konzervacijo odkritih objektov, posebno še, če bodo objekti ostali d alje vidni. G lede raziskovanja kom pleksnih najdišč, k je r imamo več neenotnih p erio d in objektov na istem m estu, pa av to rja m enita, da se zgornje plasti o hranijo, posebno ako so tu zastopane pom em bnejše stavbe, m edtem ko n a j se niže ležeče plasti razisk u jejo samo s sondam i, toda le na m estih, ki ne bodo ogrožala više ležeče stavbe. P ri raziskovanju nekropol opozarjata a v to rja na večje število m ožnosti izkopavanja gomil, k a r je pa odvisno od velikosti gomil in m ateriala, iz k atereg a so gom ile sestavljene. P ri izko­ p a v a n ju nekropol s planim i grobovi zastopata a v to rja m nenje, da se m režasti sistem ne sme u p o rab ljati preveč togo. R avno tako opozarjata n a čim d etajln ejše delo in puščanje vseh arheoloških predm etov in drugih o bjektov in situ toliko časa, dokler se ne dobi d e ta jln a slika posam eznih grobov. Y četrtem poglavju se av to rja u k v a rja ta z arheološko dokum entacijo, ki jo je potrebno n ap rav iti p ri izkopavanjih in ki se h rani v ustreznih arh iv ih . Predvsem je ta p o trebna za kasnejšo kontrolo, k e r se celotna dokum entacija ne m ore vedno objaviti, posebno p ri raziskovanjih večjih razm er. Y tako dokum entacijo sodi na prvo m esto dnevnik dela, teren sk i posnetki, risbe profilov, risbe tem eljev stavb, risbe detajlov itd., d alje razne vrste fotografij te r točno po k v ad ran tih in po stratig ra fiji razdeljen d roben m aterial. A vtorja opozarjata tudi na nep rav iln o st tistih strokovnih delavcev, ki puščajo po končanih delih teren n eu rejen . Ravno tako o b staja p re c e jšn ja problem atika tudi z m aterialom , ki se odvrže kot neu p o rab ljiv bodisi zaradi prevelike m nožine, ali pa iz k ak ršn ih koli drugih vzrokov. A v to rja predlagata, da se ta k m aterial zasuje na zato odrejenem m estu na sam em zem ljišču, k je r so se vršila izkopavanja. To m esto n a j se označi tu d i na načrtih. A v to rja sta svoja iz v a ja n ja oprem ila tudi z raznim i načrti, profili in fotografijam i raziskovanj, tak o da je celoten p riro č n ik čim bolj nazoren. V resnici bo lahko služil tak o arheološkim m uzejskim delavcem pri n jih terenskih delih te r jih istočasno opozarjal in odvračal od eventualnih ne­ pravilnosti, kak o r bo lahko služil m lajšem u arheološkem u k a d ru kot učna k n jig a. Josip Korošec Miodrag Grbič: Osnovi istraživanja arheoloških nalazišta. (Srpska A kadem ija nauka, Povrem ena izdanja A rheološkog in stitu ta, Sv. 1), Beograd 1953, 76 str. S rpska akadem ija je v okviru svojih edicij izdala knjižico z gornjim naslovom , ki jo je napisal M iodrag G rbić. V glavnih obrisih p rik azu je a v to r splošno arheološko raziskovanje. Na ta način, k ak o r tu d i glede na poljudnoznanstven način p o d a ja n ja je knjižica dobila neki pom en p ri­ ročnika, ki je zam išljen, da bi mogel koristno služiti posam eznim m u­ ze jsk im delavcem v arheologiji. A vtor je svojo knjižico razdelil na več oddelkov, v k a te rih se dotika raznih vprašanj, tako glede splošnega p rik aza arheologije, njenega po­ m ena, k ak o r tudi opisa posam eznih objektov te r posam eznih del, ki jih o p ra v lja jo arheologi. A vtor se v prvem poglavju dotika v p rašan ja arh e o ­ loške vede in n jen e vsebine, nato p re h a ja na delitev arheologije, dalje na stra tig rafijo , na tipologijo, n a kronologijo, na odnos arheoloških virov do duševnega in ekonom skega ž iv lje n ja te r na odnos arheologije do posa­ m eznih pom ožnih ved. V drugem poglavju se av to r dotika vzrokov, zaradi k a te rih arheološki objekti propadajo, nato p re h a ja na spom enike, ki so še o h ra n je n i te r govori o sred n jev ešk ih razvalinah in arheoloških najdiščih pod zem ljo. T re tje poglavje je posvečeno z b ira n ju gradiva, rekognosci- ra n ju zem ljišča, izkopavanju te r konservaciji arheoloških objektov. V istem poglavju govori tu d i o arheoloških pripom očkih p ri raziskovanju. V četrtem poglavju govori av to r o neprem ičnih arheoloških objektih od naselbin, utrdb, svetišč do grobišč itd. Y petem poglavju našteva vrste prem