AO, ILL., PONDSUEK, 17. JULUA (JULY) 1916 ROCINA UBIJA LJllDI. IZ DELAVSKEGA SVETA. Ruski vspehi v Sest mrtvih v chicaci. v La salte |e vs« »trna, miuca ta- in devspehl v I oproSCEN — MORSKI VOLKOVI MESARIJO LJUDI — ^f' ^ $tTIl|k8Ffl|M> SOlld&Illl, --- WESTERN ELECTRIC OO. PRIDE PRID SODlSOE. _ ZME StSVkC drUflOA - GOmOCrS RUS*A ARMADA JK VZELA TAIRBU Štrajkar ustreljen. Tscoma, Wash., 16. julij«. — Pravega "junaka" se je iskasal pomožni policaj Dowling, ki j« pristaniščnega itrajkarja ustrelil ▼ hrbet, ds je ns potu v bolnišnico umrl. Poliosjski "junak", ki zasluži Carnegiejevo svetinjo sa "junaške čine", je pri tem ranil ie nekega drugega gledalca. Policajski vbijač je ustrelil štrajkarja brez vaakega povoda. Prišlo je do inalenkoatnih besed, ki ao v navadi pri vaakem itrajku in 'ko je štrajkar kazal "oboro-ženomu junaku" hrbet, ga je u-strelih Brzojavka ne pove, če so za-vratnega vbijalca aretirali. Najbrž ae mu ne zgodi nič, ker je izvršil v boj v interesu kapitalistov. Villa maršira prod Torrconu Stavkovna statistika. (Washington, 16. julija. — Delavski department je izdaj poročilo, ki navaja, da je *bilo v prvih šestih mesecih leta 1916 več atraj-kov in izprtij kot v celem prejšnjem letu. Med prvim decembrom in prvim junijem je bilo naznanjenih 1432 štrajkov. Največ stavk je bilo v stavbin-ski stroki in strojni industriji; in od teh stavk jih je zopet bilo največ v državah Pennaylvauia in New York. Prošnja na novo obravnavo pro- Chicago, 111., 16. julija. — Ob. nom sa novo obravnavo obsojenih unijakih uradnikov je bila odložena do prihodnjega petka. Odložitev je zahteval zagovor. nik, da lahko pazno preštudira zapisnik obravnave. Kapitalisti v senci bajonetov. U »sile, 111., 16. julijs. — Laat-niki ocmentovn nočejo nič slišati o kakšnem pogajanju in nočejo privoliti nič. Najrajše bi izrabili milico, da vstrahujejo z njo itraj karje. Mogoče poskusijo v senci bsjonetev pričeti delo a stavkoka-zi v ponedeljek. Tovarnarji namreč upajo, ds bodo tfkehje prihajali od vseh atraui, čc izvedo, da jih čuva milica. Marsikdo je že dclsl tske račune in se je zmotil. Orgsnizirsni delsvci vseh strok so predvčerajšnjim ohdržavali shod in sklenili, da bodo itraj-karje podpirali z vsemi dsnitni sredatvi. Razpravljali so tudi o možnosti štrajka iz simpstije, da se trmoglsve fdbrikante spravi na kolena. Miličsrji so utsborjeni ns šolskih igriščih. Pri governerju Dunne se je zgla-sila deputacija organiziranih de-lavcev vseh strok in odločno pro-testirsls, ds jc bila odpoalaria milica v I>a tialle, ker ni bilo vzrokov za to. Dunne upa, da pride do akup-ne konferenee med zastopniki štrajkarjev in fabrikantov in ae doseže sporazum. Oompers hoče Uravnati starko r industriji ss obleko. New York, 16. julijs. — Ha muci Oompers, predsednik Ameri tke delavske federacije, predsedlO-vel je konferenci zastopnikov dsmukih krojačev in delodajalcev in upa, da se sporne toAke rešijo zsdovoljivo. • Tovsrnsrji, ki izdelujejo plsš-če, ao flompersa brzojavnim po-tom povsbili sem ksj. rudno je, ds ( tovsrnsrji neksj tskega zahtevs . jo ml Oomperaa, ko ao še nekegs PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NAKODHE POOTO«NEJKDNOTE MM) la um )fer*«a«aai UUmjtmt trta*« IU.m IM fiSs&B^im pmfrr booibi i i širi M i TfltoSVnTA' »01S S«. Cn»M A«, Uršika kaša is j-tji-l. sveti Psi* tednov es le Mri otroška e pidemija v Ameriki, parali ta, ki davi otroke. Najbolj pa raaaaja ta 4>oleaeo v meatu New York, kjer je bilo do zadnjega |Wtka 1667 slučsjev in od teh je umrlo r tem čsso 31! otrok. Mestni zdravstveni orsd v New Yorku priorbčuje vaak dan število prijav ljenik kakor tudi število smrtnih slučsjev. Do je to potrebno iu da trii a tem zdravstveni urad avojo dolžnost napram Ijudetvu, ni vre dno naglašati. Ljudatvo mora biti obveščano, kje in kako ae giblje bplescn, ds se je sns čuvsti in vspešnejše brsnitL Ampak veliki businea v New Yorku misli drugače. "The New York Cell' poroča, da tamošnji flkjuutalisti pritiskajo na žopeua Mitchella, da naj prepove zdrav stveaamn uradu priobče vanja dnevnih informacij o otroški pa ralisi. Ne čelu teh, ki ae boje jav nih poročil glede bolezni, ao laat niki velikih prodajalnic iu poae huih "delikatesnih parlorjcv" upravitelji gledališč, hotelirji in fospodsrji rasnih vrtov in leto- Veliki business se ne zmeni zs bolezni^ ki morijo delsvee in de lavčeve otroke. Kapitalistom je zoperna tska bolezen le zato, ker jim kvari 1»usiue»»a(, drugače se obvarovaui pred njo. - Rcdkokaj se prikrade epidemija v palačo lN»gatinov, kjer so vidno us atre ii najboljše zdravili Ake moči. Izjava komisarja Kiuersona v New Yorku je s|»et ena strošns obtožnica sedanjega družabnega siatema. Obenem je pa nov dokaz, da se morajo delav« sami pobri gati ,ako hočejo zlaitjšati rezine re sebi in svoji deei. Milka v La SaHe. Preparedness - preparedness I... Na dsn preps redness 1 — Naprej preparedness I — Več ljubezni do domovine 1—Več pa tri jot iz-msf — Velfko armado je treba I Ameriko je treba pripraviti I — Cemuf ... O, hell — proti sovražniku I / . . Kje pa je aovraž-nikT.. . Ilm, Im> že prišel! — Pre paredness — that's all I ln "sovražnik" je