285 v svoje rove in votline. Ne zo dolgo. Ko zosluti mir in samoto, se žival zopet razleze po trovnotih strminah, sliko zo hrano in poležava no soncu, ali po ugon/·o norčije. V gosti podrasti je roj zo ptice, ki po jih zasledimo vse tja do sivobe ih melišč. V tem svetu kraljujeta divji petelin in njegov manjši bratranec ruševec, pridružuje[o se jim številne večje in manjše ptice, belke, kotorne, debeloglavi kolini, taščice in vrsto drugih, od kavk in vran do sokolov in konj, ki krožijo visoko pod obloki ter oprezajo zo plenom. Kdaj po kdaj se v elegantnih lokih sprehodi nad svojim do­ movanjem celo kraljevski orel. Pokljuko je prekrasen svet. Poln lepot in skrivnosti, ki se razodenejo le tistim redkim, ki so dovolj vztrajni in trmo~lovi, do se zavestno odpovedo miku skalnatih lepotcev Julijskih Alp ter se potrudijo, do bi prisluhnili govorici kroškega sveto ali po pozvanjanju kravjih zvoncev in meketu drobnice no danes že redkeje posejanih in kor nekom preveč osamelih planinah. Pokljuko živi in šumi v vetrovih, beli se po snežnih viharjih, dehti v sončni pripeki in trepeta v tresku neviht. Včasih drevje skloni glave, ko prek nje zdivjajo vrtinčni viharji, noto po se spet sprosti in si oddahne v tisoč letnem mi ru. Vabečo je to nošo Pokljuko, potrudimo se k njej, roda nam bo razodevalo svoje čare . .. Napisano zo XXIV. zbor planincev PTT (gl. PV sir. 304) PLEZANJE V KARA V ANKAH (Pogovor x dr. Hansom Sattekom) STANKO KLINAR Dr. Hans Sottek je v naših planinskih krogih prece[ znan, najbolj od svoje nesreče v Vevnici leto 1956, ki se je spominja v svojem zadnjem odgovoru spodaj. Rojen je bil leto 1927 no Dunaju, o sebi po ve povedati tole: »Odrasel sem v severovzhodnih Predolpah. Iz vosi, k1er smo živeli, smo tedaj hodili peš 15 km daleč do slovite dunajske plezalne šole Peilstein in Hohe Wond. Peilstein je 80 m visoko in 1 km dolgo apneniško stena, edinstveno plezalsko vežbolišče v Evropi. (Naj vas v tej zvezi spomnim no Kasporekovo knjigo Von Peilstein zum Eiger.) No dunajski uni­ verzi sem diplomiral iz nemščine in zgodovine, in promoviral leto 1950 iz novejše nemške zgodovine. Od leto 1952 živim no Koroškem (v Celovcu), od leto 1972 sem gimnazijski direktor v Šmohorju v Ziljski dolini. Poroči l sem se s slovito alpinistko, ki si je pri svojih štiridesetih letih privoščilo prečenje Užbe, letos (1975) pa pri svojih triinštiridesetih letih steber Dych-Toua v navezi s svojim sinom. (Medtem sem se jaz s hčerko lotil nekaj blažjih tur v Pirenejih.) Mojo ženo je začelo plezati s šestnajstimi leti, in kot vidite, do danes ni popustilo. Njen vzor je bilo Miro Marko Debelokovo 1 in njeno smer v špiku je moja ženo ponovilo v njenem stilu, loko do je vodila od prvega do zadnjega metro. (Drugi v navezi sem bil seveda jaz.) Zato sodim, do je to drugo žensko ponovitev, kajti alpinistke, ki so pred njo plezale v tej smeri (mislim po, do je bilo samo eno, namreč Nadjo Fajdigovo), niso vodile naveze. Tako sva preplezolo tudi Ja lovčev raz, ono pa je s slovitimi plezalci kot drugo v navezi preplezalo še težje stene. Jaz ne sodim med ekstremiste, četudi sem se spuščal v smeri pete stopnje in izjemoma celo šeste. Mojo željo je bilo zmeraj, spoznati čim več smeri in poti v čim več pokrajinah.