Bela halja ne potrebuje nič manj denarja kot modra
Je že tako, da zdravi ne razume bolnega, kajti zdravje dobi vrednost šele, ko zbolimo. Takrat smo sposobni v živo začutiti, kako res je, da je vse stvari mogoče urediti, če si le pri zdravju. Zdravje pa ni le odsotnost bolezni, marveč pomeni tudi psihično trdnost in ekonomsko brezskrbnost. Ko človek resno zboli, se mu poruši svet, v katerem je do takrat živel; še toliko huje pa je to, če se boji, da v takem primeru ne bo deležen primernega zdravljenja in socialne varnosti.
Vsi vemo, v kako zagatnem položaju se ta čas nahaja naše zdravstvo. Prav zato smo za skupni pogovor občin-skih glasil iz Ljubljane in regije, ki ga
navadno imamo ob tem času, zaprosili primarija dr. Majdo Ustar, predsedni-co mestnega komiteja za socialno in zdravstveno varstvo Ljubljana, ki obe-nem dela tudi kot specialistka pnev-mologinja v pljučnem dispanzerju Zdravstvenega doma Vič, Rada Žitni-ka, pomočnika predsednice komiteja in Jožeta Novaka, predsednika skupš-čine medobčinske zdravstvene skup-
nosti ljubljanske regije. Z gosti naših glasil smo se pogovarjali Vera Vogrin-čič, urednica Javne tribune iz Šiške. Mojca Leskovšek - Svete, urednica Kočevskih novic iz kočevja in Darja Juvan, novinarka moščanske Naše skupnosti, ki je pogovor tudi pripravi-la za objavo.
Ponuja se veliko vprašanje, preveč, da bi bilo nanje mogoče zadovoljivo odgovoriti na odmerjenem prostoru. V kakšnem položaju je ta čas naše zdravslvo? Kje so korenine za tako stanje? Ali bo mogoče obdržati zdajš-njo raven zdravstvenih storitev?
Prim. dr. Ustar: »Nikjer na svetu ni zdravstvo, poceni, kajti z razvojem teh-nike se je pojavila potreba po sodobni opremi, ki je draga. Prav gotovo pa je med vzroki za stanje, v katerem zdrav-stvo je, za agonijo, če lahko tako re-čem, njegova razdrobljenost; v Slove-niji imamo 63 sisov. Stremeti pa bi morali k nacionalnemu zdravstvu, k eni doktrini, iz strokovnega stališča tudi k enotnim strokovno metodolo-škim konceptom. Mi smo v preteklosti poskušali reševali zdravstvo z raznimi ukrepi, ki pa vsi niso bili uspešni. Slo-venija, ki ima dva milijona prebival-cev, ne potrebuje večjega števila kli-ničnih centrov in zapiranja v regije. Tudi to nas je pripeljalo v položaj, v katerem smo.«
Ali so na voljo novejši podatki o tem, kakšen je ta delež?
Prim. dr. Ustar: »Delež zdravstva v družbenem proizvodu republike je leta 1979 znašal 5,3 odstotka, v Ljublja-ni v istem letu 6,2, lani pa je bil v Slo-veniji 5,1 odstotka, v Ljubljani pa le 4,5, kar je komajda mogoče verjeti. Hkrati nas je zadel še interventni za-kon in prišlo je do blokade spredstev. Znan je podatek, ki v Ljubljani občin-ski sisi zaostajajo s plačili za tri me-sece.«
Med ukrepi, ki naj bi prinesli zdravstvu nekaj denarja, je tudi par-ticipacija, ki je bila ob uvedbi leta 1979 zamišljena bolj kot vzgojni ukrep. Po 1. juliju letos pa je samo-udeležba bolnika postala resna ovira za iskanje pravočasne zdravniškepo-tnoči.
