pš5trvna plaSana v gefovlnf
Maribor, oetek 17, ma»a 1935
Ste
m
teto IX (XVI )
HSEasraasHRtSKErail
MARIBORSKI
Cena l Din
VECERNIK
Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. tl / Talaton uredništva 2440, uprava 246S ishaja razen nedelja In praznikov vsak dan ®b 16. url / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljen na dom 12 Din / Oglasi pe ceniku > Oglaae sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani i PaStnl Čekovni raiun St. 11.408
JUTRA
99
17. V. 1870
Danes se obnavlja 65-lertnica zanimivega dogodka v zgodovini štajerskih Slovencev. Na dan 17. maja leta 1870. se ie vršil v Mariboru shod slovenskih rodoljubov iz vse takratne Spodnje Štajerske, kj je v oeigled volitvam v štajerski deželni zbor. razpisanim za skupino kmetskih občin na dan 23. junija 1. 1870., za mesta in trge pa na dan 27. junija leta 18(0., postavil »slovenske terjatve« v »državnopravnem pomenu«, v »cerkvenem oziru« in v »drugih splošnih zadevah«. Danes, ko so izpolnjene vse v tem programu obsežene »slovenske terjatve« v naši svobodni nacionalni državi (z edino izjemo 3. točke v poglavju III., terjatve v drugih splošnih zadevah, ki zahteva, »da ne bodemo preveč obloženi z davki 1«) bo gotovo za marsikoga med Hami zanimivo, če se ozremo nekoliko nazaj v to veliko dobo slovenskega političnega gibanja v letih sedemdesetih Preteklega stoletja, v letih, ko so takratni voditelji naroda dr. Joža Vošnjak, dr. Toman, dr. Zarnik, Raič, Trstenjak in drugi razgibali množice slovenskega naroda na veličastnih taborih v Ljutomeru, Žalcu, Šempasu, Sevnici, Brdih, Vižmar-iah, Ormožu itd. do nepopisnega in sko-ro neslutenega navdušenja in jeklene odločnosti v boju za enakopravnost Slovencev in vseh slovanskih narodov v Avstriji, v boju za pravice slovenskega jezika in v boju za zedinjenje vseh Slovencev v eni upravni edinici. Da se takrat, pod težkim pritiskom absolutističnih hi germanizalorskih režimov še nikomur *niti sanjati ni smelo o možnosti zedinjenja vseh južnih Slovanov v eno edinstveno državo, ic naravno. Saj so imeli vodilni rodoljubi takratne dobe veliko in težko nalogo, da so narodne množice, ki so pod vplivom nemških šol, izključno nemškega uradovanja v vseli uradih, tudi cerkvenih, pod pritiskom nemških mogotcev iz ■nest in trgov itd. postajale v narodnem Pogledu vedno bolj apatične, in ko si je eden izmed voditeljev avstrijskega nemštva, znani dr. R e c h b a u e r. že 1. 1S65. 'noge] v očigled položaju dovoliti izjavo, da »v 50 letih ne bo več Slovenca na Štajerskem«, budili iz narodnega spanja >n vlivali vanje novi ogenj spoznanja, da ie tudi Slovenec človek in mu gredo enake pravice kakor drugim državljanom.
In zdaj čujmo, kakšne zahteve so postavili na že omenjenem mariborskem shodu zbrani rodoljubi iz vse Spodnje Štajerske. Dr. Joža Vošnjak pripoveduje o tem v svojih »Spominih«:
I. Slovenske terjatve v državnoprav-tlem pomenu: 1. Zedinjenje vseh Slovencev je naša poglavitna težnja; dežele, v živimo, niso pravne osebe nasproti našemu narodu, ampak narod je moralna oseba, ki kot takšna nikoli ne niore izgubiti svoje osebne pravice do državnega pravnega življenja v eni kro-"ovini.
-. Terjamo, da se nemudoma vpelje za Slovence raba slovenskega Jezika v vseli javnih vladnih, deželnih, cerkvenih in šolski), zadevah; obenem pripoznavamo l‘nake pravice vsem drugim narodom.^
3. V prospeh pravosodja terjamo že sedaj višjo deželno sodnijo za vse Slo-Vence s sedežem v Ljubljani.
L Ker po dozdajnih izkušnjah večina štajerski ui zbora zgoraj navedenim ter-Jatvam ie bode prijazna, hočemo delati v zvezi in sporazumljenju z drugimi av-!Jr'iškimi federalisti (tu so mišljeni Cehi;).