« Gospod Sottek v »Bergsteigerju« sle leto 1957 objavili članek o plezanju v Korovonkoh (»Korowonkenfels«), in tudi sicer sle znani v plezalskih krogih kot temeljit poznavalec karavanških sten. Vemo po, do plezate tudi drugod, npr. v Julijskih Alpah in Dolomitih. Koko bi označili Karavanke kot ple­ zalsko gorovje? Korovonke imajo kot plezosko gorovje le lokalni pomen, ne morejo se primerjati z Julijskimi Alpami in Dolomiti. V njih plezajo skoraj izključno samo Celovčani in alpinisti iz manjših bližnjih krojev, Borovelj in Bistrice v Rožu. 2e Beljačani zlepa ne pridejo tja. Sevedo so vzponi in sploh celotne ture razmeroma krotki in ne terjajo toliko priprav in koncentracije kot veliki vzponi v izrazitih plezalskih gorovjih. Ce­ lovčan, ki ima avto, prenočuje pred vzponom doma in se no večer spet vrne domov. Seveda po so nekatere smeri, ki imajo trdno skalo, resnično lepe in so še vsakogar navdušile. No primer zahodna steno Košutnikovega turno, ki sem ·,o plezal z Du­ najčani in Rečani (Stankom Gilicem). Zarodi plezalne šole v M rz em logu, ki jo organizira društvo Prijatelji prirode (Bergsteigerschule Koschuto der Noturfreunde, om Koschutohous), je v zadnjih desetih letih postalo Košuto znana tud i v širokih krogih. Sploh mislimo predvsem no Košuto, kadar govorimo o plezanju v Karavankah. Pravzaprav je škoda, do so Karavanke tako ma lo znane, so j so zlasti za trening • naravnost idealne. Dr. H. Sattek Foto Helgo Sattek Noši fantje v Karavankah zelo malo plezajo. Res je sicer, do so alpinisti iz Mežiške doline opravili neka[ prvenstvenih vzponov v Peci in Uršlji gori, nanje so tudi upravičeno ponosni, toda zanimanje ni preseglo lokalnih okvirov. Naši alpinisti premalo zahajajo v avstrijske predele, kjer so stene mogočnejše in mikavnejše. Posledica 1e to, da niso tam začrtali niti ene prvenstvene smeri. Pri avstrijskih koroških alpinistih pa je verjetno prav obratna res, saj so vse stene no gosta preplezali. Kaj bi povedali našim fantom kot vzpodbudo za intenzivnejše plezanje v Karavankah? Iz Ljubljane je veliko bliže v Kamniške in Julijske A lpe, kjer so gore in stene višje, pa tudi meje ni treba prekoračiti. Zato najbrž Slovenc, ne hodijo plezat v Karavanke. Lahko pa bi priporočil Karavanke slovenskim plezalcem predvsem v maju in na jesen, ko julijske stene še niso, oziroma niso več ugodne. Toda vsekakor je treba priti z avtom, ker so prometne zveze slobe, in bi sicer kratki konec ledno plezalec komaj lahko izkoristil za plezanje. Nazadnje pa so Slovenci le somi krivi, da ne plezajo v Karavankah. Na stotine ·,ih prihaja v Celovec nakupovat. Seveda ti niso planinci, toda rovno tako bi se ahko planinci pripeljali čez mejo po svojih opravkih. Mimogrede povedano: Slovenci se počutimo na severnih karavanških bre­ govih zelo tuje. V kočah je vse nemško, na poteh slišimo samo nemško govorico, domačin koroški Slovenec je v gorah redek kot bela vrana, razen kmetov in gozdnih delavcev, ki pa ne zahajajo v gore iz plezalskih in športnih nagibov. Včasih naletimo na prikrito ali odkrito sovražno ost. Ostrv (Kainradlsturm), prislonjena ob čokato Moces/ 'e {Breitwond), no desni; levi g re ben jo vežo s Ko• šutnikovim turnom. 