Prim. dr. Ustar: »Ta participacija je bila palica z dvema koncema. Udarila je marsikaterega občana, predvsem ti-stega z mejnimi ali nizkimi osebnimi dohodki, starejše ljudi, invalidske upokoience in kronične bolnike. Ve-
mo pa tudi, da so bile zato nekaj mese-cev naše bolnišnice prazne. kar je za-nje pomeniJo izpad dohodka. Zaradi visoke participacije ljudje odlašajo s prihodom k zdravniku, misleč, da se bodo pozdravili sami od sebe. Zdrav-niki na klinikah vedo povedati, v kako težavnem stanju so ljudje prihajali k njim. Trdim, da zdravstvo mora biti dostopno vsem ljudem, zato je bolj po-šteno in socialno, da zdravi ljudje pla-čujejo za bolne, ne pa da si kot bolnik dvakrat udarjen. Pravica do zdravja je ena osnovnih človečanskih pravic in zato mislim, da je solidarnost tu po-trebna.«
Kolikšen pa je sploh delež partici-pacije v prihodkih zdravstva?
Žitnik: »V skupnih prihodkih zdrav-stva znaša participacija pet odstotkov. Od 1. julija dalje je ukrep ekonomska nuja. Računamo pa, da se bo participa-cija z Novim letom normalizirala, zni-žala, in se potem revalorizirala v skla-du s samoupravnim sporazumom.«
Prim. dr. Ustar: »Zdravstvo od te participacije nima nič, dobi pač toliko manj, kot ljudje skozi njo prispevajo. Obstajajo variante. kaj naj bi se s parti-cipacijo zgodilo po 1. januarju. Po enem izmed predlogov, naj bi v stoma-tologiji zmanjšali dajatve za polovico, cenejši bi naj bili tudi recepti, prvi pregledi in še nekatere druge stvari.« Zanimivo bi bilo izvedeti, čeprav to ne spada na »denarno« področje zdravstva, katera obolenja so prinas najpogostejša ?
Prim. dr. Ustar: »Obolevnost se se-veda spreminja. Naj za primer nave-dem, katere bolezni so bile v začetku tega stoletja med najpogostejšimi vzroki umrljivosti v ZDA: na prvem mestu so bile infekcijske bolezni, predvsem tuberkuloza, na drugem pljučnica, nato srčna obolenja. razne črevesne bolezni, na osmem mestu je
bil rak, na desetem kap. Na prehodu v 21. stoletje (tudi te številke so za ZDA) so se na prvem mestu znašla srčna obolenja, sledijo rak, pljučni rak, možganske prizadetosti zaradi spre-memb v ožilju, na osmem mestu pa kronični bronhitis. Podobno je tudi pri nas.
Ljubljana je med večjimi kraji v Slo-veniji v kurilni sezoni na tretjem me-stu glede koncentracije dima in žve-plovega diokfida. Ta onesnaženost ozračja je eden od več vzrokov, ki ima-jo za posledico veliko obolevnost di-hal, ki so tudi najpogosteje rezlog za prihod k zdravniku splošne medicine. Zaradi kroničnega bronhitisa, ki ga je iz leta v leto več, je bilo v Ljubljani v lanskem letu izgubljenih 38247 de-lovnih dni.«
Slišati je govorice, ki so najbrž pove-zane z ukinjanjem nekaterih disloci-ranih ambulant, da se zmanjšuje ob-seg osnovnega zdravstvenega var-stva.