prišel 1 Od kod paf Iz Mehike f Iz Japonske, Nemčije, Ksnadef..... Oh, kaj še I — "Sovražnik" je vstal prav pred našinr nosom — v La Halle - v U Halle! V manj šem premoga rSkcm in industrrjfl nem mestu ined Chieago in Springfieldom I Tam ae je dvig nilo kakih 1500 delavcev in aa htevalo nekaj človeških pravic. Te pravice ao pa aovražne velikemu busiiicaau, ki zahteva — preparedness I ln — čast in hvala Bogu! — veliki buainesa je pripravljen, milioa je mobilizirana — in hajd nad "sovražnika" v U Halle I . . . William ltamloLph Hearst, kateri venomer tolče na veliki boben r Veliko armado, vettko mornarico! Veliko armado, veliko mornarico I — je pred kratkim pisal v "New Itork Evening Journal u", da "stric Ham mora skrbeti za svoje državljane, kakor skrbi dobri oče rs svoje otroke." H tem je mislil Hearst povedati, da bi morsl stric Harn čuvati nje* govo miljona'kersko posestvo v Mehiki, ki ne nosi nobenegs dobička, odkar taiu troja civilna vojna. Ako se torej godi krivica a- iaMm* da izvojujeme boljši ko- drugimi beseden« >i se Predalo m «k kruha za naa in nAše otroke oko nima tspin saiosti 10—Jt «r Živela brataka solidarnost Clsn dr. št 110 in štrejkar. Lep dan je bil dne i. prsznik proglašen ja Krasen pe le bolj sa droštvo Porto Jnska Jama, štev. U8 & K. P. J. v CanonSburg- Ta Slavnostno razvili društveno davo. Zastava je priprosta, M kaj Učna. VkJjab poznemu «c je vddeiilo naie ko občinstva in braUMfc da, smo bili naravapet' ni. Ob 7. uri ajažvaf, bratje*, društva P v dvorani, ki je Ml* okinčana. Radi lepega jc vsem brala svečanost su. Ob € url prikoraka slovenska godba Id dbttoji pečina iz članov društva Pclajnelp Ja- lepih komadov. Ob f. uri prfkors ka v dvorano tnknjfoe dfeštro sv. Jeronima C. 8. K. J. in dru itvo Jutranja Zarja, fat.MB 8 D. P. Z iz Mesdov Lands, s^vojo zastavo Ob 10. uri smo tflupuo, z godbo načelu in novo sfctavo društva Postojnska Janin, «pi je bila zsvita v tančico odkorakati, na csnonsburško postsjo. Točno 16 minut čez deset prisopiha vlak na postajo is vzhoda- in festop društvo sv. Jancsa KratuHta, fttev. 75, J. B. K. J. s zastavo, ia Mea dov Lands pa ob pol Wfrjstih skočila aa pomoč vsakemu. kifJaUpo pa imoli gledal« ^ dober član iste; politična oraani-Tranino. ^T*1""1" garati, nalošMo mu še "overtimeI" Najrejše bi videli, da +i ubogi deiavoe kar v "lepi" ostal in delal noč in dna. Kdo pa jc temu kriv! Delavci sami, ker se ne organizirajo. Ree je , do so dnevno plačo povišali ea 3 do Vfc, pozabiti pa ne asiemn, da as ie na hrani in no dmgih atvareb aa to Bko odstotkov podražilo, torej potem je razvidno, koliko profi-iira delavec od svojega megečne-ga zastalks. Na društvenem polju tnkgjšnja slo ven Aa društva raznih jedrn* dobro napredujejo. Tudi ju- pa izvršuje istotako ovoj* Ko smo ar vrač«|i delo potom kongresa v političnem v Chicago, eem videl t in gospod*rsktm ositu. Koftvejci- kateri je Terbovee J svoje ladje in lovil -TT organizacije v, več časa za pravila preurediti, notranje zadeve in pritožbe rešiti; kongrea J. B. Zvone je pe, kot epreaentant jugoslovanske politično organiziranega delavstva v Ameriki, zfcoroval drugače. Msj->olj so se mi dopadli referati, le škoda, da niso vat nastopili, kar jih Še bfle o programu poarernlk, ki eoe. klubi tukej in v za izvrstno t|s- olcoHei Clevelanda Befpredujejo. V Glasita z dne BI. junija. Jde Bkuk posnema členek pod nasfovem: "Vsem Slovencem v Ameriki." Jaz ee s njegovim farna, ter zaigra prod dvorane ip*Hdsotn prav nič ne strinjam, pač pa ae strinjam x dopisom brgta J. L. is Colli nsburg, Pa., v ravno isti števflki (Mašila. Ako bi se de nar res nabral in odposlal, bi ga slovenske sirote tefko dobile, |še manj po ubogi proletarci. V prvi fttev. Prosvete, jc izid členek, sa napredek naš in naše; podporne organizacije. Koristno bi ree bilo sa naa, 4o-oebno pa sa 8. N. P. J., ako bi vaaj enega potovalnega zaztoptoi ka imeli, kateri naj bi prirejal ehode, ustanavljal nova društva, nabiral naročnino in oglase ne P^TfJpS*trmdjuje. ^^^ državljanu iki jc lah-dnjuje interesom mesta, plašijo pridrdra vlak iz katerega* dzeto- ineuif Te beaede ao dovolj jasne iu izrekel jih ui kak hiljskajoč agitator, lleaedr so pri šle iz ust javnega uradnika, avtoritete, ki Je odgovoren aa svoje ia jave. Kmeraonovr beaede govore ja sns, ds je otrošks paraliza — prolrtsrsks bolezni Bolcacn bc de! Bolesen, ki jo |Mivsn^s revščine! Tam. kjer ui bede, ne pri de bolezen tsko lahko! -- Otroška paralisa, atrašna kuga. ki koai de eo, ima avoje korenine iu žrtve tam, kjer je premalo hrene, pre malo zrsks, premalo »oluea in sploh premalo v nega, čeaar ai n** more nabaviti delavee t majhno plato. In lakih bolezni je več 11 z veliko mošnjo) v Mehiki ali na otoku Haiti, mora takoj tamkaj vaa ameriška armada in mornarica; če pa ameriški delavec protestira proti krivicam, ki sc mu gode doms, prav pred strie Kamoviiu nosom, tedaj pa pride milica, ki poskrbi, da delavec ne ho protestiral, temveč da ae bo za dovoljil a krivicami. To je dandanes preparcdaiesa! C'aa je, da ac tudi delavci pri prnvljajo ua svojo Isstuo pest Iu sleer naprej proti svojemu domačemu sovražniku, ki je kapltali