z Rusijo, vse dokler si bo ta prizadevala motiti notranji red na Japonskem. Dodal je, da poleg ideoloških razlik moti prijateljstvo med obema državama tudi 300.000 ujetnikov, ki so še vedno v Sovjetski zvezi. Ako računamo pri tem, je nadaljeval Jošida, da je tudi prijateljski pakt med Sovjetsko zvezo in Pekingom pravzaprav naperjen proti Japonski, ni mogoče mi-■'lili na mirovno pogodbo med Rusijo in Japonsko. ■IULIANA: Colcgnati, Job. Fontanot. Berenini. Billucaglia, Angelcmž. Bartolini, Drioli. Donda, Enchelli, Bertassi. OLIMPIJA - SV. ANA 0-2 Igralci Olimpije se niso pojavili na igrišču, nakar je sodnik Ponis po predpisanih minutah poslal kompletno moštvo Sv. Ane domov. Sv. Ana bi igrala v tej postavi; Petronio, Kemperle. Cok, Petronio. Vojvoda, Leban, Colussa. Parovel, Sancin. Piško, Korošec. — Zaradi slabega vremena sta bili odgod.eni tudi tekmi Ilirija — Zarja in Inter — Študenti. ŽELEZNIČAR (Sežana) . POLET (Trst) 1-1 (Prekinjeno v 32. minuti prvega polčasa). Kljub slabemu vremenu sta moštvi, podprti z običajno skupino navijačev, pogumno začeli z i3ro. Tud; pri najboljši volji je ni bilo mogoče pripeljati do konca, zaradi česar je sodnik po 32 minutah odžvižgal konec pri stanju 1-1. Gol je dal za Polet Volpe (žoga je zaradi blatnega igrišča prevarala nasprotnikovega vratarja), izenačil ie Iz gneče Kranjec. ŽELEZNIČAR; Vidmar, Jazbec, Škulj, Faradizo. Štolfa, Blagojevič, Ferenc, Lazar, Kranjec. Plantašček. Švab. POLET: Passaggio. Moretti, Leone, Persini, Tatarella, Jankovič. Križman. Rugo, Presen-ti. Vclpe, Tatarella. čaja za cilj tudi medsebojno spoznavanje med dijaki obeh mest. Zaradi cbeh razlogov bi si želel; mnogo takih dvobojev. Povratni match bodo igrali verjetno konec februarja v Trstu. Z vseh vetrov NAMIZNOTENIŠKI DVOBOJ SLOVENSKIH DIJAKOV Trsi Gorica 41 GORICA. 28. — V nedeljo sta nastopili v Gorici namiznoteniški ekipi Društva slovenskih srednješolcev iz Trsta ter dijaške špoitne skupine »Gregor- čič*. Igrali so v prostorih soriškega ENAL v Ulici sv. Iva- na. Zmagali so zasluženo gostje z rezultatom 4-1. Tekmovali s<> po «Davis cup* sistemu. Prva dva sta nastop la Mito Tomšič (Trst) in Anton Urš č. Gladka zmaga prvega z 2-0 (21-11. 21-17) ne potrebuje posebnih komentarjev. V drugem setu je Uršič nudil precejšen odpor. Karel Tomšič v drugi igri ni imel prehudega naaprctnika v Benedet-ču (Gor ca). Rezultat: 2-0 (21-14. 21-17) v korist preciznejšega Tržačana. Goriški par ie bil nevigran, zaradi česar je precej gladko izgubil proti bratoma Tomšič. Tudi ta igra se je končala v dveh setih: 21-14. 21-18. Morda najbolj napeta igra matcha je bila med Mitom Tomšič ?m in Benedetičcm. Goričan je tesno izgubil prvi set (19-21), a le v nadaljevanju zaigral nepričakovano dobro, sl z lahkoto osvojil drugi set in no dolgi in napeti borbi še tretjega (21-14, 24-22). Stanje po točkah 3-1. S slrbo igro je Urš č hitro izgubil proti K. Tomšiču z 2-0 (21-10. 