S. Slovenski narod, želeč, da se naša (iržava nreosnuje na federallški podlagi,
Dr'znava samo vojaške, finančne in travniške zadeve za skupne.
Vznemirjenje v H zaradi like
Angleška vlada pred težko odločitvijo - Napad italijanskega lista na Anglijo - Anglija in Francija omastita intervencijo v Ri?n»!
LONDON, 17. maja. V angleških vladnih krogih raste vedno bolj zaskrbljenost zaradi položaja, ki nastaja v zvezi z ita-Iijansko-abesinskim sporom. Danes is prispel sem angleški veleposlanik v Rimu sir Eric Drumond, popoldne pa bo važna seja vlade, ki bo natanko proučila položaj in določila smernice za nastop v Ženevi pri rednem zasedanju Društva narodov, ki se prične v ponedeljek 20. t. m. Kako resno se presoja v Londonu položaj, dokazuje tudi to, da je bil premier Macdonald včeraj dve uri v avdienci pri kralju Juriju. »Morning Post« piše, da se presoja v vladi položaj skrajno resno, ker je vrgel Mussolini s svojim ostrim govorom rokavico tudi Angliji in Franciji, ki sta članici Društva narodov in sopodpisnici afriškega sporazuma iz leta 19(16. Anglija mora zavzeti jasno stališče za primer vojne, ki je po zadnjih vesteh sploh ne bo več mogoče preprečiti. S stališča angleške politike se namreč postavlja vprašanje, ali naj se opre na ženevski pakt in kolonialni sporazum, ali pa pusti razvoju prosta pot. V
prvem primeru je neizogiben konflikt z Italijo in njen izstop iz Društva narodov, v drugem pa postane Abesinija plen Italije. V obeh primerih bi pa bila avtoriteta Društva narodov silno razrahljana. V Londonu se zavedajo prav dobro, da pomeni postopanje Italije z njeno afriško pustolovščino novo kompliciranje položaja v Evropi.
RIM, 17. maja. »Giornale d’ltalia« razpravlja o italljansko-abesinskem sporu in pravi med drugim:	»Sedaj ne gre več
za kako arbitražno akcijo, ki bi Jo zapo-čele neke države zaradi reguliranja spora, ampak gre za to, da se enkrat za vse lej likvidirajo vsa vprašanja, ki izhajajo iz neznosnega položaja. Nobena sila ne more preprečiti civilizirani državi, da bi se branila in si zagotovila svojo varnost, najmanj pa sme to storiti Anglija, ki je tekom vse svoje zgodovine tolmačila pravičnost vedno le po svojih interesih in se nikoli ni plašila vojaških ukrepov in celo vojen, v kolonijah. Treba se je samo spomniti burske vojne ali bolje vojne za nadoblast v Južni Afriki, katere
prebivalstvo je bilo na nesorazmerno večji stopnji civilizacije, kakor je prebivalstvo Abesinije. Pri vsem tem pa ne dvomimo, da bo tudi v Angliji zmaga! čut pravice in smisel stvarnosti, iz česar bo sledilo priznanje pravnih temeljev italijanskega postopanja.«
PARIZ, 17. maja. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje po informacija?! iz Rima, da je italijanska vlada di-plomatičnim potom opozorila Pariz in London na nevarnost, ki bi nastala v primeru izvršitve nameravane francosko-angleške demarše zaradi Abesinije. Italijanska vlada ne želi take demarše nit! v najbolj prijateljski obliki in grozi s spremembo kurza svoje zunanje politike. Ogorčenje italijanskih vladnih krogov je zelo veliko in se zdi, da bosta Francija in Anglija opustili svojo namero intervencije, ker se zdi. da so v Rimu sedaj tako i azdražljivi, da bi bila vsaka razumna beseda odveč in bi vzbudila samo nepričakovano reakcijo.