1/ desnem delu se vidijo kamini S - 316 C), priljubljeno plezalno smer Foto Slonko Klinar 286 287 Med člani SPD Celovec ni r.lezalcev, pa tudi sicer zelo malo aktivnih planincev. Med nemškimi planinci, ki 1ih srečujete na stezah in vrhovih, pa je zelo veliko ali pa kar večina letoviščarjev, ki prihajajo na dopust iz širokega nemškega zaledja. Oskrbniki v kočah, z redkimi izjemami, niso domačini. Iz svojih skušenj pa vem, da so v smuškem centru na Mokrinah (Nassfeld) - to je sicer v Karnskih Alpah, o še vedno na dotiku s slovenskim etničnim ozemljem - gostje iz Jugosla­ vije enako dobrodošli kot od drugod. Turistične agencije (General Turist iz Zagreba, na primer) organizirajo tam smuške kolonije (tečaje) in naši gostinci jih sprejema·I0 z odprtimi rokami, saj je njihov denar enako dober kot vsak drug. Gotovo bi bi o mogoče narediti podobno tudi v Karavankah. če se ozreva po karavanških stenah, so najbolj na očeh Celovška špica, Vrtača, Palec in nekaj predelov Košute. Kakšno doživetja vas vežejo na te stene in katere smeri bi predvsem priporočili? V Celovški špici vse tri klasične smeri, kamine, direktno in Horeschowskyjev raz. (V slovenskem vodniku so to S-268 A, B in C) Zdi pa se, da je direktna, ki je sicer prav tako lepa kot drugi dve, za spoznanje manj priljubljena. Je tudi nekoliko težja. Dostop od Celovške koče do stene pa je seveda zelo kratek in pripraven. Z mirno vestjo, žal, v Vrtači ne morem ničesar priporočiti. Tu je vse razbito od padajočega kamenja. In isto velja za Palec. Seveda pa se ne bo dal oplašiti, kdor Je vaIen severne stene Planjave ali sten nad Krmo. Stena Vrtače je prav gotovo doži­ vetje za tiste, ki uživajo v Rzeniku. Podobno je s Kladivom. Njegovo stena je na pogled naiveličastnejša v Karavankah, visoka 600 m, s skrotastim razrvanim podnož­ Iem celo 900 m, v vodniku imate sliko nasproti strani 97, pogled od Maleja, nemara najveličastnejše prizorišče v celem 1;1orovju, plezajo pa tudi skoraj nič. Lep plezalski svet se začne z Moces1em in CJajnikom. Tam je mogoče prav vse pri­ poročiti, od lahkih do najtežjih smeri. Cjajnikov južni roz (S-313 A) je prova posla­ stica, to je lepa napeta in izpostavljena plezarija v trdni skali, četud i kratka. Zelo pa je treba paziti pri sestopu čez »normalno poč« (S-313 o), ki sicer ni visoka, o ker mora vsak tam skozi, je že čisto zglajena in je postala krepka trojka. Medtem ko ima zahodni vrh Macesja (Lčirchenberg, Mittelwand - »Perilnik«) dokaj trdno skalo, pa je stena vzhodnega vrha (Breitwand) krušljiva in prav nič razvese- Cjainik (lčirchenturm) z vzhodna in sevamo steno. l evo »Perilnik• ($ - 312 J), vmes Cjainikova grapa (lčirchenschlucht) Foto Stanka Klinar ljiva. Nasprotno pa je Ostrv lepa in ima zan1m1vo oblikovitost. Kamini (S-316 C) so postali k lasična smer, ki jo lahko vsakomur priporočim, direktna smer (S-316 B) pa je le za te, ki obvladajo moderno tehnično plezanje. Danes seveda ne plezamo to smer 15 ur, kot piše v vodniku. To je čas prvopristopnikov, sedaj pa je v steni dovolj klinov. Vzponi v zahodni steni Košutnikovega turna kot tudi njegov severni roz (S-315 C, D, E in F) pa so brez dvoma najlepše plezanje v celotnih Karavankah. Smeri so sijajno izpostavljene in skala je odlična, tako da ima tudi srednje vešč plezalec zvrhano mero užitka. čim bolj pa se v Košutnikovem turnu bližamo vzhodni grapi, tem bolj je skala krušl jiva. Kljub temu pa je severni steber (S-315 B), ki je tako strm, da se zdi, kot da visi iz stene, na ključnih mestih trden in omogoča posebno lepo prosto