21-8). Končno stanje torej: 4-1. Podobna tekmovanja imojo poleg izključno športnega zna- O Jugoslovanski reprezen. tantki v košarki Horvatovo in Engsldingerjevo (obe Pro-leter Zr.) je povabil Wiener Sportklub na Dunaj, kjer naj bi igrali tri mesece v njegovih vrstah. Namen povabila je ta, da bi se Dunaj-čanke naučile in spoznale igro jug. igralk. O Znani plavalec Maroje MilodanAč d teli, po poročilu eRijeikega lista*, usodo mnogih emigrantov, ki so nepremišljeno zapustili našo, državo. Iz Belgije, kjer je zadnji čas žlvz', je moral na delo u Kanado. G Na nedeljskih plavalnih tekmah v zimskem bazenu v Subotici, na leaierih so sterta. It plavalci Proleterja iz Zre-njanina in domačega Sparta-ka, so bili dosežem nekateri izredno dobri rezultati. Tako je plavalec Zrenjenina Mi. hajlov plaval 50 m prosto 27 sek., kar je samo za eno desetinko slabše od državnega rekorda. Njegov klubski tovariš Jagodic je za 100 m prsno potreboval 1:17.6. Zelo dober je bil dalje rezultat Spartakovca Kočika, ki je na 50 m hrbtno dosegel čas 34.8. Mihajlov iz Zrenja, nina se je postavil še v eni disc plini, ko je na 100 m prosto plaval 1:01.8. KINO V T It S T C Rossetti. 14.30: »Nesrečna na», A. Fzbrlzl. Exceisior. 16.00: »Eroica*, lil«1 življenju L. v. Beethovna. ^ Nazionale, 16.00: »Deklica * ™ nave», M. Rokk. , Fenlce. 16.30: «OsvajaIka»i * Hayward. . Filodrammatico. 16.00: pirat*, P. Henveid. Arccbaleno. 15.30: «Bil Je da, da!» W. Chiari. „ Astra Rojan. 16.30: «Trdnja«J preda*, D. Laroour ln HO®" Alabarda. 15.00: »Potujoči obla*" V. Johnson, J. Allyson. . Armonia. 15.30: »Tarzan na nem pohodu*. , Ariston. 16.00: »AmerikansM nlčka*, A. Gardner in Aurcra. 16.: »Rodoifo Valen®(J' Garibaldi. 15.15: »DakotsKf ^ čarji*. Red Cameron. #, Ideale. 16.00: «MaščevalW> P Domergue. ^ i .n pero. 16.00: »Škandal njeF" ga življenja*, R. Russell. Italia. 15.30: »Pustolovščina X», M. Oberon. .a Kino ob morju. 16.00: Marturano*, E. De Filipi0:., Moderno. 16.0: »Kako je živ«“ s kovvbojem*, I. Dunne. . Savcna. 15.00: »Tropski vl“ L. Darnell in VVindnvarK. Viale. 16.00: «Tolpa», R. Mi tdg Vittorio Veneto. 16.00: PLAVANJE: CLEVELAND: 49.3 na 100 m prosto COLUMBUS, 27. — D:ck Cleveland, iz Honoluluja je po- stavil neslužbsni plavalni svetovni rekord na progi 100 yar-dov prosto. Preplaval je pr-go v 49.3, medtem ko je irrvel prejšnji najboljši rezultat Al-lan Fort! s časem 49.7, DUNAJ, 28. — Na evropskem prven«tvu v umetnem drsanju. k; bo od 4. do 6. februarja na Dunaju, bodo nastopil: tekmovalci devetih držav: Avstrije. Češkoslovaške, Finske, Francije, Zahodne Nemčije, Anglije, Italije, Holandske in Madžarske. *N * * KITZBUECHEL, 28. — Dagmar Rom je zmagala v ženskem slalomu na avstrijskem smučarskem prvenstvu. V alpski kombinaciji je bila nrva Proxaufova, v skokih pa Sepp Bradi. V ISTRSKEM OKROŽJU ZARADI SLABEGA VREMENA Prisilni počitek Nogometne tekme v Istrskim okrožju odložene zaradi slabega vremena Vse neodigrane tekme prvega dela nogrmft-ega prvenstva Istrskega okrožja so bile odgo-dene na prihodnjo nedeljo zaradi poplavljenih igrišč. Edina tekma je bila v Kopru med Auroro in Strunjanom. Kcnčala se ie z zmago domačinov z rezultatom 2:1. — Strunjančani so zapustili igrišče v 21’ drugega polčasa, ker je sodnik upravičeno izključil njihovega igralca Zara. preteklosti*. J. M. Donava Azzurro. 