lovensko ljudstvo n« za. verodomct-sQp- IX. letnik. V Gorici, dne 21. marca 1001, 12. številka. c-"®* 1 .-haja vs- :i lelrlek uli 1 1. uii llo.ioi ijl*. Rokopisi s e m* v. i Olju. N rti .1 i . '. U,.! pisma sr tl.* spre- |i'ina|o. Cena lisin /naša za celo trto ■ 1 kmiie, /a pol Ida 1 kioni. Za m a u j picmožuc za celo leto i krone. za pni Ida K I-5C. Rokopise sprejema iirotluiSI vo v (joiid, dvoiiStV sv 1 lilari j.i Sleč. 7. Z u r eiln iko Ml je llloooiV L;o\ oiili vsn’\ dan ml X l_’ (to|H>1 dne v upi: ivniSl ei i •obl. r N;u iii ni /ll.lllll i |> ■ c j c m a upravi.islvo v Unrid, .Sv'iu ,i ..i iilu.i sl. 1’oS.IIIIC.liC ŠICVllKl' SC ptotl.lj.ljo V lolia-k.1,11.lil \ Stilski ulili, Nunski ulici in na Koiciijskeui tu egu (Kiva Ghiio) šl. M |»n N v m. Oglasi m poslanici! st' radiuijo |») pulil v isl.ili, in sicci : čl' se lisk.i cnki.il I I vin., «J\.ikial IJ vin., trikial lil vin. V' cC-kr.it |»i |ulili. N ;i i o c n i n >• in oglase jo plačali v l ii n n i. Izdajatelj in odgovorni vrednik: Ivan Ha ji v Gorici. * lska ,.Xar«»lna liskama * (odgov. J. Marušič) v Gorici. Narodnost in vera. P. Kremni j<“ govoril v konferenci za možke v cerkvi sv. Pelra na Dunaju dne 12. I. m. blizu tako le o gorenjem predmetu: Sedanji časi so časi sk raj n« »sl i j. Skrajnosti vladajo na polji gospodarskem in narodnostnem. Zn danes hočemo posvetiti svojo pozornost narodnoslnemii polju, v kolikor se ga dotikajo tudi verska vprašanja. Nekaterim je narodnost nad vse. Ti ljudje vganjajo ž njo pravo inaliko-vavstvo. I/. njo si napravljajo Apisa, pred kater(‘ga popadajo in ga mulijo. Darujejo mu vse. Samo narodnost ! Ta jim je začetek, središče in konec, s kratka vse! Tu vlada edino le strast, sama strast Strast pa je huda ost, ki priganja k delovanju — pa tudi ohveza, ki slepi vid. Samo-nai odnjaki so slepi z a s 1 a l> o s t i s v o j ega I a s t n e ga n a-r o d a. Kdo je vendar lako bedast, da hi mogel prepričanjem trditi, da ima samo eden narod pravico do obstanka, da je le ta edini, ki je hrez napake, enak krasnemu angelu iz nebes? I*o drugi strani pa so samo-narod-njaki s lepi z a p r c d n o s t i i n v r-I i n e dr u g i h n a r o d o v. Po njihovem mnenju niso drugi narodi ne le samo manj vredni, ampak kar naravnost za — nič. Kar pa je za nič, se mora sovražiti! Torej sovražlvo nasproti drugim narodom, tudi ako bivajo na istih lh*h, vživajo isti zrak, pijejo oil isle vode! Pri lem pa, ko je nekaterim narodnost nad vse, drugim ni — nič! To so prave skrajnosti. Um. ki hočejo raz- , dejali ves družabni svet, ki hočejo rodbinske vezi ali kar popolnoma presekati ali jih pa za sedaj le še razvozljavajo z vsemi močmi, ljudje, ki nočejo ničesar vedeti ne u občinah, ne o državah tudi ničesar nočejo vedeli o narodnosti. Ti ljudje ne poznajo združevanja sorod nili si sil Postavili hočejo Dabilou, v katerem bi milijoni in milijoni Ijudij kar tako skupaj prebiv .li. Krivo je eno ko drugo. V sredi med obema skiajuoslima je resnica. Kako krasna, kako pravična je — prav kor je v sredi — sodba katoliške cerkvi* v narodnostnem vprašanju! Po njej imajo vsi ljudje, lorej vsa plemena, rmleča, rajava, črna in bela enega Doga, enega Odrešenika, ki si! ni včlovečil in umil samo za nekatere izbrane, ampak za vse brez razločka. Vsi imamo en velik namen, kateremu se morajo vsi drugi, še tako različni podrediti, namreč večno izveličanje. Ujemajo se z naukom sv. cerkve, piše sv. apostol Pavel : ,.No sramujem se evangelija; liožja moč je namreč v zveličanje vsakemu, kateri veruje". „Grekom in Negrekom, modrim in nemodrim sem dolžnik". ..Ni i namreč v bistvu) razločka med Judi in (irki: ker Kden in Isti je Gospod vseh. ne za vse, ki ga kličejo11. In še dalje pravi; rTu se ne gre ne za Juda ne za Grka, m; za sužua ne za prostega, ne za moža ne za ženo, ker vsi sle eno v Kristusu -. Torej eno v glavni stvari! Neopravičeno je torej preobilno poviševanje lastnega naroda, vsako zaničevanje bodisi kalečega koli naroda pa je zločin. Poleg ti; bistvene jednakosti narodov pa so razločki v družili ozirih. Ako mora biti vrojeno vsaktero nagnenjc, mora bili še posebej glavno nagnenjc, ki je ljubezen, tako n. pr. je vendar otrokom lastni oče bližji, kot kateri si bodi prihajat*. Sin mora svojega očeta ljubili bolj kol druge ljudi. Oni narod, ki ga imenujem svoj narod, ker sem se iz njega rodil, ker med njun živim, smem. morem iu iii o ra m bolj ljubili kol kateri si bodi drug. Tako uči tudi sv. Pavel : ,,Vse naj se godi dostojno iu v redu". Pavel nam je pa tudi po svojem delovanji vzgled. Oznanjeval je evangelij UST fcK. Gabrijel Garcia MGreno. (/.ivolupis katoliškega politika/ Visoko čislan, učenjaka, ki nam preganja Irmo /mol. a bolj šr Vrlimi |H»šti‘lij;tku, ki v c in h-uli pravo pot. S. (i rt*g (» rč i <\ ' (Dalje.) Da zatirani bratomorno vojsko, gre Garcia Moreno sani v lajakil k Franku, ter mu ponudi spravo in združenje proti zunanjemu sovražniku. Franko pa ne mara za spravo, temveč pošlje morilce za njim, ki pa so Morena zgrešili, ker se je vrnil po bližnjicah; veljal je za najboljšega jahača v deželi. V mestu Hiobamha se misli Moreno odpočiti, ter nadzorovati vojaštvo Na te rojake se ni posebno zanesel, ker je slišal, da je njihov poveljnik v zvezi s Frankom. Vendar ni poznal strahu. Po noči ga zbudi puntarsko upitje. Praša. kaj to {»omenja. K njemu pride poveljnik Palacios, ter mu pove, da so vojaki od povedali pokorščino, kei jih vlada slabo redi, slabo oblači iu plačuje. Moreno naj se tedaj odpove vladnemu •inčelništvii. .Ako se ne odpoveste" mu pravi Palacios ,.vas dam vklenili, ter nisem več odgovoren za vaše življenj«**. Na te be- sede Moreno odločno odgovori: »Nikdar! Vi me lahko umorite, moje volje pa ne premaknete; načelnik države sem iu ostanem načelnik države-. Palacios ga ukaže zapreti, ter mu zažuga, da bo drugi dan na trgu ustreljen. Moreno je poznal, kako ivsen je ta trenutek; pri-poročil je svojo dušo llogu, potem je premišljeval, kako bi ušel. Dober prijatelj iiiii na skrivnem sporoči, naj uide skozi okno. ,.Skozi vrata sem prišel, skozi vrata pojdem" odgovori Moreno. Imel je že načrt, kako bo božal. Komaj je bil Moreno zapel, že so se vojaki razkropili po mestu, ter pričeli ropati: le malo jih je ostalo, da varujejo jetnika. Ti so zavidno gledali tovariše, ki so se vračali iz mesta obloženi z ropom. Skušnjava je bila prevelika Drug za drugim so zapustili stražo, ter pustili le ednega samega. Zdaj je bil pravi ('as. Moreno vlomi i/. zapora naravnost pred vojaka, ter ga drzno praša: ..Komu si prisegel zvestobo?” »Načelniku države”, odgovori vojak. ..Načelnik st ni jaz Ali le ni sram. da tako izdaš Doga iu domovino !" Vojak ves pre>lrašen, prosi od-puščenja. Moreno zapusti vojašnico, ler najde zunaj mesla I t zvestih vojakov, ki (3=9 in za Germane je ii ■ S. Prav po pravici bi moral vsakdo trdili, da sem. če nžo m* popolnoma nor, vsaj precej prismojen ! IScsnica je vedno in povsod resnica ..Itesuicu Gospodova ostane na vekov veke". Čehi morajo priznali. da so bili tepeni na Deli Gori, prav lako kol Francozi svoj Sedali. Ni drugače. Zgodovinska resnica ostane resnica, naj je ..zgodovina-1 pisana v nemškem, slovanskem ali romanskem jeziku. In kakor računska, zgodovinska, ostane tudi verska resnica verska resnica in verska zmota verska zmota, naj jo nahajamo bodisi pri Nemcih, Slovanih ali Komanih. Zalo pa je edino pravo le to : vsak narod je dolžan vzprcjcli pravo vero in po njej živeli, kakor hitro jo je spoznal za resnično. Politični pregled. Državni zbor. Poslanska zbornica je vzprejela dne II. t. m. v drugem in tretjem branju zakonski načrt glede kontingenta novincev; 12. t. m. pa se je ba-vila s prvini branjem zakonskega načrta glede povišanja davščin na žganje. Ta zakorski načrt je bil v prvem branju tudi sprejel ter se je od kazal posebnemu odseku .