Sem. Ksdsr bo ta premagan, bo premagan tudi militariatični pre paredness. pijo tri brataka društvf naše S. N. P. J. in sicer, Brgtatara, Itev. 6, is Morgsn, Pa., Slap resto, Ps., z zastavami na čelu. Nadalje druitvo ski Sokoli, štev. 118, s Pittsburgh, Ps. Zstem se dolg sprevod skozi etaty. demo pred dvorano, so šla po vrsti notri, godba je zaigrala godba pa, ktero Bratstvo in Hlap P< grela pa marzeljezo. pozdravi navzoče v drnatlh besedah štva Postojnska stavi botre nove gs porotnike, 8. N. P, Budolf Pleterška in progo, botereo is Sobrat Plete* jedernstih beaedah razloži Ohiaholm, Mhm. Hicer nisem posebno vajen pl save, a vendar upam, da bo ta moj skromni dopis znglodsl beli dan»v priljubljeni nam Prosveti. — Tu imamo še vodno štrajk in sicer še večjem obsegu kot poprej. Ml smo pa ravno tako odločni, da ne ne podamo, kot kdaj poprej. Niti en podzemeljski rudnik ue dela in parne lope te so tudi prenehale z obratovanjem. Vzrok tega jc se veda, ker ne morejo dobiti čaatit I ji vili gospodov skebov, Vkljub teuiu pa Nar. Vestnik, list ki se ponaša, da zastopa delavske Inte reae ne črhne niti najmanjše he sedicc *o štrajku v Duluthu, kjer ao zašt rajkall delavci, ki naklada jo rudo nn partilke. Zsštrajksl so, ds pomagajo nam do naših prevlc. Zaprli ao tukej 2 kotnpanljaka profesionalna pretepača, ki ata prišla v mesto, da iazoveta rabu ko med mirnimi štrajkarji. Po saj to je znano, da je vedno ia povsml njih namen lasvati nemire, ktere (sitem mirnim štrsjkar j«- pripišejo. « Zelo žalostno jo, da je tudi med zastave in čestita druftiVn Postojnska Jame. Zatem se rgzvije zastava, da nonsburška godba pa gdffra: "Hej BlovanL" Potern je nOsto-pil, kot govornik preds. nedk. odbora 8. N. P. J., br. Joie kakbto-žlč ter v lepem govoru retdolN zgodovino druitva Postojnska Jama. Br. John Kvartich nato v< daljšem govoru ožigosa cartel in imperializem v stsri domovini, kjer se izrabljsjo zastave sa duaevanjc h klanju. Hlcdilo je eno nro odmora okrepčilo. — Ne amern pozabiti povedati, da amo leti dan prazno-vsll tudi tiletnico društvo. Prijetno čuvatvo nss nsvdajs, Č* pefcai-alimo, koliko amo napredovali i teh kratkih t letih. Pretečmia le to postavili amo ai kraeno dvorano, letoa pa smo al omlaliU.' lepo zastavo, ktera naj naa vodi po poti, do le večjega napredkg. Torej naprej sa skupnost in 8. N P. J. 1 .. ' Vsem cenjenim društvom in drugemu občinstvu, israkamo tam potom najprisrčnejšo zshvslo as tako obilno vdelelbo. Pomagali ste nam moralno in finanelletno, ksr vam ne bomo possbili, ampak vam bomo povrnili o priliki. Po-sebej naj Ae omenim dr. Prostost štev. 106 8. N. P. J. is Impprial, Pa., ktero nem je poslalo krasno dsrilo v obliki TUdI vrle kuharice, ki so tsko msHjlvo skrbele ss okrspčlls ln naše ngfts denlče ln mole, ki so tako Idraeno okinčsll dvorano, moram pofcvt-liti. Da je naša vrla domača godba v polni meri iapolnHa nglego, mislim, da ni treba le poeefaj o-menjeti. Iskren poadrsv vsem skupajl Zs dr. Post o jaška Janaa, itev. 13H 8. N. P. J. John Kokli*. nami Slovenci nekaj takih, ki nosijo ptiške. da bi streljali tu svo-in Irije lastne brate, nekaj pa je takih malo je adravatikov. ki bi priana ki opravljajo kdajaUko akebako li U» Zdravniki Mlravijo kugo le'delo. i rdaj kadar ae pojavi tn davi avo | Te poživljam, naj pnatijo avoje je žrtve; de bi pa »dravtll razme j mm cans delo ln stopijo v naše re, ki iMtvaročsjo kugo, to jiiirvrate. da ae z nauil vred. kot en ne pride na misel |„„»I bojujejo proti molohu kspl« Sicer sem le mlad član S. N. P. J. in aeveda tudi mlad naročnik Prosvete, vendar želim napisati tudi jas par vrstic. Vsak član vsak društveni ali gl. uradnik, moral bi zastaviti vse moči ea proevit in napredek naše dične jednote in našege dnevnika Pro eveta. Mnogo je še rojakov po Zdr. državah, kteri le niao odprl oči; dolžnost naša je, da jih dra-miano, da jih spravimo v nolo ere din o in jik vodimo po poti na predka. Skoro, da ni več driave kamor bi poaosna H. N. P. J. ne stezala svoje materinske roke. Deli podporo potrebnim svojim o-trokom ia siplje izobrazbo med nje. V kraje, kjer živi dovoljno število Slovencev, pa Še nimajo društva spodajoČega k 8. N. P. J., poslala naj bi eooedne druitva apoaobne agitatorje, ki naj U rojake organizirali v druitvo in ge priklopih k 8. N. P. J. 8 tem se ne bo širila aamo jednot a, pa tudi list Prosveta in izobrazba, kakor šno mi delavci potrebujemo. Le noši pravi delavski liati naa učijo, kako je mogoče potegniti bič iz rok teompenijaktti priganja čev, de ne bodo udrihali po naših krvavih hrbtih. In le delavski li-sti Mojc nam na strani v naših borbah s kapitalist* Le v zedinje-nju jc moč In le združeni more mo priti de Mvljcnja, ktero bo vredno da ae ga živi. V današnji drnlbl je nevada, da ac delavcu najprej izpljc kri in mosek in ko jc pustil vee svoje moči za sveti kapitaliaem, vrle ae ga onemoglega med staro šaro. Zsto rojaki, vse aa 8. N. p. aa nal dnevnik Prosvete in ra o avoboditev delavskega razreda iz ke pita Matične aušnosti! David Hošteršič, tajnik. 