16.00: »Tarzan in F nje*, L. Barker. Belvedere. 16.00: »Sajgon*. . Marconi. 16.00: »Tako se Jej čela naša ljubezen* B. Massimo, 16.00: «Veliko izdaj*' E. Taylor, , Novo Cine. 15.00 »Dvoboj/ sonen*, J. Jor.es »n G. Odeon. 16.00: »Ni miru v ollr nasadih*. Radio. 16.00: «ArtagnanOV G. Canale in C. Ninchl. Vittcria. 16.C0: «Viktorija bica morilka*. -!P RADIO JlIUOSI,OVA,%SKli 0 0.11 i'i » K Sš T A TOREK, 29. januarja 1»5* polj 7.00, 13.30, 19.30 ln 23.05 , čila. 13.45 Lahka glasba. ^ I Igra orkester jugoslovanske 'irsia, air.gira H. Crisman. 14.1« & Od včeraj do danes. 14.35 venske naredne. 18.00 Dve * retni uverturi. 18.30 pesmi »‘t, ga juga. 19.00 Siavni instru^ raln.1 s/UKti 'JO 00 rrmc*proe ... talni solisti. 20.00 GiusefP0 ...j tli: »La Traviata*. 22.00 glasba. 22.30 P.esna gias&a. Glasba za lahko noč. 'i nnr 11. 12.00 Novi svet. 12.10 Z* VoO kega nekaj. 12.45 Forcčiia. ^,) Glasba po željah. 14.0J P/f;, A- 17.30 vi e sna glasba 'S.OO 0 fti< menke. 18.15 Paganini: K0’,«#) si. 1. 18.42 Vesern glasba. »'L Anglešč.ua po radiu - 8. naio včerajšnje in današnje J lodije. 19.30 Lahki orkestri. 3 roročila. 20.00 Večerni 20.30 Aktuamosti. 20.45 JaI7% čev kv.ntet. 21.00 Dramath1«^ povest: Ihor Heyeru'ahl: ,,,) TIKI — 1. nadalj; nato P.w glasba. 22.00 Schubert: 5. siI^5 I nija. 22.27 Odmevi iz oper«?; j Komorna glasba. 23.00 SiM‘■ Belizarjev praznik. 23.15 la. 23.35 do 24.00 Polnočna •rHMT , Arija iz Rigoletta. Poje rfg. Pagiiughl. 14.25 Motivi st-V -' Dunaja. 17.30 Spored BBC: M terene dvorane Vel ke Brit3”,, * ne dvorane Velike j 19.00 Glas Amerike. 19.15 /^1 ...15 Kg! mikrofona. Edith Piaf. 19-30 kester. 19.50 Kratke Spohn« a 1 tfl' I sti. 20.30 Na dan z avtorji j 20.45 Glasbene melodije iz ^ j ver Cityja. 21.15 »Vpr.šaj* ^ lujejo Teddi Reno, Jula De ’ , ma, orkes-er vodi Lelio LU1'- ma, ontes.er vodi Lelio 22.55 Ravelova glasba. 23.25 * 1 na glasba. K I. O V K N I J A d* 12.00 Igra Srečko D.ažil * -.jg. jim ansamblom. 12.30 P°r0 15.00 Poročila. 15.10 glasba. 15.30 Želeli ste — Pjš šajte! 16.00 Mojstri orkestr* . stoletja. 17.40 Koncert lahke i.v bc. 18.30 Operni baleti. 19-"W bavna glasba. 19.30 F° »r 19.40 Zabavna gLsba. 20.00 ^ dijskl feljton. 20.15 Komorn* jj del Roberta Schumanna. Popularne me'odlje. 