‘5ij članov. Med sejo je naznanil predsednik, da mu je došlo od ininisler-skega predsednika vabilo naj bi zbornica čim prej izvo'i'a svoje člane v kvolno oniisijo. Potem je prešla zbornica k p.*vemn branju investicijskih vladnih predlog. Govorni so že mnogi poslanci, a govoril je tudi železniški minister \Villek. Povedi'1 je, da je glavni namen le vladne predloge določiti, na kak način naj se nabavijo potrebna denarna sredstva za zgradbo noriii železnic prve vrste in pa tudi lokalnih železnic. .Med prve železnice spada gotovo ona, ki ima tvorili drugo železniško zvezo notranjih naših dežel s Trstom iu ki ima namen okrajšati pot prometu ne samo med Trstom in notranjimi našimi deželami, nego tudi med Trstom iu južno Nemčijo. Ta železnica je prevelikega pomena za povzdigo našega prvega trgovinskega em,jorija, Trsta. Velikega pomena je pa tui1’ zaradi tega. ker se bode vsled nje izdatno povzdignila obrt naših notranjih dežel iu ker nastanejo razna industrijska podjetja, katera se niso mogla oživotvo-r i li poprej zaradi pomanjkanja prometnih siedslev. Pa tudi na tisoče in tisoče tlela željnih rok našlo bode potem primernega zaslužka. Pobija trditev češkega poslanca Kaltana češ, da bode ta dru*;a železniška zveza s Trstom škodovala češki deželi. V tej seji je nemški radikalec Merger interpeliral predsednika zbornice radi govorov palra F re u n d u v cerkvi sv. Petra ua Dunaju češ, da zlorablja cerkev v politične namene ter da je v svojem zadnjem govoru celo pozval svoje poslušalce, naj se izjavijo, če se z njegovimi nazori strinjajo ali ne. Koncem seje je predsednik Bergerju že odgovoril ter mu rekel, da je o lej stvari govoril z naiičnim ministrom Darilom, a ta da mu je rekel, da se on v take stvari ne more mešati. Puntarski vojaki v mestu so trudni in pijani pospali. Po noči jih zbudijo Morejiovi zvesti Se vsi zmešani, mislijo puntarji, da so obdani od cele armade; zato se brž udajo in oddajo orožje. Načelnike upora s poveljnikom Palacios ukaže Moreno odvesti na glavni trg. Po vojnem sodu jih na kratko obsodijo v smrt. Moreno pošlje po duhovnika, ler jim da pol un* časa. da se pripravijo za smrt. Poleni jih ukaže ustreliti. Od vseh strani so začeli vojaki prihajali. Moreno jim gre naproti s I i zvestimi. Nekateri bežijo, druge ustrelijo, drugi se udajo. V temni noči je bila velika zmešnjava. Vse krivce ukaže Moreno razorožili in od lega ponesrečenega punta ni ostalo dru-zega. kol spomin na strogo kazen in posrečeno drznost Moreimvo. Puntarski vojaki so našli svojega mojstra. Med tem pa je lij«.‘gov nasprotnik Franko vsprejel v mesto lajakil IjlMK) peru vauskih vojakov. Da si zagotovi proti provizorični vladi v Kitu pomoč Peruvaneev. jim za gotov denar odstopi lep kos ekvadorske dežele. To izdajstvo domovine je zbudilo vse domoljube, ki so do zdaj podpirali Frankovo vlado. Stopili so pod zastavo Mor«*novo. Golo Flores. ki jo že 1;» let preživel v pregnanstvu na Spanjskem. ponudi Morenii svojo pomoč. Dil je sicer prej slab pred- sednik, pa dober vojak. Moreno mu brž odgovori: ..Pridite prej ko mogoč«*, imenujem vas vrhovnega poveljnika1*. Flores pride, ter se vpričo vojske sprijazni z Morenom. Moreno bi še rad zabranil prelivanje bratske krvi. zato Franku še enkrat sporoči častno in pametno besedo. V pismu ga prosi, naj gleda pred vsem na blagor domovine, tor naj se zanjo žrtvuje. Pismo jo skl«*nil tako-le: ..Ker hi ne bilo častno, o general, da bi jaz od vas zahteval žrtev, katere bi jaz ni hotel prinesti, vam predlagam sledeče: Pojva oba v inozemstvo v prostovoljno pre-, gnanstvo, da ne bo nama nikdo očital, da jt* bilo vse le oseben prepir. Ko midva zgineva, si bo ljudstvo prosto in postavno izbralo svoje zastopnike in načelnika. Ako vi to odklonit«*, tedaj odklanjam tudi jaz vso odgovornost za kr, ki so bo prelila". Ga-lihlepuemu Franku ni bila mar sreča domovine, ampak h* lastna čast. Odklonil je odkritosrčen predlog More-nov. Tako jt* preoslajala h* še moč orožja in sreča junaška. Kn dol Frankovo vojsko je bil zim.tj mesla ol> bregu reke I ajas iGua-vasi. Moreno in Flores sta obkolila sovražnika. ter ga popolnoma porazila. Franko je bežal \ mesto, ter razglasil V s*ji 15. t. m. je bilo dokončano prvo branje vinilne predloge glede investicij ter odknzano železniškemu odseku. V tej seji seje tudi izvršila volitev v kvotno depulacijo, v katero so bili izvoljeni sledeči poslanci: Abrahamovicz, Javorški, Fort, Kramar, Kaiser, Menger, Katbrein, Pov.še, Scbwegel in Zedtwitz. Po zbornični seji dne 15. t. m. so se sešli načelniki raznih klubov ter so se v navzočnosti ministerskega predsednika posvetovali o delavnostnem programu, katerega naj zbornica izvede še pred velikonočnimi prjizniki. Dogovorili so se, da bode imela poslanska zbornica v tem tednu ii večem tri seje ter da se prepusti ostali čas raznim odsekom za posvetovanje, posebno pa železniškemu in onemu, ki se ima posvetovati o zakonskem načrtu, glede zvišanja davščin na žganje. Dogovorili pa so se, da se še pred velikonočnimi prazniki rešijo v zbornici naslednji predmeti in sicer: Zakon o odpravi eraričnib mitnic, zakon o sirotin-skih blagajnah in zakon o rentnem davku. Mogoče da prideta na vrsto še pristoj-binska načrta in pa zakon o davščinah na žganje. V ponedeljek dne 18. t, m. je bila v državnem zboru debata o vladni predlogi glede žganjarine. Zastopniki planinskih dežel nasprotujejo tej predlogi. Govori se tudi, da bode poslanska zbornica pred velikonočnimi prazniki zborovala še do 29. t. m. potem pa, da se snideta ogerska in avstrijska kvotna deputacija na Dunaju. Tudi volitve v delegacije se bodo kmalu vršile. Po velikonočnih praznikih pa bode baje prišel državni zbor zopet skupaj in sicer okoli 15. aprila in bode zboroval do konca maja, v katerem času se bode vršilo tudi zborovanje delegacij ki bode letos na Dunaju. Vinska klavzula. Dunajski listi poročajo, da je razviditi iz razgovorov, katere so imeli te dni razni poslanci iz vinorodnih pokrajin z vladnimi krogi, da vlada pri sklepanju nove carinske pogodbe z Italijo ne misli več obnoviti vinske klavzule. Razmere na Spanjskem in Por-tugalu. Razburjenje, katero