Odmev moskovskih sklepov v Firaicjii
NEZADOVOLJNOST NA DESNICI IN
MEJO VLOGO
PARIZ, 17. maja. Uradni komunike o Lavalovih pogajanjih v Moskvi ie izzval tu precejšnje nerazpoloženje tako na levici kakor na desnici. Desnica ni zadovoljna, ker je šel Laval predaleč v koncesijah sovjetski Rusiji, dočim se levica revoltira zaradi obljub Moskve, da bo ustavljena propaganda proti militarizmu, ki je najbolj privlačevala levičarsko razpoložene duhove. Komunisti so razburjeni, da jim je Moskva tako odkrito odtegnila pomoč in se pripravljajo na no-
NA LEVICI. SOCIALISTI PREVZA-KOMUNISTOV.
tranjo strankarsko izgradnjo organizacije, opuščajoč vse akcije proti režimu. Socialisti so pa zelo bojeviti in bodo sedaj gotovo izkoristili priložnost, za agitacijo v duhu komunizma, kar naj bi Jim vrnilo pristaše, ki so jih izgubili zaradi večjega radikalizma komunistov. V tem primeru se more pričakovati razpad ko-munistično-socialistične fronte in bodo socialisti šli zopet po svoji stari radikalni poti.
Ceškoslotraško-ruski pakt
PRAGA, 17. maja. Sinoči je bil tu podpisan pakt med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo o medsebojni vojaški pomoči, ki je v bistvu podoben že prej podpisanemu paktu med Francijo in sovjetsko Rusijo. Za Češkoslovaško je podpisal pakt zunanji minister dr. Edvard Beneš, za sovjetsko Rusijo pa praški poslanik Aleksandrovski. Dan prej je prispel v Prago tudi zastopnik ruskega finančnega komisarja Stje?anov z instrukcijami za podpis pogodbe o češkoslovaškem blagovnem kreditu Rusiji v iznosu okoli 250 milijonov češkoslovaških kron. Tudi ta sporazum Je bil sinoči podpisan. Mimo tega se je sklenil tudi sporazum o uvedbi letalskega prometa med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo, ki bo uveden 1. avgusta letos.
Poljska politika ostane
VARŠAVA, 17. maja. V tukajšnjih političnih krogih so zadovoljni z rezultati, ki jih je dosegel Laval v Moskvi. Po dobljenih informacijah se o posameznih vprašanjih vojaštva in gospodarstva ni razpravljalo. Tu se naglasa, da je bil dosežen sporazum samo v splošnem. Kar tiče nevmešavanja v francosko notranjo politiko, je sporazum prav tako brez praktične vrednosti, ker bo naposled komunistična stranka v Franclji delala samostojno in neodvisno, kar bo hotela. Prav tako se zanikajo tu tudi vesti o spremembi zunanjepolitične smeri poljske republike, kakor so jo napovedovali francoski listi in se naglaša, da so to samo skromne želje, zlasti sovjetske Rusije.
•5. Vse druge zadeve spadajo v oblast deželnih zborov.
Poglavje II. programa obsega terjatve
v cerkvenem oziru, poglavje III. pa »terjatve v drugih splošnih zadevah«.
Ta program je ostal program v večini svojih točk do zloma avstro-ogrske monarhije, ko se je glede zedinjenja izvedel sicer v veliko širši in globlji obliki, dasi n. žalost z močno okrnitvijo slovenskega ozemlja v prid dvem sosednim državami.
Pogledi nazaj v narodno zgodovino so vedno poučni, ker kažejo sodobnim generacijam, da tudi prednamci, ki so živeli v določenih dobah, niso držali rok križem, zlasti pa ne generacija, ki je bila vodilna v dobi, o kateri je govora v tem članku. Pravična sodba o preteklosti in spoštovanje dela narodnih voditeljev v preteklih razdobjih naj vodi nove generacije k novim naporom v delti za narodov napredek.	V—S—
ANGLEŠKA INTERVENCIJA
V	MOSKVI.