1 Cleveland. O. Ce ravno je Cleveland največja dovensks nasrtbtna v Zdr. drAs-veh as salo redko čiu doples is teoemceta; mogoče ai neksHori domišljajo, da Clevelendfenoa oe preveč dobro godi, oil te ae nele moti. > V splošnem, dela rake ra: 8 POTA. Kot aem zadnji* omenil, je tra-jel kongres J. h. Z. štiri dni. Zfco fovnli smo nekako po stari nava vo vprešank. ki dandanes fes ai* rešeno za ljudatvo; po' končanem. i mota odgovarjati na fazna vprašanja, poslušati kritiko in utemeljevati soo^i Isvsjoaja- Te sicer ni lahko zo" referenta, je pajrsoče jgko koristno sa ^oaLnšsloo Kden izmed referentov je razpravljal o skupni tiskarni mod J 8. Z- in S. N. P. J. — Deai je bil eodrng govornik ga kooperativno delo tiakarnc tek dveh organize eij, je nekak patriotizem, ponos M neodvisnost in veliko sen&eige ¥ samega sebe (nas,) to idejo ovrgel. Te ideje jc bila sprolena ra di tefa, da ee zekreni konkurcn oo, ki bi bila neizogibna med #ve-mi eličnarui podjetji; — med dvema organizacijama ki sto ai v du ha, ruičelih in narodnosti selo sorodni, — da skoro sestri . . . Ker se pa čuje gžas od obeh strani, ds "bomo sami ali pa nič," bo pa menda tudi pri tem ostalo. Vedno pravimo, da jc v zdfužeuju moč b to je tudi ree logično. Bojtej ee torej deliti v več oddelkov tem, kjer je le gospodarsko in ekono-mično vprašanje za reševati! — Na obeh straneh ee čutimo dovolj močne, da zgradimo svojo tiskarno. Ali res rabimo dve tiskarni f Ali je toliko delaf — Da, tiskarno rabimo, o tem ni govora; toda dveh ne. Dajmo ee toliko aedi-niti v tem oziru,da bomo gledali trgovsko podjetje z trgdrvakega stališča. Konoentrirajmo vee noše delavne in finančne moči v avojo korist; naj vlada med nami lepa harmonija in dosegli bomo lepe uapehe. Jaz v viaokoLeteče sanje ne verujem nič, (če ravno ee mi včeaik sanja) še realna stran vse kepa problema in nha takta ve Ijajo! To stvar moramo premiaii ti dobre predno ae odleČfeno in atorimo odločilen korak. Ko je minul kongrea, eem šele imel čas ogledati si nekoliko tisto veliko Chieago. V paskih in v bližnjih malih mestih je v polet neto času lepše kot naed visokimi hišami miljonskega mesta Chicago. Radi tega ae naa je večje par tije udeležila izleta v Lyons, kate-rega so nam priredili naši vrli t%ilcaiam. Imeri smo se prav dobro, ra kar gre čast v prvi vrsti nedolžnemu jsgnjetu, ki je darovalo dušo m telo na altar požreš-nosti prosv iti jenih kongresnikov in drugih auditorjev. Ko je bil program o razdeljen ju jagnjeta izčrpan, smo obrnili svojo ofenzivo proti zabojem, iz katerih eo gledali stekleni vratovi tako izzi valno, da smo jih nepedli z veli ki m junaštvom in pogumom. Ko amo se tako do cela pokrepča 11 in zspalili smodke, smo kot dobri politikarji, pričeli debatirati. Uazume se, da je bila "kunšt" največja izmed vseh, če prav nismo bili baš pritlikavci skupaj. Saj veste, pri takih pritikak smo se Še vedno kaj pomeniti, včaaih kaj resnega, tu pa tam ae pa mora zbijati tudi šale. V debati ac zbiatrijo pojmi, pravijo; ampak debata mora biti daljša, da ima kakšen učinek ns me, kajti jas i-mam selamensko trdo bučo. Naj bo ie tako ali tako, zabeva je bila imenitna Nekaj eem ee tudi navadil, kor prej nisem znal. — Kako m kol vrti nad ognjem, ua katerem je privezano telo boi-J*«a jagnjeta; aa to ae zahvalim ▼sem kuharjem (ali kako bi rekel — pečarjem), za prijazne in-formacije kako je treba postopati pred in med pečenjem; po pečenju sem pa Men izmed najboljših, to sem tudi dokazal, če prav ni v zapisniku. eem ai: če mi ™ , tako hvali da Ijadje^, «»»♦ do je celo jezero, .. Uregorju Korobaey PL mu bože navil ušma,^ *tc pisal Čisto resnieo Končno ae zahvalim v*, kom in rojakinjam v" sko postrežbo in iiakloajei^ časa mojega bivanj, V3| Živeli I P- S. ij Itttftvt ffti sHk v igralci ia v Ooliaeumu. — prizori Cbksgo, IU., 15. julij*, vrstice ao namenjene prti* čitateljem v ChicaKi in drugič seveda le tistim it ki radi obiskujejo ki fična gledališča ali "mor ture shows", to je, ki* M premične alike. 12. t. m. je bila namrt* jena raMtava vseh tistih voati, ki so v zveri a elikami, in med te apai gral slike pod cenzuro in nsvsdno v roknh hiaaw» listov, ki nimajo nabrali • umetnosti, pač P* predaodkov. Izdelovalci do občutijo to krivih — ki po svojem msMP iUiečjo sli v Avstrijo, ar meriko, kjer usta« do tiaks in naictnotti- lKX»" I** t)s je biie sabora tem popol nefle, sta se furčin in Avstrijec]"" . . - -------P° amerikanaki metodi motale M teJ T A 4i kot na primer konvencije na- (wrestling match). Kot vrata, sU ^ v Mh Podpornih organizacij. Je ki-1 v sedenji vojfti zaveznika, radi te- nizirajo proti vse« k jIl forma, v ga niste storila eden dragemu nič strani političsrr^ Mlkor te zahtov. razlike med Žaleg«; odroma nikče ni nopra- drufih »aee*dov, ai bil« nič po gebuefS. (1t učno bojišče) — fcuaki ed delki, ki ho podfem prekoračiti liviiio lieiiaewadeua na Hin-deborfovi fronti. ao kili vrženi unity Naši letalci aa vrftt večje število Iwiab postaje sraorgen-molodečenake .