plezanje pete stopnje. Z ženo sva opravila na njem šesti vzpon, in nato sem prav ponosen, čeprav steber ni posebno visok. Alpinistu, ki bi rad obral cvet karavanške plezarije, bi svoja priporočila povzel takole: tri do štiri vzpone v Košuti (izhodišče Koschutahaus}, pri čemer mora nujno opraviti vsaj po en vzpon v Košutnikovem turnu in Cjajniku ter vsaj en vzpon v Celov­ ški špici (izhodišče Celovška koča}. Kaj pa Kepa? Videti je, da ima mogočno steno. Kepa je preveč krušljiva. Kdor večkrat zahaja na to goro, si za spremembo kdaj privošči severovzhodni raz nad Bertahutte (S-204 a), tudi v snegu. Drugače pa tu ni kaj. Ve ličastnih klasičnih grebenov, kot sta recimo Rokav-Škrlatica v Julijskih Alpah in Rinka-Skuta v Kamniških Alpah, v Karavankah ni. Ali pa je vseeno kaka lepa grebenska p lezarija? In kako je z zimsko alpinistiko? Takrat je marsikateri krušljiv greben veliko prijaznejši kot poleti. Da ni takih grebenov, je kriva oblikovitost gorovja: na severu stene, na jugu trav­ nate vesine. Povrh teče še po vseh glavnih grebenih državna meja. Prijeten, četudi krušljiv greben je tisti od sedla Be lščice prek Celovške špice na Stol, pa od škrbine na Košutnikov turn in dalje na Tolsto Košuto. In kot že sami omenjate, zelo so primerni pozimi in na pomlad. Zahodna krilo Vrtače od severa. Pod njim odlična smučišče s sedla Vrtače v Poden ($ - 412) Foto Stanko Klinar 288 289 \ 1.: ,t, . f • , . . Levo: Košutnikov turn od zahoda. Skozi njegove stene teko najlepše smeri v Karavankoh Desno: Severovzhodna stron Palca. Desno severni raz (!: - 275 J), pod njim sedlo Dolič, od vrha levo vzhodna grapa Foto Gottlried Magnet Veliko hodijo poleti in pozimi v tejle smeri: po zahodni grapi na Košutnikov turn, potem pa na zahodni vrh Macesja (Lčirchenberg) in navzdol pa Cjajnikovi grapi ali pa obratno. Priljubljen je tudi vzpon na škrbino in grebenska pot prek Kladiva na Veliki vrh ter sestop na Hajnževo sedlo ali obratno. V Košuti je več žlebov, po katerih se vzpenjamo ali sestopamo, pa si zala poljubno izbiramo dolžino greben­ ske ture. Zlasti priljubljena je Pichsova grapa (Pichsschlucht, S-312 II D), ki je na vstopu zelo strma, o bolj varna pred pada jočim kamenjem kot druge. Pa zimska in pomladna alainistika na sploh? Menda je nekaj smeri, ki so izrecno prikladne prav za ta čas. Naši planinci se pozimi večinoma prelevijo v turne smučarje. Tisti pa, ki hočejo trenirati za Zahodne Alpe ali visoka svetovna gorstva, imajo boljšo priložnost v Visokih Turah. Zal nihče ni beležil zimskih vzponov, zato govorim bolj po vtisu. Vem, da v sever­ nih grapah veliko plezajo in da je moja naveza {z Jožetom Kropiunikom iz Bistrice v Rožu in sinom Haroldom Sattekom) opravila tretji zimski vzpon po severovzhodni grapi Kladiva. Plezanje po grapah je resna zadeva zaradi padajočega kamenja. Treba je zelo zgodaj vstopiti in izstopiti najkasneje tedaj, ko sonce obsveti vrh gore. če pomislim, kako je od padajočega kamenja posuto podnožje Vrtače in kako je enako posuta Rdeča grapa v Stolu, potem teh vzponov ne morem nikomur pri­ poročiti. Izjema je Pichsova grapa, ki je obrnjena na zahod. Kot sem že prej omenil, imajo nekaj več obiska pozimi le grape in grebeni, stene večinoma mirujejo. Med zanimive grape spada tudi vzhodna v Palcu, čeravno ni zelo strma. Vidimo jo z ljubeljske ceste