LONDON, 17. maja. Zaključitev Lavalovih posvetovanj v Moskvi je bila tu sprejeta splošno zadovoljivo. Posebno se v vladnih krogih kaže zanimanje za Sta-ljinove obljube, da se ustavi akcija francoskih komunistov proti francoski vladi in vojski. Ako se ta obljuba uresniči, se bo tudi angleška vlada poslužila tega precedensa in intervenirala v Moskvi,' da se opusti komunistična propaganda v vseh delih velikobritanskega imperija. Za tretjo internacionalo bi bil to vsekakor najhujši udarec.
LAVAL IN GORING.
PARIZ, 17. maja. Listi poročajo, da s>c snideta danes ali jutri v Varšavi ali v Krakovu nemški minister general Goring in francoski zunanji minister Laval. Goring bo povabil Lavala v Berlin. Verjetno pa je, da bo Laval počakal na Hitlerjev govor in bo šele potem sklenil, ali povabilo sprejme ali ne.
V	ANGLIJI BODO VOLITVE.
LONDON, 17. maja. Iz zanesljivega vira se izve. da bo angleška vlada že v najkrajšem času rekonstruirana. Kako bo izvedena ta rekonstrukcija, se še ne ve. Skoro gotovo pa je. da bodo na jesen nove parlamentarne volitve. Novi parlament bo moral določiti dokončno stališče Anglije do sedanjega položaja v svetu.
NEMŠKI BOJEVNIKI OBIŠČEJO ANGLEŠKE.
LONDON, 17. maja. Dne 20. junija pride semkaj delegacija nemških frontnih bojevnikov. Bojevniki pridejo v Londo* na povabilo angleške legije.
LAVAL POSREDNIK PAPEŽA.
PARIZ, 17. maja. »L’Oeuvre« poroča, da je zelo verjetno, da se je ob priliki Lavalovega obiska v Moskvi razpravlja-
lo	tudi o vprašanju dovoljenja delovanja Svete stolice v sovjetski Rusiji. Laval je ob priliki svojega bivanja v'Rimu obiskal papeža in, kakor se izve, prev-' zel nalogo posredovati v Moskvi
Stran 2.
V Mariboru, 'dne 17. V. 1935.
»VeSernfE« Juh-
AarifforsEf
Dnevne vesti
Mraz je povzročil milijonsko škodo
Že leta in leta ne pomnijo naši Kmetovalci takega mraza in slane, kot je pačila prve dni v letošnjem maju. Poročila o škodi, ki jo je mraz povzročil v okolici Maribora, so naravnost katastrofalna. Nič ugodnejša poročila pa ne prihajajo tudi iz drugih krajev naše države. Naše oblasti so poslale na deželo svoje cenilce, ki so te dni ocenili škodo, ki jo je povzročil mraz. Ugotovili so, da •/naša škoda v obeh mariborskih okrajih okrog 30 milijonov dinarjev. Škoda v okraju Maribor desni breg je precenjena na okroglo devet milijonov dinarjev, ker je mraz pomoril le ozimino in zgodnje sadje v nižjih legah. Zato je pa tem katastrofalnejša škoda v mariborskem levem okraju, ki jo cenilci cenijo na okroglo 21 milijonov dinarjev. V tem okra-ju je mraz popolnoma uničil orehe, ngromno škodo je povzročil v vinogradih, popolnoma je uničil zgodnje sadje in oovzročil precejšnjo škodo tudi pri jesenskem in zimskem sadju. Popolnoma c skoraj uničil črešnje, slive in marelice. Od poljskih pridelkov je hudo trpela tudi rž, ki so jo morali v okolici Št. Lenarta po nekod celo pokosili. Hudo so torej prizadeti naši kmetovalci in s strahom gledajo v bodočnost ter se boje še novih ujem.