so uprizorili židje na Španjskem zaradi poroke španj-sko prestolonaslednice s članom krščansko misleče rodbine Bourbonov, Karlom Bourbonom, se je zaneslo tudi na sosedna portugalska tla, kjer se ljudstvo nahujskano po židovskih agentih, jednako spozablja nr sproti duhovščini kakor na Španjskem. V Španiji bi bil že sicer zopet mir, ker je vlada ugodila nekaterim formalnim zahtevam ljudstva, a hujskači niso zadovoljni še, marveč našlo se je pr,,ega netiva. Zdaj je na dnevnem redu p«, .tiranje užitninskega davka. To je dalo z nova povod razburjenju. Ljudstvo napada užitninske uradnike s kamenjem ter so jih mnogo ranili. V Lizboni so vojaški gojenci politične šole priredili demonstracijo proti jezuitom. V Madridu so razgrajali trgovski pomočniki, ker so imeli nekateri trgovci ob nedeljah nekaj ur odprte trgovine. Vendar je oblast že tu in tam zadušila nemire in je upati, Vojna v južni Afriki. — Časopisje poroča, da se vojska z Buri bliža h koncu. Angleži sami želijo miru in so pripravljeni mnogo žrtovati, samo da se sklene mir. Pripravljeni so dati Burom samovlado ter pozidati jim opustošene hiše. Angleži so postali nakrat prijen-Ijivi, ker se boje v Aziji Husov. V Kini in v Indiji preti Angležem od strani Rusije velika nevarnost. Vojska z Rusijo je pred vrati I Novice. Zahvala. — Uredništvo primorskega Lista11 je bilo vsled nastopa nasprotne stranke vže večkrat prisiljeno iskati si pravne pomoči. To pomoč sta nam naklonila veleučena gospoda dr. Josip vitez Tonkli in dr. Nikolaj Tonkli. Zastopala sta nas tako požr-tovalno in vspešno, da je podpisano uredništvo radi tega dolžno izreči jima javno zahvalo. Za ves trud in vse skrbi, ki sta jih imela radi nas, jima kličemo: Srčna hvala I V Gorici, marca meseca 1900. Uredništvo ,.P rim. Lista“. Duliovske vesti. — Č. gosp. Iv. Meizlik je bil dne 19. I. m. vmeščen v župnijo Perteole. f Dominik Constantini, duhovnik v pokoju je umrl dne 12. t. m. v Perteole. & g. Vincenc Buda, kaplan v Cerknem, je obolel. Imeno vanje. — Deželni odbor goriški je imenoval svojim tajnikom g. dr. Alojzija P e tt er in a, ki je doslej kot finančni koncepist opravljal službo davčnega referenta pri okrajnem glavarstvu v Sežani. Goriške okrožne sodnije svetnik g. Ivan Okretič je imenovan svetnikom prizivno sodnije. G. Anton Carli je imenovan c. kr. sodnim praktikantom pri e. kr. okrajni sodniji v Gorici. Njeg. Velič. cesar je imenoval župnika na Voloskem, g. Vinka Zam- I i č a členom deželnega šolskega sveta za Istro. Dosedaj je zastopal cerkev v tem šolskem svetu župnik v Cittanovi g. Druscovich, ki je bil po mišljenju Italijan, ki je pa pred kratkim časom umrl. Tržaški žid „Piccolo“ se jako huduje radi lega imenovanja in misli, tla se je zgodila s tem, da je bil imenovan duhovnik hrvatske narodnosti članom istrskega deželnega šolskega sveta, goro-slasna krivica, kakor da ne bi vedel, da živi v Istri dve tretjini Ijndij, ki so slovanske narodnosti! Takih „krivic“ se nadejamo, da doživi „Piccolo“ še mnogo, ako spozna naša vlada svojo pravo dolžnost nasproti nam Slovanom in pa nasproti naši državi sami. Smrtna kosa. Dne 17. t. in. je umrl v najlepši možki dobi v Gorici gosp. Ivan D (! k 1 e v a, vinski trgovec in vodja Go-rupove užitninske pisarne. Pokojnik je bil vrl narodnjak, dober človek in vsled lega priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Naj počiva v miru! Danes v jutro ob (“>. uii je umrla po kratki, a mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, blaga gospa in mati obče spoštovane in čislane družine Posega. Blaga pokojnica bila je komaj 45 let stara. Ostavila je. (j otrok. Blaga pokojnica je bila uicor krščanske matere in hišne gospodinje. Spoštovani družini izražamo lem potom najsrčnejše sožalje ! Udje c. kr. kmetijskega društva sežanskega, komenskega, kanalskega in bovškega okraja so izvolili z večino glasov za svojega zastopnika v centralni odbor ces. svetnika gosp. Fr. Vodopivca v Gorici. Romanje na sv. Goro pri Gorici. Na belo nedeljo pridejo Ljubljančani na sv. Goro. Romanja se bo udeležil tudi presvetli knez in škof. Vprašanje o goriški plinarni. — Goriško mesto je sklenilo dne 11. maja 1. 1870. se sedajno plinarsko družbo pogodbo za 30 let. Dne 11. maja t. I. poteče 30 letna doba. § 29 imenovane pogodbe pravi, da ima mesto pravico tri leta pred pretekom te dobe odpovedati nadaljno rabo plina; ako pa tega ne stori, velja pogodba še deset let naprej. Mesto goriško je pred 3 leti v resnici odpovedalo nadaljno rabo plina, ni pa ničesar poskrbelo za prihodnjost. Da razumemo zadrego, v kateri se nahaja goriški magistrat, pove...o še, da ima plinarna po pogodbi pravico še-15 let izvrševati svoje delo za zasebuo rabo. V tem času bi tudi mesto imelo še pravico do plina po isti pogodbi, ako bi se bila po dani odpovedi s tem obvestila dolična plinarna družba eno leto pred pretekom 30 letne dobe. Tega pa mestni svet ni storil. Zdaj je Vse popolnoma nepreskrbljeno za prihodnost. Plinarna ima v rokah platno in škarje. Vsa stvar je pri razumnih meščanih vzbudila odpor proti nemarni vladajoči kliki na goriškem ina-gistralu.j Napredni razgrajači — kaznovani. — Shod dr. Tume v Kanalu dne 22. decembra 1900 vedno še straši. Kakor znano, so na onem shodu narodno-napredni voditelji in pomagači silno razgrajali. Prišlo je do pretepa, pri katerem se je odlikoval Ani. Š u 1 i go j iz Ročinja. Vdaril je in poškodoval gosp. Štefana Tin ta iz Gorenjega polja. Radi tega je bil obsojen v 1. inštanci v Kanalu na deset dni zapora, na 23 kron odškodnine in na vse stroške. Dr. Tuma ni bil zadovoljen s to razsodbo in je tiral Antona Šuligoja pred okrožno sodnijo v Gorici. Tu je bila razprava v soboto IG. t. m. Predsedoval je svetnik Schmarda. Anton Šuligoj je bil vnovič obsojen na deset dni zapora, 30 kron odškodnine in vse stroške. V zagovoru je dr. Tuma učil državnega pravilnika samo pametne reči. Če bi bolel državni pravdnik priti na dober glas pri vodstvu narodno-napredne stranke, moral bi tožiti tistega, ki je bil udarjen, ne tistega, ki je udaril, moral bi na vse shode dr. Tume hoditi ali sam ali pa pošiljati beriče, ki bi krotili klerikalno bando, ker so na-rodno-napredni shodi silno koristni naši deželi itd. Državni pravdnik je poslušal in se čudil modrosti vodstva narodno-napredne stranke. — Ant. Šuligoj bo pa trpel škodo, katero so mu napravili na-rodno-napredni zdražbarji. Pomilovanje! Naš dopisnik iz Gorenjega polja pravi, da je narodno-naprodna stranka hotela oprostili Antona Šuligoja po $ 0, katerega pa sodnija ne pozna. Kaj je škandal? — Ako se zgodi ka j posebnega, izven rednega, kar ni vsakomur všeč, ne glede na to, ali je dogodek moralen (dovoljen) ali nemoralen, pa se znajdejo takoj ljudje, ki pravijo in povdarjajo: to je škandali Nočemo tu ravpravljati, kaj vse pomenja ta beseda — omeniti hočemo le, da se najbolj pogosto rabi, ako poedinec kakega stanu, ki je dotičnim modrijanom-škan-dalistom trn v peti (n. pr. naprednjakom duhovski slan!) slori