žolesnis* klali na psdi v okolišu $krobova ao uem pridobili nekaj posioij nafte prve obrambne črte, katere ao Rusi v*e-li 3. julija. Taan uao vjeU 1«» mož iu enajat častnikov. Naš zra-gni Akvadrou je s vspehom bombardiral postajo v Ki verzi, eever-noiztočno od Lutska, ki aluši sa transpurtiranje čet (Balkansko bojišče). — Bo vraž ni oddelki ao napadli bolgarsko prednjo pozicijo juinozapedao od flievgeli, toda Bolgari ao jiji odbili. Med obstreljevanjem Uuleta-nelija, severuoiztočao od jezera Doirsn, je biio nbitih sedem grških civilistov in med temi štirje otroci* (Na morju) — Naša submarin-ka je 11. t. m. potopila angleško pomožno križarko, ki je imela 7000 ton. Rsvnotistega dne ao se približale naše submarinke britiš-kemu obrežju in torpedirale tri angleške patrolne ladje. Moštvo je bilo vjeto. Rusko poročilo. Petrograd, 16. jul. — V petek večer so sc približali Nemci pod zairito svojih topov našemu žičnemu omrežju v okolici Liobaai-čev, ob reki Servič, ali mi smo jih odbili. Včersj so Nemci naperili ljut artilerijski ogenj proti našim črtam iztočno od Oorodi-čev v okolišu Baranovičev, nakar, so vprizorili ofenzivo v okolišu Skrobove. Napade smo odbili z velikimi izgubsmi sovražnika. Pome je so Nemci ponovno napadli severno od Skrobove v gostih masah, toda naš ogenj is strojnih govorili s protinapadoma in osvo jili nekaj ozmelja. Ponovne sovražne napade južno od Qkrobovc smo tudi odbili. Južnoiztodpo od Rige so Nemci vprizorili ofenzivo; proti načini pozicijam v okolici K ran t za, severnozapadno od Polkama, ali naš topniški in inf&nte-rijski ogenj, kakor tudi ročne granate so kmalu zdrofoile ofenzivo. (Kavkažko bojišče) — Pri Er-ziuganu so naše čete naskočile hrib južno od Mamakbatuna in vjele 11H Turkov. Kubanski koza-ki so sli /a Turki in zajeli drugih 232 mož, 30 čaatnikov in vplenili zalogo raznej- materijala. Juš-nozspaduo od Muša smo pregnali Turke ir. močne vtrjenih pozicij, tela turška divizija, kl je pred kratkim prišla iz Tracije, je oute-vila šotore in po'begnila proti is-točnemu Kvfratu in deloma proti Dlsbekra. Avstrijsko porodilo. Dunaj, 16. jul. — Blizo De-latnia v Galiciji je bHo zeio ak tivim (»ojevanje. Ruske etraže, ki *o prišle v mesto, so bile pognane "aaaj" hi rusko prodiranje južno zapadno od Delatina je uotavlje lin 'Italijansko bojišče). — Vroči '»"ji v vrše med Adižo in Brento »n Itsiijsni neprestano napadajo "hm pnziHje med Cimadieci in ton, Kssta. Hovrešni napad na pozii-ije »eVernoiztočuo od gore Ka* •«• j,, ponovil desetkrat, ali vokikrat je >bil odbit po našib J'tab, ki vzdržujejo svoje poeto J«nk«-. Italijani so iuteli ogromne izrabe. Italijansko poročilo Him. 16 jul. _ V adiški dolini * vr* ««tri artilerijski boji in mUiitcriiijki spopadi. V postanki •'•»■mi um., osvojili močne sovraž-južne od ('orno de Co- "'"" '".iztočno od prelszs Bor- ve«jo zalogo maajšcg* orotja ter Streliva. Sovražua ertijerija jr, bombardirala fortino d'Ampezzo Naša težka baterija je odgovarjala s obtarHjevanjem postaje t Toblachu, katero smo rasdejali. (Na morju) — Sovražna sub-marinka jc torpedirsla In pofo-pRa 10. julija na spodnjem Jadranskem morju našega razruše. valca "lmpctuoso". VeČina mo-stva se je rešila. Carigrad, 1«. juT^Na Kavkazu eo naše divizije nm desnem krilu razgnaie močne ruske pois-vedujoče patrulje. Na nekaterih krajih osrednje fronte je bilo več spopadov bres kakega rezultata na obeh etreaeh. Bojevanje se nadaljuje. Naš topniški ogenj je preprečil približanje sovražnih bojnih ladij k obrežju v Darda-neleh ia v Smimi. Boji v zraku. London, 16. julija. — Tekom zadnjih 484 ur je slabo vreme o-viralo zračne polete. Kljub temu smo ns dosegli nekaj lepih vspe-kov. Pri enem napadu na sovrsžni vlak ao naši letalci z bombami vrgli več vagonov iz tira in razen-tega smo v zadnjih 34 urah uničili tri nemške Fokkerje, tri biplane, en dvostrojni seroplan ln prisilili drugi Fofcker, ds je šel na tis pokvarjen. Vsi naši l^plei so se vrnili nepoškodovsni v naše črte. Berlin, 16. jul. — (Brezžično v Say vlile) — Nemški vojni urad poživlja London iu Pariz, da navedete imena letalcev in tipe nemških aeroplanov, o katerih poročata, da so jih angleški in franco^ ski letalci uničili meseca junija. Obenem navaja nemški vojni u-rad seznam dvaindvajsetih angleško - francoskih aeroplanov, ki so iih uničili Nemci v juniju; naveden* so tudi mena letalcev sli ogledovalcev. Mehiške vesti. — El Peso, 16. julijs. — Tuksj-šnje vojaške oblasti ho izvohale, ds se Villa pogaja po svojih za-^ stopnikov s Carranzino posadko v Juarezu za predajo mesta. Ameriška obmejna straža je dobila nalog, da skrbno pazi na gibanje onkraj reke. Ako se res zgodi, da pušk jih je zadržal; nato amo Qd-(d°lH Villa J uam v svpjo.pest, te dsj ee je bati, da pride do spopada med Amcrikanci in vllisti. —ZiiHtopniki državnega oddelka v Waahingtonu, ki se n&lisja-jo Kl Paau, imajo dokaze v obliki duplikatov korešpoudenoe med Carranzo in vojuim ministrom O-bregonom ter generalom Trevino, da je zadnji res odpovedal pokor ščino "prvemu glavaiju" v Me aioo City. Treviyo je zavrgel po veljc svoje vlade glede odrejene kampanje napram Villi iu sc noče pokoriti dekretu vojnegs ministra, ki ga je premestil v Monterey. • — Washington, 16. julija. — V vladnih krogih pričakujejo, ds bo Wilson imenoval bivšega predsednika Tafta sa načelnika mirovne komisije, ki bo »delovala z mehiško komisijo za poravnavo spor nih točk med Wiloonom iu Csr-ranzo. Zdaj