Napredovanje v poštni službi. V višjo .roložajno skupino so napredovati: višji kontrolor Franc Brumen v Gornji Radgoni. inšpektor Matko Kumer v Mariboru, nadalje višji kontrolor Viktor Zagorski v Mariboru, Miroslav Grošelj pri mariborski kolodvorski pošti, Štefka Šifrer-ieva v Slatini Radencih, Ivan Jež v Ljutomeru, Marija Kocljeva v Mariboru, Terezija Zemljakova pa v Ormožu,
Rojstva in smrti. V -preteklem tednu je bilo v Mariboru rojenih 28 otrok, in sicer 15 dečkov in 13 deklic. Smrt pa je pokosila: 63-letnega delavca Matijo Veršiča 76-letnega železničarja Josipa Dereanija,
2 meseca staro viničarjevo hčerko Jožico Lešnikovo, učenko Anico Tancerjevo iz Ruš, upokojenega železničarja Josipa Jc-retino, posestnico Otilijo Šmirmaulovo iz Frama, mizarjevo ženo Jožefo Senekovičevo, trgovskega pomočnika Hermana Kolednika in zvaničnika Josipa Božička.
Pred oltar. Pretekli teden so se v Mariboru poročili: trgovski pomočnik Franc Perkoš s Pobrežja in šivilja Ernestina Lsihova, tkalec Viktor Ferk in tkalka Marija Lešnikova, strugar Alojzij Spra-ž-er in posestnikova hčerka Karolina Kranjčeva, zasebni uradnik Adolf Skofca .n hčerka davčnega upravitelja iz Slov. Bistrice Amanda llovškova, tkalski mojster Alfred Burkert in zasebnica Fanika llijevičeva, godbenik Stanko Hace in šivilja Marija Ambroševa, železničarjev sin Jakob Žmavc in železničarjeva hčerka Marija Zemljičeva, pleskar Alojzij Obler in kuharica Julijana Valnerjeva. železničarski sin Anton Šijauec in železničarjeva hčerka Krambergerjeva ter posestniški sin Franc Valant in posestniška hčerka Anica Lešnik-Veliovorjeva iz Limbuša. Bilo srečno!
Lep sprejem češkoslovaške sokolske mladine. V častnem številu se je udeležila mariborska sokolska mladina svečanega spr.ejerna bratske češkoslovaške sokolske mladine, ki je prispela na potu v Ljubljano z današnjim popoldanskim brzovla-kom v Maribor. Naši sokolski malčki so svoje najmlajše severne bratce in sestrice obsipali s cvetjem, jim želeli najboljši počutek in srečno pot do Ljubljane.
Zahteve slovenskih pevskih zborov. V Ipavčevi pevski župi včlanjena društva so sprejela na zadnjem občnem zboru za letošnji kongres JPS naslednje predloge: Članarina se v nobenem primeru ne sme
njajo prireditev umetniških koncertov. Tudi naj zvezina uprava izposluje pri pro metnem ministrstvu za svoje članstvo več voznih povlastic kot doslej. Polovično vo žnjo lahko doseže namreč vsako društvo in ni treba zato posebne organizacije. Pevska društva pa zaslužijo za svoja potovanja v kulturne namene več povlastic in naj se jim v bodoče dovoli na železnicah četrtinska vožnja.
Protituberkulozni teden. Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je odredilo prireditev protituberkuloznega tedna v času od 19. do 26. t. m. V teh dneh so bo izvedla širokopotezna akcija proti zavratni bolezni in morilki človeštva. Da bi bil boj sistematičen in vzajemen, bodo sodelovale mimo ministrstva za socialno politiko tudi ministrstva za vojsko in mornarico, za gozdove in rudnike, za trgovino in industrijo, za telesno vzgojo, za prosveto, za notranjo zadeve, za pravosodje in promet, nadalje poveljstvo orožništva, uradi socialnega zavarovanja, Zveza Sokola, Zveza zdravstvenih zadrug. Rdeči križ, vse Protitubcrkuloz-ne lige, socialna in dobrodelna društva, zdravniške organizacije in tudi vse državne in samoupravne zdravstvene ustanove. Mariborska Protitubcrkulozna liga bo priredila v omenjenem tednu več predavanj za pobijanje tuberkuloze. Predavanja iz Beograda in drugih mest naših priznanih strokovnjakov-zdraviiikov pa bodo prenašale tudi vse radio-postaje. Predavanja bodo tudi na šolah in bo učiteljstvo na primeren način seznanilo našo mladino s hudimi posledicami zavratne jetike, ki je najhujša morilka človeštva.
svoj redni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi polnoštevilno delegati iz Maribora in Murske Sobote. Sprejeta je bila na občnem zboru soglasno energična resolucija, v kateri zahtevajo naši strojevodje tako razporeditev v službi, ki jim po pravici in važnosti pripada.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 39. številki: Razglas o ororačunu mestne občine ljubljanske; objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in druga obvestila.