kaj pohujšljivega, bodi izmišljeno ali povečano... O takih govori učeni dr. Jurij Grupp: ,.So ljudje, ki imajo navado, da vsled jednega dogodka, vsled posamne pohujšljive zgodbe sodijo celi slan: laki naj pomislijo, da tudi zgodovina, i pretekla i sedanja, mnogo man j govori o p r a v i I u nego o izjemi; da i zgodovina i vsakdanja govorica (lama) živi o izvenreilnih in redkih dogodkih; in da se reč tem bolj rnz-širja, čim bolj je nepričakovana: o slo in sto drugih, ki v miru žive, se molči; o enem pa, ki je zgrešil pravo pot in se pogubil, o tem se piše polne strani — mi r u o in ti h o ter v s p e š n o d e I o v a n j e n e b r o j n i h dušni h pasti r j e v n e z a d o š č a, d a b i i z-I) risa I o iz zgodovin c (ali iz spomina) en sam zločin zlobnega tovariš a. A. P. Iz Trsta. — „Zavod sv. Nikolaja11 vspeva pod voditeljstvom vrle g. Marije Škrinjar dobro. Radi vzvišenega namena, katerega ima ta zavod, je pač vreden vsestranske podpore. V njem se vsprejemajo dekleta, da si; ne spridijo moralno in narodno, kadar so brez službe. V njem se dekleta navajajo k čednost-nemu življenju, da postanejo enkrat dobre krščanske žene. Zavod pa ima tudi materijalen namen, namreč pridobivali dekletom poštene službe ter preskrbljati jih v bolezni. Zato priporočamo ta zavod vsem blagim srcem v podporo. — Mauroner, zastopnik pele kurije v Trstu, je pripravil svojo mladoletno sorodnico do tega, da si je izposlovala polnoletnost ter mu izročila svoje premoženje 53.000 gld. proti vknjižbi na njegovo premoženje, ki pa baje ni vredno niti 20.000 gld. Poleg tega je Mauroner le soposestnik tega premoženja, na svoje lastno nezadolženo posestvo ni dal ničesar vknjižiti. V tem liči brez dvojhe veliko sleparstvo. — Take poslance ima Trst! Cesarjev dar. — Nj. Velič. cesar je podaril iz lastne b'agajue KHH) K za nabavo zvonov v Gorenji Branici. Domača umetnost. Slavno-znana slovenska slikarica gospica Henrika San tel je naslikala za novi stranski altar v larni cerkvi pri Sv. Luciji lepo podobo Sv. Valentina. Podoba je bila IV. postno nedeljo slovesno blagoslovljena in odkrita. Kedor se za domačo umetnost zanima, pridi pogledat! Ta slika je za mlado slikarico novo priporočilo, zato bode slikala tudi za drugi stranski oltar iste cerkve novo sliko, namreč Sv. Roka in Sv. Boštjana skupaj. p Št. Andrez. — V lem mesecu bo krasna štandrežka cerkev dodelana. Polom se prenese Najsvetejše iz začasne kapele na glavni altar, ki je bil že v stari cerkvi lep, a je' zdaj, ko so ga sčistili in nekoliko zvišali, res pravi kras cerkvi. 1 udi trije drugi altarji so že postavljeni. I lak. ki se ravno zdaj završuje, je iz šamote. Takega tlaka ni daleč okolo. Št. Andrežanje so lahko ponosni na cerkev. Slava jim, da se niso dali oplašiti ne truda ne stroškov. Vsemogočni Bog jim bo obilo povrnil! Tudi zvonik, ki je za sedanjo cerkev prenizek, se bo v kratkem zvišal. , Par črtic o Trenti. — Ljudje pripovedujejo o početku naselbine sledeče: Grol Alteins se je vojskoval v Italiji ter oblegal neko mesto, katero je bilo že v veliki stiski. Po noči pa pride k njemu neka deklica s polnim predpasnikom zlata, ter mu ga obljubi dati, ako ji pust i življenje. Toda grof ji je vzel zlato, umoril deklico in tudi vse prebivalce mesta. Vsled lega grozovitega dejanja pa grof ni imel več miru, peklu gn je grozovito vest, in cerkvena oblast je odločila, da se mora za pokoro podali v kak pust kraj ; na izbero pa mu je bilo dano, ali hoče iti v Trento ali pa v nek drug kraj. Izbral si je torej Trento in tukaj si napravil stanovanje in sezidal tudi cerkvico. Hoteli so postavili na drugem kraju cerkvico, toda prišla je neka žena, katera jih je opozorila, da bi tam ne bilo varno pred snežnim plazom. Tako so postavili cerkev na sedanjem meslu. Kopali so v T renti železu o r u d o, katera edina se nahaja v naših gorah; radi preobilili stroškov pri prevažanju so najbrž > opustili. Še dandanes se vidijo velike volliuc v gorah, kjer so kopali rudo, a sedaj so te jame le prebivališče kozam, kamor se ob hudih urah skrivajo. Pravijo tudi, da so bili različni podjetniki, pa vsi niso mogli shajati s kopanjem rude. Zalo so popustili to delo. Zlasti da so jih goljufali delavci-rudarji ; ker se jim ni poljubilo delali in jim je bilo predolgočusno v teli pustih krajih, so raje rajali in popivali po kantinah, mesto da bi delali. Pri cerkvi je bila tudi „fužina,‘, kjer so topili železo in nahaja se še mnogo žlindre, znamenje, da se je res topilo železo. Še prod nedavnim časom je stal dimnik dotične tovarne, loda sedanji posestnik dotičnega sveta je podrl zadnji spomenik, kateri je pričeval o nekdanji slavi železne Trenti;, a sedaj žal le kamnate. Bila je nekdaj tudi cesta držeča od tu prav do Bovca, toda ko se je prenehalo z delom, izginila je tudi cesta in postala je s časoma le kozja sleza, ker je zares služila le kozam in pa — Trentarjem. Imamo pri nas tudi človeka, ki zlato išče in pravi, da ve za kraj, kjer teče zlato v neki pisker, in kadar bode napolnjen, pojde ponj. Želeli bi bilo, da bi se to ros zgodilo iu da bi si lahko vsaj nekoliko opomogli revni Trenlarji. Nabira la mož tudi različne rude in kamenje; nekoč so pri neki hiši tudi topili te različne rude ter za' trdno pričakovali, da bode kaj zlata priteklo. Neka stara ženica je pa molila in vedno klicala: „0 Svetu Devica, daj da bi priteklo!" Toda neki prebrisani lovec je vrgel vmes skrivši nekaj bakra iu potem so nekateri mislili, da je elalo. Iz Bovca. (Če ga v o inaslo je to?) Po dolgem času se nam je slednjič posrečilo ustanovili „zavarovalnico za govejo živino“. Ker pa primanjkuje po drugih vaseh mož, da bi iineli časa vodili lastno zavarovalnico, smo sklenili, da se jo napravi za ves okraj z vodstvom v Bovcu. Proti novemu, prepotrebnemu društvu se je na uprl znani Gabrščekovec učitelj Dominko v Čez-Soči in takoj začetkom in kasneje dosledno rul proti društvu. No, posrečilo se mu jo do zdaj to, da so sklenili nekateri možje v Čez-Soči vstanoviti zase zavarovalnico. (Kake ljudi vzgaja Gabršček?) G. kaplan Abram iz Bovca, ki se trudi za ustanovitev „zavarovalnice za govejo živino-1, je dobil pretekli teden od svojih da vsaj za jedenkral zavladajo redne razmere. Uajakil za neodvisno mesto pod pokroviteljstvom Peruvancev. Z neizrečenimi težavami so Morenovi vojaki naskočili mesto po noči od strani, kjer ni nikdo pričakoval. Po močvirju, prepreženem s koreninami so se pomikali vojaki, zdaj do pasu v blatu in vodi, zdaj zamotani med vejami in koreninami, proti mestnim utrdbam. Posebna težava je bila za topništvo, ki je moralo vozove razdreti in vse, kolesa in tope, na rokah in ramah prenesli skoz močvirje. Frankovi vojaki so še le za drugi dan pričakovali napad od suho slrani. Vsi prestrašeni se zbudijo iz spanja, ter niti ne kljubujejo Morenovim vojakom. Franko ubeži na peruvansko ladijo, ter prepusti Uajakil v oblasti zmagovalcev, dne 24. sept. 1860. Tako je Moreno deželo popolnoma osvobodil iz oblasti treh