ps republikanci namigujejo, da je imenovanje Tafta Wilaonov politični trik, ker s teui hoče Wilson zspoaliti Tafta, da ne bo imel čaaa agitirati za Hughesa pred bližajočimi se volitvami. —Kl Paso, 16. jul. — Villa se^ je s svojo armado zakopal v jar-! ke po evropakem vzoru v Cer-( ro (lordu, južno od Parrala, od koder vodi napade ns bližnje po zicije v vladiuih rokah. Carranziii general Domingo Arrteta je gos podar v Parralu, toda sosednih krajev ue more obraniti pred četami drsnega Ville. Zadnja poro Čila glaa*«, da Villa zdaj namerava osvojiti Torreon, do katerega l-ma tri dni marširanja. Ako se rnu to posreči, potem bo Csrrsnzlns armada v severni Mehiki popolnoma odrezana od glavnega mesta, ker čez forreon vodijo glavne železniške zveze. ' — Washington, 16. jul. — Dr-šsvni oddelek še nima potrdila o mnogih poročilih, da se je general Trevino združil z Vlilo. Potrjena ps jc vest, da se noče Trrvino po "koriti Csrshzincmu ukaiu, ds In šel Iz Chlhushns Hly v Monte-rey. Socialisti T ^^I London. ft. juljja« -'Soolalau ao iz voiikle borbe aa Finakentiz šli kot zmagovalci. Izvoljenih je 103 suoiaU^ti poslancev, 33 atarofincev, 82 dofincev. 21 poslancev š stranke in 19 agrarcev. V zbornici je bOo 86 sucleUatav Zbornic* šteje 200 Članov. . Nemške zafrešetke pozdia^M« frenooake leno Hague, 16. j^. ^ Zeitaohrift fuer Prt reeht," glasilu nemških je posl/d francoskim ženiuu slednjo brzojavko: "šle čutimo, mislimo mo kot ve in prisegamo« ds i jo žene vseli narodov delati tej katastrofalni vojni, da dar več ne obnovi." stojnicah. Temu početju ao policaj kmalu napravili konec, ko ao naložili tucat bramboveev na modro MsriČko in jih odpeljsli n« polica jako postajo. Pravijo, da niso millčarji dobi li drugegs jesti kot kunservirsuo meso ln fižol, odkar so ostavili Port Morning, Mass. Muskegon, Kk*., 16. jattja - Pomožni beriči iščejo šerifovo že no Saro Collins, ds bi pojasnila, kako je bilo uiogoče dvema kaz-nencpiua Jolyi Browuu in Joe Bodiiarju pobegniti iz ječe. Šerifov* Jeqa jc raels s sabo nekaj detvarj* in dve rošna kovčeg* o- Beri/ pravy ko pamet; sreča njegovo leno, .ds ae povrne in poda zagovor aa obtožbo. Ameriške Oooato, Wsl.. 16. julija. - 73-letai Ambrose King je p*del s v psa, naloženega s senom in obležal mrtev. Konji ao so mu splašl-U, ko so stopali po strmini uisdol in ga vrgli s vosa. Chioago, ni., 16. julija. tektiv Jas. Gerry je imel v suiolo. Mesto da bi prijel vi ca, jc pa ustrelil ljubčeka d ta, ki je poklical* policijo n* moč, da vjmne vlomilca, vlo je p* odnesel zdravo kožo,. . Stvar se jo dogodil* t»kolc. ( Ko ao odkrili vlomilo*, jo Pav-lina Kdgertouov* telefouičuo obvestila policijo o vlomu. T. Palmer Miller, njen ljubček je šel n* hodnik, da prestreže not vlomilcu, njen oče je p* strsiil vhipd od spred*j. , Naenkrat je prišel <^etettiv Garry s samokresom v roki. Miller je miMlil, da prihaja vlomjlee, pa je zbežal. Garry je ustrelil tri krat za ujiui iu ga zadel v srce. Hushing, O., 16. julija — župan A. J. Geller je obsodil tri "hobote", da izčiatijo ceatue ke in popravijo cesto. Delo so vršili tuko izvrstno, ds je ž po koučani kazni podaril va*kegtu en dolar in jih priporočil nekemu koutrakterju, da jim je d*l delo. h Slovenskih aaielbtau Sant Antonio, Tag., Skoraj polovic* millčsr,.. vprašal* na podlogi novega *r- ot^o,t• i«. j čar je v bo « mednega povelj*, d* se kaaoi|)as1 „ in aeiljh^ oprosti obmejne službe, odpošlje na dopust. St Joseph, Mo., 16. julije. ^ Neki zlikovec jc i>ovabil okrajnega državnega pravdnik* Oscar j* D. McDauiela s telefonienom domov, je našel svojo žerto vbito. rnmmmmmmmmtm « Youngstown, 0., 16. julija, tr A. B. My era Company v Girardu in youngstown Sheet k Tube Qo. at* dvignili pl*čilo od tone ed $7.20 nu $8.40. Povišanje mezde z* "pudlerje" stopi v veljsvo s prvim julijem. Prizadetih je 700 dclavcev. . ' --;; •,. • I I Boon ville, Ind., 16. julija — Duhovni in f*n*tičui "suhfcči'^ vdrli v tri salone iu odnesli s sabo opojne pijsče. Stvar bo imel* sodnijske posla« dice. kljub močnemu odporu so ^»""ka ui krajevnim Lrikočeoi. ]"UU »Juti sovražni protiaa kr »o po v/rodili Av^rijeem «»imW. V okolišu Tofane K"m i,B, i» preeej vspekov. Naši al-'"WHki so iznenadili ia vr-.V Axk,njec njihovih zakopov ' 1 aa«eHett. in pri Vhodu v W'luio Tra ve unease. Vjeli sme ne-»•J <*<» m vpirniM dve tops, dve •M"' 1-iKki, «n 7«kopn. matter Marinette, Wis., 16. julija. — Tak*j eo se dogodile tri hude nesreče. Konj je brcnil »letno Flore ner M. Anderson Uko silno, da je pol ure kasneje umrl*. Neki drugi kouj je brcnil 21 letnega Stanley m .ji« MU trapMie prica. II. U. von Schlieku, tovarnarju' B. O, lloz 133, Uoiiald, Wash, sledeče; ••Pošljite uii še tri škatljo Bol; garakega Krvnega Taja, ker sem se prepričsl, ds to zdravilu ir,» veurcdiio dobro deluje na člove. ški sestav ill ga vsakemu toplo priporočani. Luliko rečem, da je vsakemu pripomogel, komur simii ga dal." Kno veliko škatljo liolusrskc ga Krvnega Čaja, ki traja |h( mesecev, pošlje zs 1 dolar kamor* koli: Marvel Products Co. 6 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Opomba. Ako šehte pošiljatov zavarovati, pošljite 10 