22.00 * čila. 22.20 Za lahko noč. In kot odmev grmenja ocean-skega neurja v vsem svetu so se slišale Stalinove besede: »Stvar španskega ljudstva ni samo osebna stvar Spancev, temveč je stvar vsega naprednega -n progresivnega človeštva*. Nihče ni mogel dvomiti, da ZSSR nj izjavila svoje solidarnosti z demokratično Španijo. Cs so te besede v vsem antifašističnem svetu imela to pel odmev solidarnosti z našo borbo ,so v Španiji naletele r.a globoko hvaležnost v srcih vseh ljudi in vseh narodov polotoka. Toda Stalin, ki je dobro poznal vlogo in popularnost borbe španskega ljudstva, se 9vo_ jih besed ni držsl. Prišlo je do peob čajnega pojava. Medtem k< »o v vsem svetu najboljši sinovi delavskega razreda in antifašisti, premagujoč tisoče težav in rv licijsko zasledovanje prehajali čez morja in meje. dP hi prišli v republikansko Španijo in dali našemu ljudstvu največji dokaz solidarnost' z ustanov tvijo mednarodnih brigad, je ZSSR začenjala odklanjati prod jo orržja, ki ga je z dobi im denarjem hotela repubMkanska vlada kupiti od »dežele »ocializma*. Ta proda- ja ne bi prišla navzkriž z mednarodnim pravem, ker je bila republika zakoniti režim v Španiji, Dežele * demokratičnim ln liberalnim režimom so iz strahu in iz svojih posebnih razlogov prezirale zakonitost španske republike, postavi ale embargo na kupljeno orožje (tudi na ono, ki je bilo kupljeno pred Francovim uporom), in zapirale svoja tržišča za vse r«Eb3ve vojn. ga m te iala ki nam je bil neobhodno potreben in s katerimi bi bi’a rrša znv-ga zagotovljena. Stal šče ZSSR se, kljub sladkobnim Staliro vlm Izjavam, ni mnogo razlikovalo od stališča buržoaznih dempkr cij. Vi vsi veste, da je brez vojske, brez komandnega kadra, brez vojaških načrtov ln zemljevidov, samo z navdušenjem in s spontano ln'ulcljo mn'žic, oborož:nih s starimi revolverji, lovskimi puškami in noži, špansko ljudstvo premagalo reakcijo in ukrotilo vojaški upor v na pomembnejših pokrajinah Španije v prvih 48 urah borbe. Ko bi nem demokratične dežele, v prvi vrsti pa ZSSR. omogočile nabavo orožja, ki ga je J ES US H h R N AN D E Z O VLOGI ZSSR V ŠPANSKI DRŽAVLJANSKI VOJNI m STALIN NI HOTEL PRODATI OROŽJA špansko ljudstvo hotelo kupiti in plačati, bi bil frankištični upor likvidiran v nekaj tednih; špansko ljudstvo bi ana-gjdo, še predno bi Hitler ir. Mussolini imela čas, vreči proti njemu svoje vojake ln vojni material ln ustvariti ogromno nesorazmerje, v katerem se je razvijala borba španskega ljud. stva. Od začetka pa db konca vojne je bil Franko stokrat močnejši v orožju. V onih prvih dneh, v onj prvi rezerviranosti in omahovanju ZSSR se je ka. zalo tisto, kar je bila linija ZSSR v vojni španskega ljudstva. Namesto da bi nam poslal orožje, nam je Stalin pošiljal mnogoštevilne »svetovalce* — vojaške, politične in policijske. Vsem »ta tako vlada kot KP Španije postavljala zahteve po orožju in njegovi čimprejšnji dobavi. NI odveč povedati, da je mnoge izm-d teh »svetovalcev*, večino, Stalin dal kasneje postreliti pod obtožbo, da so protlrevolucionarji in agenti sovražnika. Ce sprejmemo obtožbo, ki jiih je pripeljala na morišče, bj mogli marsikdaj povedati o socialistični deželi, ki nam je kot «pomcč» poslala e. klpo ljudi, od katerih J« bilo kasneje 90 odst, ustreljenih kot »Hitlerjevi agenti*. Ne da bi se spuščali v