Mariborski delovni trg. Tukajšnja Borza dela išče brusilca stekla.
Predavanja o avtogenem varenju, ki so se pričela v kinu »Apolo« v četrtek 16. t. m., se nadaljujejo danes ob 19. uri. Glede tretjega predavanja je nastala sprememba v toliko, da zaradi koncerta Ruske Matice ne bo v soboto zvečer, ampak v nedeljo 19. maja od 8. do pol 10. ure. Drugega in tretjega predavanja se lahko udeležijo tudi '.Jd obrtniki in obrtniški uslužbenci, ki pri prvem predavanju niso bili. Na otvoritvenem predavanju je po pozdravu obrtno-zadružnega nadzornika g. Založnika predaval g. inž. Knez dve uri in razkazal moderno varilno aparaturo ter pravilno ravnanje pri avtogenem varenju z ozirom na najnovejše zakonite predpise.
Matineje Zvere kult. društev. V r.obGto in nedeljo v Grajskem kinu
klici v orkanu
-Matere v živalstvu".
S. o. s. -
s predflmom:
Narodno giedaiište
REPERTOAR.
Petek, 17. maja: Zaprto.
Sobota, 18. maja ob 20. uri: »Trafika«. — Premiera.
Nedelja, 19. maja ob 20. uri: »Trafika«. Ponedeljek, 20. maja: Zaprto.
V soboto in nedeljo zvečer »Trafika«*
To je veseloigra današnjih dni, ki s svojim sižejem in z učinkovito obdelanim dejanjem doseza povsod siguren uspeh-»Trafiki« se na prvi mah pozna, da jo je napisal pisatelj, ki ima odrsko tehniko ' mezincu in je obenem odličen poznavate! i notranje dramske gradnje. Mariborsko uprizoritev je pripravil glavni režiser J. Kovič, ki je delo tudi poslovenil. Vodeči vlogi — hčer trafikantinje in mladega
grofa — igrata Kr:;!;eva in
Nakrst. Ve-
liko vlogo trafikantinje, vdove po generalu — v istoimenem zvočnem filmu jo ,«c igrala tudi v Mariboru znana slavna dunajska igralka Hansi Niese — igra Štefka Dragutinovičeva, razen nje sodelujejo v večjih vlogah še Starčeva, Savinova. Kovič J. in Grom. Ta veseloigra ne pride v abonma.	_
KINO _
= RUSKI VEČEH =
KONCERT RUSKE GLASBE S PLESOM
v kazinski dvorani
v soboto 18. maja
Začetek točno ob 20'30. uri
Vstop imajo vabljeni
Kdor pomoloma ni dobii vabila, naj sporoči svoj naslov v podr. Učiteljske knjigarne v Gosposki u!.
6Rhhm!S
Petek zadnjikrat Adolf NVohlbriick „Zen8» ki ve kaj hoče“.
Od sobote
Zvezda je padla z neba“
krasen velefilm. V glavni vlogi največi1 pevec sveta Joseph Schmidt.
Pri vcčcrnjih predstavah nov varijetejski sporeo-
Kino Union. Od danes dalje film odlične kvalitete »Knez Voroncov« z Brigito Hclm.	 .
zvišati. Nasprotno naj se	zniža in odpravi vsaj povišek, ki je bil	določen na lan-	skrivnost tako-le: »F,	pa	znate,	vi
skem kongresu. Zvezina	uprava naj po-	od daleko, i	to	ide po	kilometrini«!«
sreduje pri vladi, da se	med »Ujmo« in j njimi pa je
Grenki spomini na suženjsko preteklost.