Prim. dr. Ustar: »Svetovna zdrav-stvena organizacija je izdala parolo: zdravje vsem do leta 2000. Tudi mi smo v aktih zapisali, da dajemo pred-nost osnovnemu zdravstvenemu var-stvu, ki je veliko cenejše od bolnišnič-nega. V njegovem okviru se tudi rešu-je 80 do 85 odstotkov vseh primerov. Naš koncept je približati osnovno zdravstveno varstvo ljudem, vendar če obstoj ambulante ni ekonomsko upra-vičen, denimo da vanjo ne prihaja do-volj bolnikov, še zlasti pa, ie je v bliži-ni urejen zdravstveni dom, si to zaradi skromnih denarnih možnosti ne more-mo dovoliti. Hospitalnih ustanov pa imamo v Sloveniji dovoJj, še zlasti, ker si prizadevamo zmanjšati hospitaliza-cijo in bolnišnično zdravljenje. Vrhun-sko medicino imamo v Kliničnem cen-tru, ki ni samo ljubljanska, marveč re-publiška ustanova, kar radi pozablja-mo. Je pa res, da v Ljubljani nimamo regionalne bolnice in Univerzitetni klinični center opravlja tudi to na-logo.«
Novak: »Kar zadeva organiziranost v zdravstvu, bi morali v okviru Slove-nije, ki je majhna, imeti eno samo ri-zično skupnost za kompletno zdrav-stvo, predvsem kar zadeva financira-nje te dejavnosti, normativov in stan-dardov. Doseči pa bi morali tudi večjo racionalizacijo. Ta težka situacija je med družbenimi dejavnostmi najbolj prizadela prav zdravstvo, ki na nekate-re vrste stroškov, kot na primer ener-gija, hrana in zdravila, ne morejo vpli-vati. Na stroške lahko vplivajo le prek osebnih dohodkov, ki pa so v zdrav-stvu že itak nizki, obenem pa v struk-turi vseh izdatkov, za razliko od šol-stva na primer, pomenijo le manjši del.«
Zdravstvo samo ne bo zmoglo reši-ti nakopiienih težav. V republiki bi se morali odločiti, katere dejavnosti itnajo prednost in jih ustrezno finan-cirati. Problematični so tudi osebni dohodki zaposlenih v zdravstvu. Ka-ko to vpliva na delo? Prim. dr. Ustar: »Prvi pogoj seveda je, da v zdravstvu res izpeljemo gospo-darno ravnanje, vendar ne more iti v nedogled. Zdravstveni delavec mora biti za svoje delo primerno plačan. Bolni človek ne more biti prepuščen slabi ali dobri volji zdravnika in sestre. Gotovo pa je, da s takimi finančnimi sredstvi, v taki agoniji, v socialnem nemiru, se ne da mirno delati in zdra-viti Ijudi, ki jih je treba velikokrat tudi pomiriti s pravilno besedo. Zato mi-slim, da ne moremo reči, da bela halja potrebuje manj denarja kot modra.«
Koliko besede pa imajo samou-pravne interesne skupnosti pri obli-kovanju zdravstvene politike?
Novak: »Skoraj nič, saj nam vse predpisuje interventna zakonodaja; znotraj teh omejitev in ukrepov je tre-ba spraviti vse stroške. Kljub temu, da smo stiskali, zmanjševali, poskušali ukinjati nekatere pravice, so stroški veliko hitreje naraščali kot pa so bile naše možnosti. Znotraj omejitvenih ukrepov torej lahko še vplivamo le pri osebnih dohodkih.«
V LJubljani se tudi pogovarjamo o ukinitvi ohčinskih sisov in ustano-vitvi enega samega s posameznega področja za vse mesto.
Zitnik: »Mislim, da jeza Ljubljano do-volj, če imamo za eno interesno po-dročje samo eno interesno skupnost, z enim žiro računom in z večjo maso denarja, kar bo omogočalo boljše go-spodarjenje. V Ljubljani imamo ven-darle že zdaj enotno prispevno stopnjo in politiko razvoja. Mislim, da je pred-log, ki je zdaj v obravnavi, pozitiven.« Žitnik: »Z novo zakonodajo so se ma-terialni stroški in osebni dohodki ven-darle nekoliko sprostili; to nam prina-ša 19 milijard in 200 milijonov dinar-jev, zato tudi predlog mestnega izvrš-nega sveta za korekturo prispevne stopnje še v tem mesecu. Če bi hoteli obdržati to raven zdravstvenega var-stva v Ljubljani, bi morala prispevna stopnja znašati 9,4 odstotka. Ta denar bo stanje le nekoliko ublažil, ni pa pri-čakovati, da bi v samoupravnih inte-resnih skupnostih zaključili pozi-tivno.«