posamezne primere vsakega izmed njih, mc-ramo reči. ker to zahteva resnica, da ti ljudje, tl ustreljeni, v Španiji niso delovali kot sovražni agenti. Nagibamo se k prepričanju, da je Stalin likvidiral večino teh »svetovalcev*, ker oni, kot tudi ml, niso razumeli ravnanja voditeljev svoje dežele, ki nam nlsc hoteli prodati orožja, ki y bilo nujno potrebno španskemu ljudstvu za vojno in zmago. Ze lo verjetno je. da so tj »svetovalci* v svojih poročilih kazal: zmedenest. In ta zmedenost, t' začudenje sta jih pripeljala na morišče. Bili so prenevarne priče, ljudje, ki so vedel) več kot je bilo treba o zločinski igri Kremlja v španski vojni. To ni navadno hipotetično mnenje, kajti z večino ustreljenih j« imela KPS, in tudj jaz osebno, številne in pogcgto ponavljajoče se razgovore, v katerih smo o-pazlll, kako se oni, kot tudi ir.i, z začudenjem in nezadovoljstvom izražajo o politiki vojaškega preskrbovanja španske republike lz ZSSR. Na drugi strani, če bi ti prvi »svetovalci* bili agenti Hitlerja, bi se vojna španskega ljudstva končala v Francovo korist Že v prvih tednih. Tl prvi sovjet skl »svetovalci* so bili v vseh štabih in so skupno s Španskimi oficirji pripravljali načrte za vse boje. Se več, smeli so računati s slepo predanostjo komunistov. ki bi Jim v onih čarih sledili, pa tudi v brezglav-nih vojnih načrtih Iz prepro stega razloga, ker so to bili ljudje s Stalinovim zaupanjem. In prav v prvih tednih In mesecih se je pokazalo največ vztrajnost; in heroizma, največ organizacijskih naporov in discipline, 4a se v republikanski Španiji izvrši pregrupiranje in doseže enotno vodstvo številnih milic in kolon, ki so jih usta navijale Partija ali sindikalne organizacije. V tem razdobju je na dlrekt-ne zahteve naše partije Moskva odgovarjala s površnimi razlogi, navajala ogromne tehnične težave za pošiljanje orožja, ob. enem pa nam navajala tako netočne argumente ktf n. pr.; da je mednarodni položaj tako na pet in občutljiv, da bi odkritej-ša akcija v korist republiko--ske Španije utegnila povzročiti resnejše komplikacije v odnosih med ZSSR ln fašističnimi dežr-lami (n prestrašiti Chamberlaina, D-ladiera in Roosevelta -s čimer bi se obenem povečale izoliranje španske republike. To je bila že pot, ki je ZSSR pripeljala do sodelovanja v ir.oustruozni politiki »nevmeia. vanja*. «Nevmešavanje» je imelo dva pcmena; prvega, ki je izenačeval zakonitost republikanskega režima z upornimi fašisti, ,‘n drugega osnovnega, ki Je vezalo roke španskemu ljudstvu in opravičevalo vse nepravilnosti na mednarodnem pedročju, Hitlerju in Mussoliniju pa pu-ščalo odprta vrata za »tajna* dovažanje vseh količin orožja in rednih vojaških enot, ki bi v krvi zadušilo borbo demekra-tičnlh sil Španije. ZSSR se n! pomišljala sodelovati s fašisti in «demokrati» v sistematičnem dušenju španskega ljudstva. Resnic] na ljubo je treba pri znati, da nam je ZSSR prodale nekaj orožja, morda manj '/t tega, kar smo kupili v kapitalističnih