severno od predora, desno od vršičkov Na Možeh, teži proti vrhu Palca. Ali bi navrgli kako besedo o turnem smučanju, pa tudi o zelo strmem, mogoče celo stenskem ali »ekstremnem« smučanju, ki je danes v modi? V Karavankah je veliko možnosti za prav lepe turne smuke. Opisali ste jih v vod­ niku in k temu ne bi ničesar dodajal, razen spusta po Obirjevem zahodnem žlebu. Za Celovčane je ta posebej prikladen. Z avtom se pripeljejo tako visoko, da imajo do vrha samo še 1000 m višine ali 3 ure hoda, ta se pravi, da okoli devetih ali desetih začno smučati po žlebu navzdol, ko je sneg najugodnejši. Za kosilo so že doma. Morama pa ločiti Obirjevo zahodno grapo {Obirrinne, Breite Rinne) od Obir­ jeve vršne grape {Obir-Gipfelrinne). Zahodna grapa, ki sem jo pravkar omenil kot tako prikladno, se spušča s sedla med Ojstrcem rn Kravjim vrhom, vršna grapa se začne pa že kar brž južno od vrha O jstrca in teče čez zahodno strmal vzporedno z zahodnim žlebom, le nekoliko severneje, vendar je hudo strmo in primerna samo za zelo izurjene in skušene smučarje. Ekstremnega smučanja v današnjem pomenu besede v Karavankah ni.* So le izredno • V tem smislu je trebo torej korigirati v vodniku drugi odstavek no str. 236. strmi spusti, ki /"ih v vodniku ne omenjote. To so provkor omenjeno Obirjevo vršna gropa, 21eb (Ze enica-Rinne) in spust s Kepe po zahodni strehi na Jepco k nekdanji Annahutte. Spust s Kepe k Bertahutte je sicer zložnejši, lahko pa postane prov hud v hudih snežnih razmerah. (Tako kot vsak.) V to skupino gotovo sodita tudi široka rižo v Stolu (Grune R iese, Š-267 b), Veliki ploz v Begunjščici, pa gropi vzhodno in zahodno od Celovške špice. In najbrž še kaj. Ni pa se mogoče spuščoti s smučmi po zahodni gropi v Košutnikovem turnu, po tudi ne po Pichsovi gropi, ker je preozko. Dovolite še osebno vprošanje. Ste rojen Dunajčan, voš vedri znača j in široko strpno svetovljanstvo sta gotovo dediščina in dota tega evropsko usmerjenega velemesta. Ka j vas je nognilo, da ste se naselili na južnem Koroškem in da ste se celo nouči l i našega jezika, kar sicer store le redki Nemci? (Obratni proces, za nas zelo boleč, je, žol, veliko pogostejši: da se rojen Slovenec na Koroškem trudi, da bi čimprej pozabil in čim globlje zatajil svoj rod in svoj materin jezik.) Tu sem dobil službo. Pa tudi sicer sem rod prišel sem, to sem si že od nekdaj želel. Dobil sem nalogo, da za Oeslerreichische Alpenzeitung napravim pregled prvenstvenih vzponov v Julijskih in Kamniških Alpah po letu 1945. Vzponi so bili popisani v Planinskem vestniku, pa sem se noučil slovensko, da sem lahko nalogo izvršil. Kosneje je nekdo pri vas poročal o mojem pregledu in pohvolil pravilno zapisana imena. Tega priznanja sem bil prav vesel. Gotovo pa je zelo izjemno, da se nekdo »po planinski liniji« nauči tujega jezika in se potem še posveti problemom tega naroda. Kasneje sem namreč še večkrot prišel v Slovenijo, se navezal no ljudi in se izpopolnjeval v jeziku. Lela 1956 sem se ponesrečil v severni steni Vevnice. Nesreča ni bila ravno hudo, čeravno sem odletel trideset metrov in si rozbil stopalo. Plezala sva skupoj z ženo. Visoko pod vrhom stene se mi je izruval kamen, ko sem bil kakih r etnajst metrov , nad varovališčem. Pet klinov se je izpulilo, šesti je vzdržal, obsta sem za ceno osmojenih ženinih dlani. Ker so