samosilnikov Urbina, Roblesa in Franka. V svoji ponižnosti in pobožnosti je Moreno pripisoval to zmago Mariji Devici, ker je bil isti dan ravno god M. D., rešenice suž-nih. Marijo D. Rešiteljico (Mercedes) je Moreno izvolil v patrono ekvadorskega vojaštva, ter določil, naj se na obletnico uajakilske zmage vsako leto vlada uradno udeleži cerkvene slovesnosti. (Dalje pride.) prijateljev" takole dopisnico: Naslov: Gospod Joža Abram, nune v Bovcu". Na drogi strani: Gospod Joža! Krava mi je umrla, pritejo šacat, prosim lepo, gospot Jožu! Joža, Joža, deok daran, was aos dir oocli \verdeo kano“. To je torej ona ljubezen Gabrščkovcev io Tu-movcev za ljudski blagor! Možicelj. ki je pisal dopisnico, gotovo nima repa v hlevu in tudi hleva ne. Gotovo toili ne v0 da krava „crkneu ali pogine" in ne umrje. Cel socijali.i demokrat. Sicer pa j hi svetoval doličnomu, da bi si knpil za jf ona 2'/, novca na mesto dopisnice raje m soli, da bi znal vsaj kak dovtip napra-m vili, ker, kakor je videli, nima nič soli ■ v glavi, ampak l(! slamo ! (Ž o p a n s k e volil v e v 15 o v c o). ? V pondeljek je bil zopet, izvoljen za župana stari, izkušeni g. Malija Jonko, dasi so si nekateri prizadevali na vse načine, da bi 11111 izpodmaknili stol. Za podžupane pa so izvoljeni razno par sami — k r č m a r j i in I rgo ve i. Nek mož je dejal k teinu: „Kakor je videti, imajo veljavo in čast pri nas sami oštirji in šlacmiarji — drugi vsi vkup nič ne veljajo, tudi če so desetkrat sposobnejši od njih. Najbolje ho, da odpre za naprej vsak izmed nas majno kantino ali kako luknjo, da bo prodajal evirn, potem bomo vsaj k časti prišli. Kj, polom bomo vsi podžupani in udje eosln. odbora ild. Delavci, kmetje, rokodelci, zganile sc za naprej! Volarje pri Tolminu. Že zopet dopis iz te vasi! To pot nam nekdo naznanja, da se občinarji pritožujejo nad nekim udom lamošnje inlekarniee, ker ne prinaša snažnega mleka. Na lo odgovarjamo, da stvar ne spada v časopisje, ampak pred občni zbor inlekarniee. Zakaj bi se možje na občnem zboru mirno ■4 ne pomenili in stvar konečno uredili, * kakor odloči večina glasov?! I7. Cerkna. — V pondeljek, dne 18. t. in. smo tukaj se žalostnim srcem spremili na pokopališče zemske ostanke * I umrlega našega vaščana, srebrarja Ja- 1 neza Obed. Rajni je bil kol dober in & vesten umetnik daleč na okolu znan in sploh priljubljen radi svoje točnosti v izvrševanju naročenih mu del, kakor po'-sebno radi blagega svojega značaja. Mil f je res pravi uzor moža-pošlenjaka. Sredi zamotanih cerkljanskih razmer zameril se ni ranjki nobenemu svojih sovaščanov. A huda jetika ga je spravila v grob v najboljših še možkili letih. Čitulniški pevci so 11111 zapeli na grobu poslednjo odhod-nico in pozdrav. M lekarni ca naša kakor tudi J hranilnica vrlo dobro vspevati, tako * da se je porodila mej nami misel, da bi sezidali novo poslopje za oboje in si lako preskrbeli ugodnejših prostorov. Misel zares krasna, kalini se je pridružil tudi g. Ivančič, državni nadzorovalelj naših kmetijskih zavodov, s tem, da je uže nameraval tu ustanovili uzor-mlekarno za Tolminsko iu da je Iudi uže izposloval nekaj državne podpore. Upamo, da se tu pokažemo zares napredne ! Živinski semenj, ki je bil pretečeni leden v pondeljek, zadel je ravno naj-slahejši vremenski dan. A vkljub temu se je prignalo 9(5 glav živine iz bližnje okolice -- oddaljeni niso mogli priti radi obilega snega — in ljudstva jo bilo vse polno. Zanimanje za te semnje je veliko in hvaležni smo sedanjemu županstvu, da je omislilo lep prostor iu primerne čase za le semnje. Tudi županstvo je napredno, dasi mu podtikajo „klerikal-stvo“. Iz Opevana. — G. Štefan Šuligoj, posestnik in trgovec, podžupan in cerkveni ključar je zraven tudi dober in skrben živinorejec. Prodal je kravo v mesnico za 170 gld. ali 840 kron, kar se v naši občini še ni pripetilo. To je posnemanja vredno, da bi tudi drugi so-kmetovalci v živinoreji napredovali, kur je za vsakega posestnika bolj potrebno kakor posnemanje „narod no-napredne" strunke. K m e t o v a I e c. Iz Kilicinbergn Blagovolite sprejeti v „Prim. List" sporočilo, kako se v Rihembergu napreduje. Vstanovilo se je tu „Vinarsko in sadjarsko društvo" s sedežem v gostilni g. Maksa Lična. Žal, da Im moralo lo tako potrebno društvo ostali le na papirju, kajti voditeljem nu-rodno-napredne stranki1 ni veliko v skrbi prospeh in napredek občine, marveč politični nameni (onih, kateri ne pripadajo k porednim, ne potrebujejo, tako se je izrazil njih glavni agitator!). To se je pokazalo v nedeljo, ko se je po agitatorjih in po „Prisinojencu", pardon “Primorcu" naznanilo, da sklicuje „Vinarsko in sad- jarsko društvo11 v Rihembergu dne 17. t. 111. ob 8. uri popoldne shod, pri katerem se bo pretresovalo marsikaj potrebnega. ali žal. ob določeni uri ui bilo ne duha, ne sluha o tem. Po dolgem času sesti so se nekateri ter se ji1 pričelo ravsanje in kavsanje na vse strani s priimki grdili izrazov. Navzoči smo željno pričakovali, da liomo slišali dobre svete, kako naj si eden drugemu kaj pripomoremo ali nastal je med njimi prepir, tako, da so se še poleni po drugih krčmah prepirali. II koncu pride do govorov. Govoril je tudi Jožef Čopič, voditelj naprednjakov. Mož, ki poseduje v občini edino majhen vinograd in še ta zaraščen s plevelom in robido, ta mož hoče nas učiti napredka v kmetijstvu, ko sam nič ne zna in svoje majhno imetje v nemar pušča. Iz začetka mislil sem. da bode društvo res kaj koristilo, ali sedaj vidim, da ne bo nič in zalo bom skrbel, da se | otresem narodno-naprednih prijaznosti. II koncu svetujem: Kdinost naj zavlada v občini! Potem pridemo do za-željenega smotra. Imamo v občini mnogo mož, ki so res vredni bili imenovani naprednjaki v kmetijstvu; ti naj si1 zjedi-tiijo iu naj delujejo na narodnem polju, takim bomo zaupali in jih poslušali. Ko je bilo vsi1 dovršeno, razšli smo se na kozarec dobrega rihemberžana v bližnje krčme, ker s«1 nam ni ljubilo lam okolo mize peti: Pijmo ga, Pijmo i. t d. Zg r o va 11 i 11 ap red n j a k. Iz Svetega. Tukaj imamo štiri napredne mešelarje, ki vže štiri mesece neprenehoma delujejo, da bi pošteno ime Sveto premenili v staro Šulo. Za pust nam je zanesla burja v Sveto en koš zamorcev, da se jih je povsod videlo. Tudi ena „Soču" se v Svetem vedno valja, akoravno ni nihče nanjo naročen. Preskrbuje jo nek dolie-Ijak-porednjak iz Komna, ki se pogosto po Svetem vrli. Ta porednjak nadzoruje tudi pridige v cerkvi, da bi kaj vjel ter v javnost spravil. Svetujemo mu, naj začne vendar enkrat na svoje stare dni pokoro delati! Naprednim mešeturjem v Svetem pa svetujemo, naj bolj skrbe za poljedelstvo ko za drugo. Nekaterim je zmrznil krompir, enemu celo teran (na zdravje dr. Tume!). Pamet, pamet! Kar se tiče prošnje, katero so napravili naši naprednjaki na više mesto radi pomanjkanja vode, povem, da so zdaj vsi vodnjaki polni..., Anhovo. — Poročajo nam: Nekega dne je „primarširala“ k nam v Anhovo cela truma zamorcev ali umazancev. Ustavili so se pri generalštabu v naši občini. S lem generalom je imel že „Brivec" dosti posla. Ta golazen pa ne bo mogla pri njem živeti, ker nima potrebnega živeža. Pisali ne zna, čilali tudi ne. Mi Anhovci pa ne bomo redili teh umazancev, ker bi nam vlegnili vse do zemlje pojesti. General stori najbolje, ako jih skrivaj nese v Sočo, da se čisto operejo in snažni priplavajo zopet do lepe Gorice! 