oentov več. rešil ^ Lazonbarg aopot aretirana. Amsterdam, 15. julija. — Sozo Lusenburgovo, glavno urednico socialističnega dnevnika "Vor-waerts,** so zopet aretirali na nje nem domu v Berikiu Vzroki za areteeijo niso znani. Wia, 16. Roman »Letne Pearl Dankleefo je ftaloMno končal.. V Crown Polntu, lad mlad mož, ki si je pridobi dekleta. Dekle je bile tukaj v SB-OioMauu in ni mogla d» ajega. Nekaj dni sem je poetala ljul»eaanl vlsnosti, ker mu je žena silim ia dekle je ubešaU In sc po- PVaanik neodvisnosti ga je dala »m pot v Crown Point ispsra _ V Ckicegn je imeU in«.jjti| _ m _ . vb k. Stopiti je k*iUle na vlak, go j MaaelBa, f. i je k nji priMopil polieaj in ji pa j |)n# 26. Junija umrl je tu naš vedM, da jo žele videti v MUwM Mtret John Oftlek. Pripadal je kee. Dekle je saplakaU, ali poU drafttv« Mev. 124 H. N. P. J. v eaj ji ai mogel pomagati. I Forest City, l»a. Od tam oi je pre --Mil nekako pred sMm mesecem Eaaaae Otip. Baaas IS. j^ v MaavUle, N. J. odkoder pe js _ Sto miličarjev 8. pešpolfcs Iz moral kjoalu v bolnišnico v So-MssnsehnaMMs je bilo Jeenih, ker mernik. N. J. kjer je pe krst-jim oficirji ai*n dovolili sapuMi-jki in mučni Indrani zaspei m re-f ti \ laka I'o* ks koli se skeai ekpajdno Pokopali esse ga dne 28. ja in se sprsvli ns. |»ni yepUnik. Nato potegne uro is lepa. Kuj tr poldne? Povej Iterthiem. da me naj počaka. m tudi ti bodi tam Pati na poročila." Flori <»dtde in Metod ar topet spueti v ekriv-n<»tni pogovor t Ammdijrm. Medtem j« potegnil JQmSSmn le več kart U žepm in jih položil srmven krožnika na mizo. Bili eo koeci trdegm pmpirje, ki eo navad-no služili bonijanom sm beleženje neročil. Zdaj-pmadaj je kateri izmed goetov etopil k Metodovi mizi, iepnil beeedico eli dve, in oni je hitro bele-IU nm kerte in obenem poeegml po jedi nm krožnik. Lažnjivm vest, ki ee je porodile tmko nmglo in nihče oi vedel kje, je rmmlm kmkor hudourni oblmk. "Ali bol prodal t" vprmlm Mozer Salmons. Zadnji ee molče nmameje, todm Mozer je videl nekeke reenobo v tietjem privlačnem smehu in to gm je Uko smeielo, ds je skorsj sem verjel' v angleški ultimatum, pozabljajoč, da ai gm je on aem izmielil mmlo prej. ,, j j - " Jsz pm kupim, dokler kdo proda!', pripona-ne Pilermlt s svojim običmjnim ponmlanjem več. nega zaupenjm v igro. it Smkard ee je medtem odločil,da poje iperfslj-ne. Pijenoet igre, kaUro so podžigsli pogovori med ssjutrekom v restmvrmciji, mu je raspelRa sence in nm tihem je preklinjml Hureta, ki ga jc. puatil na cedilu. Sakard je bil resnično v zadregi. te cele tedne se je oboUvljal in oboUvljal in pogrezml v negotčvoeti, deairevno je bil nmvmjen delati hitre smključke. Čutil je, dm morm imeti novo kožo, in sopet je emnjml o novem življenju, ki ee morm topot povspeti v viije, politične in vladne kroge. Zakaj ne bi drlmvnm zbornica posadila tudi njega v kabinet, kmkor je njegovega braUJ špekulacija je res Uko neeUlnm stymr. Velike svo-te se ravnotako hitro izgubijo, kmkor se pridobijo. In če korenito isprele svojo vest, bo prilel do spoznanje, dm je bil vsekmkor preveč strasten v evo-jem boju za denar; tak boj sahUva treznih glav In več rmvnoduinoeti. To je vsrok, da je pe isrod-neto življctoju luksusm in bogmUtvm tako pogorel, In oetsl prsznih rok na pogorilču, v novem Psrisu, Jtjer ee je boril deeet let in kjer je že toliko ljudi nagrabilo ogromnih bogmUUv. Dm — najbrž * se je preveril pri isbirsnju svojega poklice, in mordm bi trinmfirml ob prvem koreku nm političnem polju, on, ki je tmko aktiven in obdmrovnn s neomejeno vero v svojo sposobnost. Vse pa zavisi od Ugm, kaj mu odgovori njegov brat. Ako ga t odbije in vrže nasaj v brezno Ipeknlirenje, tedmj [ bo toliko elaMe sen j in za vee drugo. On je pri. pra vi jen riekirmti velik korak, e kmterim ie ni i omenil nikomur; velikm zadeva je to„ o kateri le emnjm tedne in tedne in pred kmUro se plmii on smm, tako velikm in ogromnm etvmr je to. Tciko je isrmlnnati, dali se obneee mil ne. Pilermlt je govoril glmmno. "Ksj je pm s Schloeserjem, Mesod, sli je lo končmlf" "Dm," odgovori borsijan. "Lepsk bo ie danes prilepljen. Kaj bi etoril ti T Stvsr je eeveda selo nadležna, toda poročila eo bik že dlje čase tmko neugodne, dm eploh nisem pričmkovml drugačnega izide. Včmsih je dobro pomesti g takimi.' "Po vedel i eo mi", omeni Moser, " dm eU tvoji kolegi, Jmkobi In Delmrok, izgubila prccejinje svote zaradi gehloeserja.' 