ičnih arheoloških predm etov, v šestem p a govori o in v en tarjih , arh eo ­ loških bibliografijah, sta rih potopisih, zgodovinskih virih, katastrskih m apah, vojnogeografskih sekcijah, arheološki toponom astika, avionskih posnetkih in o poročilu zaupnikov s terena. V sedm em poglavju se dotika teren sk eg a raziskovalnega dela, v osmem n o tira n ja najdišč na te re n u in v devetem n o tira n ja najdišč na k a rta h in k atastrsk ih m apah. P riro čn ik bi mogel po svoji zam isli biti zelo koristen, je pa tako me­ todološko k ak o r sistem atično izredno slabo zajet. P redvsem je v njem popolnom a nelogična razvrstitev. A vtor v istem p oglavju skače z enega v p ra ša n ja na drugo, ki je popolnom a drugega zn ačaja in nim a nikake zveze s prvim . Posam ezna pom em bna v p rašan ja je av to r pustil povsem vnem ar, ali se jih je pa dotaknil le s kakim stavkom . V celoti bi se zato s to knjižico lahko okoristil le šolan arheolog, ki p a zopet ne bo zase našel nobene novosti, k e r so vsi nasveti splošni in vsakdanji, da ne rečem p ri­ m itivni, ne glede na to, da so m nogi tudi že preveč zastareli. Slabo bo m ogel to knjižico u p o rab ljati nestro k o v n jak , čeprav je, k ak o r kaže na­ m e n jen a ravno njem u, že glede na tolm ačenje n a jp re p ro ste jših izrazov in arh eo lo šk ih pojm ov. K njižica ne m ore služiti niti slušateljem arheologije k o t n ek ak šn a osnova za n a d a ljn ji študij, predvsem te re n sk ih del. Y tem oziru so tu zelo velike težave, k e r je avtor dokaj sam ovoljno p ostavljal posam ezne trditve in d a ja l nasvete. N aj zadevno om enim le topografske znake, ki jih avtor prin aša na način, kot da bi bili to u sta lje n i znaki v arheologiji. U porabil je p a znake, ki jih u p o rab ljajo Švicarji, česar pa ni n ik je r omenil. Ni pa o bjavil internacionalno u sta lje n ih znakov, k i jih povečini tudi mi uporabljam o. T ako bi bilo potreba še m arsik ak šn a gle­ dišča in nasvete popolnom a popraviti. U govorov druge vrste bi bilo tudi še p recej, v k ar se pa tu ne bom spuščal. j ogip Korošec Pomembne staroslovanske najdbe v Bački. N a B ostaništu blizu M ošorina v Bački so bile v letih 1951 in 1952 od­ k rite pom em bne n ajdbe slovanske dobe, o k aterih nam v dveh razpravah poroča R ajko Veselinovič: »Ranoslovenske lončarske peći i grobovi kod M ošorina u Bačkoj« (Rad V ojvodjanskih m uzeja 1, 1952, str. 143—159) in »Starosrpsko naselje na B ostaništu kod M ošorina u Bačkoj« (Rad Voj­ v o d jan sk ih m uzeja 2, 1953, str. 5—58). M edtem ko V eselinovič v prvi raz­ p ra v i po d aja poročilo o izk o p av an ju in n ajd b ah iz leta 1951, skuša v drugi poleg tega nap rav iti sintezo ekonom skega in k u ltu rn e g a živ ljen ja X. sto­ le tja v te j naselbini, u p o rab ljajo č p ri tem tudi etnografijo, dalje zgodo­ vinsko in lingvistično gradivo, da bi n a ta način za je l vse ustrezne elem ente in podal čimbolj^ verno sliko. Ne glede na najdbe iz zgodnejšega časa, iz predzgodovine ter iz rim sko-sarm atske periode so najdbe slovanske periode, ki pripadajo predvsem naselbinam , izredno pom em bne ne sam o za našo arheologijo, k je r se zvečine ja v lja jo prvič, tem več tudi za slovansko arheologijo sploh. U strezno grobišče, ki ga v prvi razp rav i om enja V eselinovič, k aterega je p a d a lje raziskoval in objavil V ele n rajte r (Rad V ojvodjanskih m uzeja 2), je m a n j pom em bno že glede na število grobov in tu d i glede na tu najdene pridevke, ki so bili za e n k ra t n ajd en i le v enem grobu in obsegajo le S-obročke, m edtem ko so navadni odprti obročki in obroček s priveskom v obliki obročka n ajd en i v že prekopanem delu grobišča (Rad V ojvodjan­ sk ih m uzeja 1, 156, sl. 1). P o ja v lja pa se zanim ivo vprašanje, ali se to grobišče m ore v resnici povezati z naselbino na B ostaništu. V resnici ni toliko oddaljeno od naselbine, da ne bi moglo p riti v poštev. V endar bi glede n a število grobov p re j sodil, da bo pripadalo neki drugi naselbini, G robišče je bilo raziskano sicer samo s sondam i, toda kaže, da ni bilo veliko. Toda če bi tudi p rip ad alo naselbini na B ostaništu, nam d aje zelo