1/, Banjšic. Vže večkrat sem slišal praviti, da nas Banjškarje nekdo v „Soči“ in „Primorcu“ čez zobe vleče ali bolje pred javnostjo zasmehuje. Tako zopet' enkrat v „Soči" z dne 12. t. 111. Da pa ne bode mislil kdo, da smo mi Banjšknrji sami,,Sočani" in ,,liberalci",n^j svet izve, da imali tukaj „Sočo“ le dve osebi. Drugače so ne bere. Ni treba mnogo iskati, da se dopisnika zadnjega dopisa „iz Banjšic" v,.Soči" najde. Temu torej povemo to-lc: Kdor hoče mlekar-nioo ustanovili, se mora popred tudi kaj učili iu ne le se po časopisih široko-ustili, in da, če mu naše sl. županstvo, naše občinske poti, naša pošta in naš sneg niso všeč, naj pa gre drugam, pa plača naj poprej dolgove! Bo vsaj mir v občini. Kmalu hujska Dolenjce proti Gorenjcem, kmalu zopet narobe, kmalu duhovnika proti starešinstvu in narobe 1 Banjšknrji smo potrpežljivi, pa tej gonji bode treba vendar enkrat konec storiti. B a n j š k a r. Na pepelnično sredo! List „Ve-ritu" iz Pariza pripoveduje sledeče: V mestu Bolhec bilo so volitve. Zmagala jo stranka nasprotna, republikanska. V proslavo toga, kaj si prekucuhi izmislijo?! Napravijo pogreb. Na oder položijo zmaganega kandidata. Eden se obleče za katoliškega duhovna, da poje in pokopava nasprotnika. Iz umazane posode kropi jamo in ležečega na odru. Vse se krohota 111 smeje. Vse to v zasmeh sv. cer- kvi1. Toda Bog ui pustil nekaznovano to pregrešno početje. Obišče in udari tri osebe. Mož, ki se je delal duhovnika, je umrl malo dni ua lo, unrga. ki jo ležal 1 na odru. zadene mrlvoud na spodnji život, da od tistega dne ne more drugače, ko da se drsa po kolenih, prav v tistem stanu, kakor so ga spustili v jamo; župan, ki ni lega zabranil, hudo oboli na tifusu, zgubi zavednost in umrje. Pred smrtjo je v enomer upil, da vidi celo mesto v plamenu. Slučaji, ki niso slučaji! Bog je vedno živ! Podoben pogreb vršil se je pepelnično sredo letos ivekje na spodnjimi Krasu. Plesali in noreli so tri dni zaporedoma, plesali in noreli celo pepelnično sredo! na to pa pokopavali pusta ter smešili katoliški pogreb! Ni bil sicer pogladi volilvenili strank, ampak pusta, pa dan in način vzbudil je nevoljo iu resen strah v občini in na vse strani. Kar ne gre, ne gre ; kar je pregrešno, je pregrešno. V zadnjem „Slov. prohlodii" piše nekdo s Kranjskega: .,Katoliški" poslanci branijo vero nevarnosti, ki je ni, liberalni" pa se bojujejo za svobodno misel, ki ji1 v dejanju ne pripoznavajo. Ali je prav, da bi trpel za lo ves narod? — Kar se prvega tiče, zdi se, da obhaja g. pisca dremola ali ga obdaja slepota. Drugo pa bo že res lako, kakor se kaže. Za smrt so vedeli! — V neki župniji sta živela mož in žena, mirno in srečno do 90-lolno starosti. Nekega dne se zinisli mož in pravi svoji ženki: „Ti, j;iz ležem v posteljo; pokličite mi župnika. jaz iimrjem". /ena: ,,Dotlej ležem tudi jaz in iimrjem". Toda mož: „Ti počakaj, da bom jaz mrtev". — — G. župnik pride, opravi sv. opravilo, počaka še pol ure — in starček je v Gospodu zaspal. Tedaj prosi žena: ,.G, župnik, previdite še mene, tudi jaz umrjem". Župnik stori in — uro kasneje — je umrla še žena: to pobožno dvojico je zagrnil isti grob — biserno dementno poroko sta obhajala na onem svetu... A. P. Edison je iznašel nov akumulator, ki provzroči baje pravo revolucijo glede pridobivanja toplote in svetlobe. Akumulator ima podobo soda. Amerikanski časopisi trde, da bo Edisonova iznajdba izpodrinila plin in premog. Po kuhinjah ne bomo imeli več dima. Namesto konj in volov bo zadoščal akumulator, da se bodo tovori prevažali z elektriško močjo. Kakor hitro hode kaj več znano o tej iznajdbi, hočemo obširno poročati svojini bravcem. Priporočili smo se strokovnjaku, da nam o svojem času spiše o tem poljudno razpravo. Število prebivalcev v Avstro-ogiTski državi. Avstrijske deželo imajo 2(5,107.804 prebivalcev, tedaj za 2,211.891 več ko I. 1890. Na Ogerskem je 19,203.531 prebivalcev, tedaj za 1,789.740 več ko I. 1890. — Vseh prebivalcev skupaj je v Avslro-Ogerski državi 45.310.835, tedaj za 3,951 (581 več ko 1. 1890. Koroške vesti. V Celovcu so Nemci našteli po velikem trudu samo še 492 Slovencev. Tako so rešili nemški značaj mesta. — V Beljaku so našteli samo 91 Slovencev. Vidi se, koliko malomarnosti je bilo na slovenski strani ! — Vodja učiteljske pripravnice v Celovcu B. Knapilsch je odstavljen. Štajerske vesti. V Slov. Gradcu so ločili do sedaj skupno štirirazredno šolo, v kateri je imela nemščina prvo mesto. Meščani so si ustanovili dvoraz-redno nemško šolo, Slovenci pa so kupili za svojo trirazredno šolo grad „Ko-thonthurm". — Bivši odgovorni urednik ^Slovenskega Gospodarja", A. J a 11 š a, je stal pred kratkim pred sodnijo radi neke notice, kije dolžila Nemce da so zažgali neko hišo. Pri razpravi je ta narodno-napredni junak sramotno izdal pravega pisca, pa sebe vendar le ni rešil. Da bodo čitatelji vedeli, kdo je ta Avgust Janša, povemo da je hit svoj čas v Gabrščekovi tiskarni in dr. Staničevi pisarni in da je na Goriškem hodil celo po shodih in tam govoril. Biljenci se še dobro spo ninjajo njegovih neumnosti! Kravo našel je kmet Janez Pa-dovan v Gorici dne 18. t. m. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi pri njem v Gorici, Bosenthal št. 35. Krava je rudečkasto bela. Socijalne drobtinice. Z Bovškega. Znano je, da si hodi iskal dela mnogo rudarjev iz našega okraja na Nemško, zlasti na Weslfalsko, kjer so bolje plačani nego v Rablju, ali kje drugod v Avstriji. Ljudje so potrebni in zalo se ne boje nobenega truda in tvegajo vse, da si malo izboljšajo svoje žalostno stanje, prežive sebe in družine in si malo opomorejo tudi na dolgovih, kateri jih gulijo. Žalostno je pri vsem tem pa zlasti lo, da se mnogi vračajo domov smrtno bolni, a še žalostnejše je lo, da jih česlo zadene nesreča ali celo smrt na tujem, v rudnikih. Tako smo pred par dnevi izvedeli brzojavno žalostno vest. daje Jožefa Kendo iz Bovca v rudniku na West-falskem zasulo. Revež je delal lam vže nad 13 let in šledil, da hi malo po-mogel hiši, ter se je slednjič lani poročil. Ker je navada, da prihajajo rudarji domov leto za letom ali vsaj na vsaka tri leta, je hotel tudi 011 priti zdaj za veliko noč, da obišče svojo ženo in sta-riše. — Pred kakimi tremi tedni se je zgodila druga nesreča. Kr. Janež iz Bovca je po nesreči strmoglavil tudi v premogovniku na Westfalskem v globočino ter ostal mrtev na mestu. V Rablju je. po novem letu ubilo v rudniku nekega rudarja iz Strmeča pri Logu. Drugi si je zopet nogo zlomil in istotako nek drugi, ter so mu jo morali odrezati. Lani je podsulo v Logu pri kopanju predora v