deželah; mi nimrmo nobenega interesa, da to dejstvo prikrivamo. Za ZSSR je bila prodaja orožja španskim republikancem pomembna bolj kot simbol, zaradi propagande, ki naj vzdržuje »sveti plamen*, kakor sredstvo, ki naj omogoči zmago «stvari vsega naprednega in progresivnega človeštva* Ce je Franco dobil 200 letal, smo jih mi dobili 20, če je Franco dobil 1.000 topov, smo jih m! debil! SO. Tako razmerje je veljalo tudi za tanke, puške in strojnice. Mar je bilo mogoče izigrati blokado «nevmešavanja»? Vse. kakor je to bilo mogoče; izigravala sta jo Hitler in Mussolini, povsem odkrito; izigravale so jo naše ledje, ki so potovale v sovjetske luke, da pripeljejo tisto malo blaga ki nan: ga je ZSSR omogočila kuoiti. Te lad-je so mogle prevažati, republi. kanska vlada pa je imela dovolj sredstev za plačevanje tudi tisočkrat večje količine orožja od one, ki je bila prepeljana zakonite v Španijo. To pomeni, da so bile «tehnične težave* samo svečana laž. Ce Je republika mogla vzdržati skoraj triletno vojno v ta ko brezupnem položaju infe-riomesti v oborožitvi, če je mogla nuditi odpoT, je bilo to mogoče zaradi tega, ker ja taj- no kupovala v vseh deželah ^ ro ž lezo, zr.rjavi.io kram°y Je bila nakopičena pri vseh 'J3 | skah sveta. Kupovr.i -mo ve z dvcma ducatoma ' in take, ki so že pri prvem lu padli z lafeVe. Imeli j kaj desetin vrst pušk T:'7' j kalibra, s katerimi je bil« A ! rožena naša peheta in I jz ustvarjalo težke Pr jjjk I pr; preskrbovanju z tako da «mo bili prisiljeni st| racicnirr.nje nabojev g ,_____ . .. ... _ ... k«*,, kom na f.mntl, prav tako k^jj. bil racioniran kruh v p-Postavili b| že lahko nje: ali je ZSSR želela španskega ljudstva Cs h‘vpf>' pravilno odgovorit! tm to g) Sanje, je treba potrditi, •'* vs* dejstva kazala na ' ’ it ZSSR ni bila zainteresir-'1 ^ se čorba španskega ljBd*1'^)!0' daljuje, da Pa he do*tže čujoče zmage, ki bi ZSSR ustvarjati težave n0 ^,11' narodnem področju. ^ • At* Sani agoniji španskega * V n:' ril žrtvah je ZSSR nršla v njegovi krv| in mešetarjenje, ki je v ?on<' ministrstvih visoko kvot1 ral edl) (Nadaljevanje s^e ______________ . MM« - poštni predal 502 - UPRAVA ULICA SV FRANČIŠKA It 20 - Telefonska «t 73-38 - OGLASI od 8 30 12 lu od 15 18 - Tel oglasov Z* vsak mm vigirir v StItiI I stolpca trgovski 60, fmanfno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FI.HJ za vsak mn. širine I vrste oglasov po 10 din - Tiska Tržašk tiskarski ravod Po-lrnl Gnrlra Ul 8 Penico i-ll , Tel II 32 Krper. Ul Battlstl 30la-l Tel 70 T3-38 stolpca za vse NAROČNINA Cona A mesečna 350 četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir Cona B Izvod 6. mesečno 150 din. FLRJ: izvod «, mesečno Poštni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374. Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega inozemskega Ljubljana Tvrševa 34 tel 20-09 tekoči račun pri Komunalni oankt v Ljubljani 8-I BU332 7 — izdala Založništvo tržaškega tiska DZOZ