1 Borsijan mahne s roko. U dve eo žrtvovali, da rešijo druge. Sehloestr vsekakor pripada bmndl sle ps rje v In najbrž bb le okužil borse v Berlinu in na Dunaju". Ssksrd je posluiml in nehoU mu je obvieelo oko na Sabatlnlju, o kmteremu je vedel,- da ee je skrivema družil s Sehlosserjem. Obm sU igrsls dobro snano' Igro: prvi je blatil delnice, drugi jih je pa ku)>oval; kedmr je prvi isgubil, je drugi delil s njim dobiček in narobe. Ako je pm bilm ipekuls-oi js le preneeramne, tedmj je krivec isginil, ko sU si porissdslilm dener. Ssksrd je videl, dm je Saba-tini emm plačml izvrstno kosilo, ki gm je rmvnokar snedel, neto je pe Stopil k Mesodu, kateremu je navadno oddejal nmročilm sm borsni trg. Zadnji je smbelelil nm kerto. "Ahs, tudi U prodmjm suelke delnice!" sa-mrmrs Moser in pod pritlekom bolečegm dvomm vprslm nm glms kmr tjevendan: "Kaj misllU o Su-esut" Kskor bi pihnil, nasUne tilinm. Vee glmve pri sosednih miših se obrnejo. Vptalanje je isrmžslo alutnjo, ki je vaem leželm nm erou. Atnmdio in Mm-sod sU bils edins, ki se nists smenilm sm to vpra-lan je. Ves čss sU govorila o privatnih rečeh: Ma sod je priporočsl prvemu enegm ismed svojih ne-čekov In drugegm sploh niSU govorile. Masodu se je mmlo čudno sdelo, Čemu imm denee toliko ponudb glede Suesa, todm ispraševal ni. "Sues je selo dober' pretrgm tilino Sebs-tini s pojočim glssom, ko se je ravno odprmvljml is reeUvrmelje in gredoč se je ueUvil pri Sskardu, dm mu stisne roko. Ssksrd je sa hip pod rial njegovo roko, ki je bilm Uko mehke kekor lenekm, in v njemu je vsta-jel stud. V tvoji negotovnoeti, kaj de naj počne in kmm ee nmj obrne, je emetrml vee U ljudi ta hinmvoc. Oh, le bi mogel, kako bi jih etri, keko bi jih vpropaetil, U strahot epne Mote rje, uepihnje-ne PllersHe in Selmone, U votle klmde, in Uge Amadia, čigar opevane lenijmlnoet jo le slepe sreče I Keko bi jih I—žvenket krolnikov in kossrwv se je sopet oglgšsl, hripevi glmeovi eo naraščali in vrsU ee ee odpireU ln zapirala s nmjvečjo naglieo. Itorsijencl eo hiteli čes trg k igri, dm vidijo, če bo ree polom v Suesu. Ssksrd je pogledal čes okno. Sredi trga so sa svetile stopnio« borse, ki je biU obkoljene e kočijami ln s mnoiloami ljudi, ki so lesfl po stopnieeh kekor žulelke, oblečeni v •vitle, črne oblake. Ze ogrejo ee je pe pojavile aekmj lenek, ki so se premikele v senat div-jih kostanjev. Neenkrat. ravno v trenoiku, ko je mialil od-resetl košček tira. ki gm je bil prevker neročil. ge je sdremil močen glme. "Oproati. prijatelj, nlaem mogel pr*j priti!" Končno js le prilel Huret s širokim obratom, |H>dobnim kmetovemu. In bolj priproetege aesto-pe Vaedel ee je k mis! In bre« ovinkov naročil, ksr je le hiio in melo selenjave. "TorejV" vpralm Hakard ravnodulno (Delje sledi). Mstfcs v tov srni klavlrfe. Obisk čiksikih klavnic je poeta! v zadnjem času pri pieeUljih, ki potujejo v Ameriko, sloglasen. I zborni Wells ni hotel gledati kako nagenjejo živali v trume in potem brezo brembne izroče jo smrti. Dragi duhovi manjšega kalibra ao poenemeli Welleov zgled. Klatim, pa da vzrok U zdržnoeti ni toliko usmiljenje z živalmi, temveč isredai in popolni opis o "Packinghouses" (polil jalnicah ineee) v mojstrskem romanu eoci-alistm Uptonm Sincleirja "The J nagle" (močvirje). Res ne vem, zmkel ne bi ob deeetih dopoldne gledal, kmko koljejo govedo in pre iiče, kmterih meeo nmm bodo ob pol trek popoldne v obliki fi le jev in kmrejev servireli. Ali pomembnejlm kot ueoda živali, ki jih pokoljejo, ee mi zdi ueoda ljudi, ki koljejo U živeli. Zmto eem si ogledal Armourjevc klsvniee. Meeee dni posneje eem se t iel s Sracleirjem v Novem Jorku in govoril s njim o njegovi knji gi. "The Jungle" je delo, ki ee ge biti tovarne zmerom poiZ je kt vselej za del j č^/j? ker že nc vedo, kam » BVoji«i? liktmi, zvrhanimi zalogami. rika proizvaja trikrat tolrkajl kor aama porsbi, in izvtiwj, jeklenih tovsm jc * sredni vzrok kitsjske revolJj to opomnim le mimogrede Ako y bil krotil jekleni trust svoj ^ jmi pohlep nasproti "državi gJ dinc", tedaj ne bi nikdar Sunjetacn plenil iz WalQl (novojorska borza) v iveteZ zgodovino! Delevec presnuje torej en U v letu, porabi avoje borne prikm. ke, če jih aploh ima, in ai je taks iz svojegs korenjaatva ivU pn, dobro, solidno vrv, kakor vidima. - Sistem, U ničvredni, paaji, m savajoči sistem zs akordno ikk, cvete, ai oavajm v Ameriki too t* vmrniiko psnogo za drugo, m tovarno za drugo, stega mj k remije že v Eaacn, v Vogtlaal, vsepovsod ... I Nsdaljna konsekvenca tega 1 skrajnega izkoriščanja vaeh anl je —- -sačaano — apecifično ameri ! ka uredbm "Age Line", Ntaroitn mejm. ^ Delavec, ki je atar nad etirids- j act let, dobi prav težko mest« t trgovskem obratu ali kje dra aopiau članCk s napisom: "Kij lehko začne itiridcaetleten delavec, ki je izgubil svoj delovsi prostor!" Odgovor: gre lehko sa primer za vraUrjs h kineinata-grafičnem gledaliiču. Danes rsztrgsm ie oatali de priporočilnih piaem, ki sem jI imel a aeboj na naslov rmslia nih velikih trgovcev, tovarnsrjw, miljonmrjev v Čikagi in ki ie® ^ vea čem avojegm potovanjs prešlimi a seboj. 8en vem ie ns pie* kako bo potekel nei pogovor. MJ manj eedemnajstkrst seut imel pi-polnoms enmk dvogovor s trgov«, tovsrnsrji, mlljonsrji. Po P«* ku petih minut jc pričel obtrsi "Lebour Union", čez deset nnnot svs dospeU do dobrodelnih oijs-nizmcij in ko jc potein poikoW. planil k oknu in mi poksial n«£ tičnike onkrej ceste, v doku U» čudovito rmeU domovina, tslj sem vedel, dm je princi ** • snamem avoj povrinik s kl^ia Ker vee, kmr je ss tem prtsk* bils itiri novm priporočilas pm na trgovec, Uvarnsrje, je, ki ao markirala pogine Vrag naj U vzame, Evropejci | Kaj Se sgodi s sUrinn, mi, odsuvljenimi delsvei, n" Itirideset letniki, e nhnajo se velj prihrankov, ki se niti £ ie povsdignili do čssti ;>a*a» ksj ae zgodi z žrtvami T <1 (Konec prihodnji«) PRI SPREMEMBAH trika ■■»aftf r^f__ *t ^fSvIlMi KADAR SE ZGODI ^^ hajtf