Rabelj Bovčana Antona Cudra. — Zapustil je inlado vdovo z otročičem. • Ali ni usoda rudarjev in sploh delavcev naravnost žalostna? O treznosti. — V mestu arneri-kanske države Kentčki (Keutueky) jo govoril neki večer pridigar Jurij Sljuert (Stuart) o treznosti. Revno oblečena žena se prerije do govornika, ter vzklikne z glasom, ki je pričal o njeni žalosti: ,,Gospod Stjuert, gospod Stjuert, gostilne so ineni otroka uropale". Od britkosti se zgrudi na tla in zjoka. Vsi pričujoči so ginjeni. Govornik preneha govor ter praša: „Koliko žen je tu, katerim se tako godi, kakor tej revi? Naj dvignejo roke!" Nepričakovano mnogo rok se vzdigne. Pričujoči so spoznali, da je veliko število nesrečnih mater, katerim so gostilne od srca odtrgale otroke, koj ko so šoli odrasli. Videli so različne roke, v rokavicah in brez njih, bele in mehke, pa tudi rujave in žuljaste. Tu se govornik obrne do moških in pravi: „Možje! ne vem kakih misli ste zdaj vi; moj sklep je ta, da stopim na stran teh nesrečnih žen in jim pomagam z vsemi sredstvi, da bodo njihovi sinovi rešeni iz krempljev brezvestnih krčmarjev. Prošnja te reve ne sme hiti zaman. Kdor mi hoče pri tem rešilnem delu pomagati, naj ustane". Skoraj vsi so ustali. Dogovorili so se da osnujejo društvo, ki bo z osebnim izgledom treznosti in z uplivom na zakonodajstvo skrbelo za lo, d a s e pijančevanje zatre. Dragi Slovenci, ali nimamo tudi pri nas takih nesrečnih žen in mater, ki bridko zdihujejo: „Goslilne so mi ukradle ljubega moža, mojim otrokom skrbnega očeta, pa moje odrasle sinove". Vi to vidite in slišite, pa molčite in pijete nadalje, ter še hvalite take krčmarje kot svojedobrotnike! Škof Avg. Egger pravi: ..Gostilne so, kjer jih je preveč, pijavke ljudstva", in švicarski škofje v skupnem pastirskem listu: „Svot je poln pritožb o nesrečnih zakonih in razdvojenih družinah, zanemarjeni mladini; zloraba opojnih pijač je temu zdaj edini, zdaj glavni uzrok". Naša sv. vera je vedno učila zatajevanje in treznost. Zdaj ji je prišla tud1 vednost na pomoč. Zdravniki, drugi učenjaki in sploh vsi, ki si resno prizadevajo zboljšati družabne razmere človeštva, spoznavajo, da so opojne pijače poglavitna ovira pravega ljudskega napredka. Zato si prizadevajo, da bi ljudstvo opozorili na tega hudega sovražnika. Drugod se ljudje zelo zanimajo za boj proti zlorabi opojnih pijač. Pri nas pa le zdihujejo, ko vidijo nezmerno zlo, ki ga rodi pijančevanje, svoje dolžnosti pa nikdo ne mara storiti, ko vidi, da se je treba krepko ustaviti temu zlu. Da bi tudi v Avstriji zbudili zanimanje za gibanje proti zlorabi opojnih pijač, se strokovnjaki v tem prašanju pripravljajo na 8. m e d na r o d n i shod proti alkohol i z 111 u, ki bo koj po velikonočnih praznikih na Dunaju. Častni predsednik pripravljavnoga odbora jo minislor za uk in liogoeiistje dr. vit. W. lliirlel. l)o-zdaj j«* ojrla Aon ih že čez Mfi govornikov, mod njimi so profesorji, zdravniki, sodniki, inženirji, duhovniki, celo eden mi-nisttM" in eden škof; katoličani, protestanti in brezverci, vsi bodo pričevanje dajali Kristusovemu nauku o zatajevanju. Da, brez zatajevanja ni sreče! Tudi cesarjev prestolni govor, s katerim je slovesno odprl zasedanje državnega /linra omenja, da bode vlada podpirala boj /oper pijančevanje. Kdor jo zmožen, naj sodeluje pri lem boju. Zmožen pa je vsak, kdor ima še pamet, komur ni alkohol zmešal možgnn. Naša društva. Izstop iz ..Trg.-olirtne zadruge". — O zanimivi razpravi prod okrožno sodnijo dno 2. nuncija t. I. naj navedemo neka pojasnila. Tožitelja g. Štol' Maktic-a je zastopal velerodni g. dr. Josip vitez T n n k I i. zadrugo dr. 11. Tu in a. Vitez Tonkli je v svojem zagovoru povdarjal. da so gro za načelo, je-li izstop dovoljen pred pretekom odsekove dobe ali ne. Njegovo dokazovanje je bilo kakor vselej mirno, jasno in logično, da mu dr. Tuma ni vedel kaj odgovoriti. Sodni dvor je v vseli točkah potrdil dokaze viteza Ton-kli-ja in zavrnil prazne razloge dr. H. Tume. Mej drugim pravi sodr.i dvor v razlogih: „D o 1 o č i 1 o § 13 (društveni« pravil) je prolivno onemu S hi zakona od 9. aprila 1878 St. 70 drž. zak.; katero dopušča vsakemu članu izstop iz zadruge z neomejenim jamstvom v kateremkoli slučaju tudi ako je društvena pogodba ustanovljena za določno dobo. Torej omenjeno določilo § 13 ne more biti niti veljavno niti o b v e z a j o če z a čl a ne d r u š t v a, kajti S 11 zakona od 1873 prepoveda izrecno, da se društvena pogodba sme odreči določilom tega zakona, izvzemši one točke, v katerih je izrecno izjavljeno kot dopuščena11. Sodni dvor je ob enem prisodil zadrugi vse troške v znesku K 9000. Gabilo na 111. redni občni zbor okrajne posojilnice v Kanalu, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil na „lielo nedeljo" dne 14. aprila t. I. koj po popoldanski službi Božji v občinski dvorani v Kanalu. — V sp o red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računov. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. f>. Kazni nasveti. Načelstvo. Vabilu na uaročbo. — Urad c. kr. kmetijskega društva vzprejema vsak dan od 5). ure predpoludne do 2 pop. naročbe na naslednje kmetijsko blago: a) Bakreni vilrijol (prve vrste) in bj zmlelo žveplo (dvakrat rafinirano, izvanredno drobno zmleto), c) žveplo s primesjo 3% bakrenega vitrijola. Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na 61 K in 70 vin. (gld. ;il).8.r>) kvintal. Pri naročiti bakrenega vitrijola je plačati 10 kron varščine od vsakega kvinlala ali 1 K od vsakih 10 kg. Za originalne sode držeče 250 kg. ne bo plačati embalaže; med tem ko se bodo za manjše množine vračunili Žaklji po različnosti množine ldaga. Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se more naročiti, je določena na 10 kg. in v množinah, katere se dajo deliti s številko 10. Kupna cena zmletega žvepla v Žakljih po 50 kilogr. je 13 K in 40 vin. ((>•70 gld.); kvintal žvepla s primesjo: 15 K in 20 vin. (gld. 760) in varščina, katera se mora plačati pri naročbi, znaša 2 K za vsaki Žakelj; d) kilenskega solnitra s lij1/«—l(i% dušika po 22 K in 70 vin. (gld. 1135) kvintal; e) rudninskega superfosfata z 12 do 14"/o fosforove, v vodi razstopljive kisline K 6-40 (gld. 3 20). I) formalina po 2 K 50 v kilo. Odprto pismo našim občinskim /astopom, kmetovalcem in prijateljem kmetijstva. Naše c. kr. kmet.društvo je najstarejfe med vsemi društvi v deželi; ono ima že svojo lepo zgodovino in kot organ c. kr, ministerstva za poljedelstvo posreduje ono mod vlado in deželo, kadarkoli gre za varstvo in pospeševanje našega kmetijstva. Prav posebnega pomena je to, da se po njem pretakajo denarno podpore, ki jih ces. vlada podeljuje za razne kmetijske namene. V zadnjih letih znašajo te podpore poprečno 24.000 kron na leto. Ono posreduje tudi dobavo raz nega. zanesljivega kmetijskega blaga, kakor modre galice, žvepla, umetnih gnojil itd. Dalje razdelajo ono skoro vsako leto na tisoče cepičev iiajplcmeiiilejšili sadnih vrst. in kolikor dopuščajo sred siva, tudi sadna in iiiurvna drevesca.