mi v stopalu počile kosti, nisem mogel noprej. Italijanski reševalci so me spravili na vrh in začeli sestopati proti Tamarju, ko so se jim pridružili vaši pod Uroševim in Radovim vodstvom. Celovški reševalci so sku­ šali priti čez mejo pri Ratečah in na Korenu, da bi pomagali pri transportu v stenah nad Tamarjem, a niso imeli vstopne vize in so se moroli vrniti. Miličniki so jim pojasnili, da sta na delu dve reševalni ekipi in do to zodostuje. Italijanske reševolce so v Tamarju aretirali zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo, vendar se je zodeva brž razjasnila in so jih iz~ustili domov. Tisk je iz vsega tega naredil strašansko afero, češ, kaj je pomembne1še, obmejni papirji ali človeško živ- Vzhodni vrh Mocesja (Breitwand) in njegova severna stena. Polica (S - 312 II 8, na sliki dobro vidna} jo de li v spodnjo in zgornjo polovico. Stena je zelo krušljiva, zalo manj obiskana. V njej so tud, »atletske« smeri Foto Stanko Kl inar 290 291 Cjajnik (Liirchenlurm) od zahoda. besno južni raz ($ - 313 A), kratka, nopela, estetska smer Foto Gottfried Magnet ljenje. To je bilo seveda veliko pretiravanje. Vmešala se je diplomacija, kasneje je bilo dosti opravičevanja in pojasnjevanja, dokler se ni vse zgladilo in pozobilo, saj v ozadju res ni bilo niti trohice politike. Na naši strani so bili prepričani, da bom Jugoslaviji za vekomaj obrnil hrbet, zalo tudi mojega pojosnilnega članka, kjer sem razložil svoje razumevajoče stališče, niso hoteli nikjer objaviti. Ne smemo namreč pozabiti na napetosti in trenja v takratnem času, in da je bilo s lega vidika ravnanje jugoslovanskih oblasti razumljivo. (Mimogrede oovedano, tudi s Karavank so me že gnali uklenjenega v dolino, a kaj češ, tak je bil takrat režim in s tem je bilo treba računati.) Nasproti pričakovanju na naši strani sem Slovenijo zmeraj pogosteje obiskoval in tako vzljubil, da jo danes poznam od njenih ekstremnih plezalnih smeri do pohlev­ nih Gorjancev, Pomurja in Slavnika. Zelel bi jo spoznati do zadnjega kotička. V meni je silno živo geografsko-topografsko zanimon1e, zmeraj iščem v gorah novih stvari in le redko ponavljam znana pota. Rad imam slovenske transverzale, imam značke loške in savinjske poti, hodim po transverzali kurirjev in vezistov in se zani­ mam še za vse druge vaše vezne in krožne poti. Tudi pot prijateljstva bi rad končal; pravzaprav sem od tridesetih vrhov, ki jih obsega, spravil podse že petindvajset, ko so jo uvedli. Se bom pač še enkrat napotil nanje, za spremembo s kake druge strani. Zame je vsaka pot, lahka ali težavna, zmeraj novo odkritje in novo doživetje. Naj za konec namesto vas obvestim slovensko planinsko druščino, da ste sodelovali pri slovenskem planinskem vodniku po Karavankah (2. izdaja 1975) in ste zanj izbrali opise plezalnih vzponov ali celo prispevali svoje originalne opise. Zdaj sle stvarne opise iz vodnika dopolnili in požlohtnili z osebnim pogledom na estetsko vrednost posamez;nih smeri, tako da bi te vaše odgovore lahko ocenil kot bistven prispevek k vodniku. Pomembno je namreč, da tiste, ki se namerjajo na plezanje, usmerjamo k najvred­ nejšim ciljem. Pomembni so tudi vaši nami!;Ji za zimsko alpinistiko in turno smučanje. Za delo pri vodniku in za tale intervju se vam v imenu sloven­ skih planincev, pa tudi v svojem imenu, iz srca zahvalim.