--V posebni skrbi ima zboljšanje domače goveje živine. Vsako teto se nakupujejo čistokrvni biki in tudi čistokrvne krave našim razmeram liajprmiorniših pasem tor se izničujejo razumnim živinorejcem zdaj te, zdaj one pokrajine v plemensko namene. Društvo skrbi tudi za kmetijski poduk po svojih glasilih in drugih tisko-nisili. k tore razpošilja od časa do časa svojim članom in drugim kmetovalcem; — ono oddaja svoji* menenje o zakonodajnih in drugih naredbah, ki se tičejo kmetijstva — s kratka, ono ima nekako vodstvo vsega toga, kar sega v kmetijske interese naše deželo. — Ta kratek pregled njegovega delokroga nam dokazuje jasno, da je to najvažnejše društvo v deželi. Njegovo delovanje so razteza čez celo deželo, in kdor je čital društvena poročila vseli let, odkar stoji društvu na čelu sedanji predsednik, lij. e. France grof Coronini, moral se je prepričati, ne samo, da je ono delilo svoje dobrote vseskozi pravično, ampak da je delalo to vedno z ozirom na spoznane potrebe, pa da so tiste strani največ dobilo, klere so se najbolj zanimale za kmetijski napredek ter so razvijalo najživahnejo delavnost na kmetijskem polju. V tem oziru moramo priznati, da društvo podpira, kolikor more, sarnode-lavnost ljudstva. Toda ta samodelavnost bi se morala •v prvi vrsti razodevati v mnogobrojni deležbi vseh listih, kterim je društveno delovanje posvečeno, potem vseh naših občin, saj jo kmetijstvo vsem glavni vir življenja, dalje društev, ki so bavijo s kmetijstvom in slednjič vseli ljudskih zastopnikov in prijateljev kmetijstva. A glejmo, kakšne so v tem oziru dejanske razmere! Naše c. kr. kmetijsko društvo šteje zdaj vseh članov skupaj 410, ki se raz-delujejo po posameznih oddelkih tako le: Gorica z okolico, to je s celi n sod-nijskim okrajem 1 45, Tržič (50, Červinjan 58, Gradišče 30, Korinin 24, Cerkno 20, Kobarid 20, Ajdovščina 18, Tolmin 17, Kanal (5, Bovec (5, Sežana 5 in Komen 2. Med 145 člani prvega oddelka (Oo-rica z okolico) .jih jo samo 30 slovenske narodnosti in vseh skupaj je mod 410 člani samo 124 naših. (Dalje prih.) Za kratek Čas. Omika, svoboda in napredek.— „Soča“ pravi, da »krščanski socija-lizem kaže z napolnjenim vampom plačilo onstran groba", da slovenski klerikalci niso vredni piškavega oreha, da je škof Bonaventura nepozabnega spomina kupil plesalkam pankljčke v pa po že vi h barvali. „Primorski List" je gospodom okolo „Soče“ in „Primorcu“ le „K e vš e Pri sni oj e n č ek". (Nek hudo imeniten naravoslovec narodno napredne stranke preiskuje zdaj, kakega spola je ,,Prim. List!) „Kdinost“ pravi, da po loj nemško-latinski poli, kakor bodimo mi, lehko pridemo do velikih časti, „Soča" pa — ne bodi lena — nam te časti že našteva: Dr. Pavlica je lump, poosebljena hudobija, kakoršnejo zmožen poleg njega le še vrag v peklu, dr. Pepe je kakor tista znana žaba v prišlo vici. Dugar je Pavličev podrepnik. Dr. G r e-gorčičje dr. Gredolčič in „dhaun“. (j. g. župnik v Dornbergu je le ,.čez kvintal težki Lovre, ki zvija pridig e kakor ,,č u m p e", je učen, ker ima v sebi veliko kokošjih m o ž g a n in p r e š i č j i h jezikov. (Zopet zanimivo za naravoslovca!) Velika pridobitev na naprednem polju je tudi ime: „Primorska glista11 (zopet nekaj za naravoslovca), katero so iznašli v najnovejšem času za „Primorski List1'. Nekega duhovnika v hribih je „Soča“ imenovala „žegnani odvetnik v črni suk-nji“, kar je za naprednjake naravnost epohalno! Leta„dhaun“ je v zvezi z nekim drugim „dhaunom“ oskubil n e-k o g a ženi n a z a 3 (5 s v i 11 i h kronic in (50 vin. Namen „dhauno v" je potisniti ljudi v mračno srednjeveško dobo, „da bi jih potem ložo naj m e h od i r ali1 itd. itd. itd. itd. Toje naporno delo naših goriških na- i prednjakov v zadnjih 14 dneh za omiko, J svobodo in napredek! | Pogrešek v pisanju. Nekdo iz uredništva ,.Soče“ jo pisal svojemu prijatelju :...........Nihče no ve. koliko gnoju (namesto: znoja) in truda je troha pri urejevan n ,.Soče‘* in ..Primorca" zlasti zadnja I'la. Pomagaj Imli ti kaj zlagati i iiamestn : zalagati !) a zadruga", Spominki za prvo sveto obhajilo: mali za molitvenike . . . . .'t do lil v veliki za okvir..........12 „ in ,. BAZNK PODOBU: za molitvenike 100 od 80 v navzgor, za okvir, komad 20 do 00 v. Za naročila priporoča se odličnim spoštovanjem udnni G. Likar. Izvrstna f.oriška vina i na prodaj (pri Gorici). Priporoča ista tudi za mašo čč. gg. duhovnikom. Za pristnost se jamči. jfaitOK /on, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusninii jedili. Postrežba in cene jako solidne. Anton Obidi c, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporočit ho za raznovrstna naročila po mori 7.11 (»ospe in gospoile. Naročila se izvršujejo hitro. vpisana zarinila z omejeno zavezo v 4»'ot‘EO. (iusposkn ulica |hš. slov. 7. VLLIKA ZALOGA vsakovrstnega maui Inki urnega ldaga za žensko in moške obleke, za vsak ^hin in vsak D l ni čas v imjvečji izberi, kakor: siikno, plalno, pelerino, (Jiillon, okslbrl, srovico, vsa kovrslue preproge, zaveso, namizne pi le; nadalje vsakovrstno perilo,srajco, •lager itd. itd. Vse |>o iiajni/jili conali. One so stalno liri1/, ponujanja. Coil>(‘Ino vosčono svuftt pod garancijo 2000 kron priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrbništvom in slavnemu p. n. občinstvu. Mrd garantirali čebel ni pitanec najbolje vrste na drobno Kg. po K 1.20. Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, sveča r, ulica sv. Antona 7, Gorica. srebrar, v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča progast, duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-je revnim cerkvam LO. je tudi na obroke. |j i preč. p. n. gospod sam lahko določi. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarno Gironeoli). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak slan. Oprava po najmodernejili slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Rogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne slolioe z Irsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške travo, z ži-ni a ni i in platnom na izbiro ter razne tapecarijo. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se ludi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. Pošilja so tudi izven Gorice po železnici in parohrodih. V zalogi ima najelegatnejšo sobno opravo, na katoro se še posebej opozarja p. n. občinstvo! ......... Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dimajsta cesta št. 15 v lijatmi liiši v pritličju vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin iu poijskili pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi ZVOIIOV proti poškodbi. Pojasnila dajo in vzprejema ponudbe ravnateljstvo > | zavarovalnice v pritličju 31 (Mij ato ve hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki. „Vzajemna zavarovalnica v ljnbljani“ je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovanci cem popolno varnost. ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! dkiZtdtl XiQOiX/JLJLJOPE/