Silno mnogo jih je med nami, ki se živo spominjajo žalostnih dogodkov ob prevratu in v bojih za naše osvobojenje. Med najtragičnejšim pa je prav gotovo upor v nemški Radgoni in usmrtitev šestih neustrašnih nacionalnih borcev, ki so padli pod kroglami avstrijskega nasilja. Gnusna je bila njih usmrtitev, saj ;e bila izvršena pred splošno javnostjo na javnem prostoru. Zemeljske ostanke teh junakov so te dni izkopali in jih bodo slovesno pokopali v zemlji, za katero so se borili in prelili svojo kri, na praznik Vnebohoda 30. maja. Dogodek se bo prav gotovo spremenil v mogočno manifestacijo, ki se je bodo udeležile najširše plasti našega obmejnega ljudstva. Zato apelira javnost na vse merodajne či-nitelje, da bi upoštevali posebnost dogodka in omogočili udeležbo pri slovesnem pokopu čim širšim množicam z znižano vožnjo na železnicah in z avtobusi. Slovesnosti bi se mimo Mariborčanov radi udeležili tudi Ptujčani, prebivalstvo Slov. goric in številni drugi.
Kaj so doživeli štirje Mariborčani ua zagrebškem velesejmu? Četvorica Mariborčanov se je podala po opravkih v Zagreb in si ob tej priliki ogledala tudi zagrebški velesejem in njegov dirindaj. V Mariboru so si naši ljudje preskrbeli legitimacije za brezplačno vrnitev. Pri žigosanju legitimacij na sejmišču pa so doživeli to narodno sramoto, da jih je nastavljenec nagovoril v blaženi nemščini. Ker so sc naši ljudje razburjali, jim je zagrebški gospod, katerega prednikov zibeljka je tekla prav gotovo nekje v Palestini, kratko potolažil: »Pa vi ste od granice tamo!« Le eno jih je naposled razveselilo. Nje »od granice tamo« taksirajo namreč malo več kot druge, ker so morali plačati k legitimaciji 25 Din in ko so v svojem ponosu, da so njih finančne zmožnosti tako visoko taksirali, ponižno vprašali zakaj, jim prvi krivonos sploh ni da! odgovora, drugi pa jim je razodel
ste Za
stal znan gospod iz Brežic,
Centralno zadrugo avtorjev« unificirajo j ki je plačal k legitimaciji samo 10 Dm avtorske dajatve vsaj v takih primerih, če Kar se pa velesejma samega tiče, so do-društvo na eni prireditvi izvaja skladbe bili naši Mariborčani vtis, da so bili v avtorja, ki so podeljeni obema avtorski- Berlinu ali v Tel Avivu. ma ustanovama. Odpravi naj se na vsak I Naši strojevodje so zborovali. Stroje način dinarska taksa na lepakih, ki ozna- vodje ljubljanske direkcij so imeli te dm
Iz »Nanosa«. Zenski krožek društva »Nanos« priredi 18. t. m. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma (ne kakor je bilo pomotoma javljeno v društvenih prostorih) večer, posvečen primorski materi. Na programu so deklamacije, recitacije in pevske točke društva »Jadran«. Sodeluje tudi mandolinistični odsek društva »Nanos«. O primorski materi nam br govorila učiteljica pomožne šole ga. Tonč: Druškovičeva, naša rojakinja. Med nami bo ta dan ena najplemenitejših žena iz našega Primorja — ga. Maša Gromova. V naši sr:.’: bo prebila nekaj uric, da spozna nas in pot našega dela. Napro-šene so vse ženske organizacije iz Maribora, da odpošljejo čim častnejše števi lo članic na našo proslavo. Izkažimo ta večer vso pažnjo njej, ki je poosebljena delavnost in dobrota, ki že leta in leta lajša gorje, omiljuje bedo in suši solze bližnjemu.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZASEBNIH IN AVTONOMNIH NAMEŠČENCEV Mariboru bo v petek 17. maja ob 20. uri v dvoranj hotela »Zamorec«. Vabimo vse naše člaue in vse one nameščence, ki se zanimajo za stanovski pokret, da se našega občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
Občni zbor Pedagoške centrale v Mariboru bo v nedeljo 19. maja ob 10. uri čitalnici Pedagoške centrale na drž. učit šoli v Koroščevi ulici. Vsi člani iz Maribora in okolice, kakor tudi poverjeniki posameznih krožkov, oziroma društev iskreno vabljeni! — Odbor.
Zveza Maistrovih borcev opozarja čla ne na prijateljski sestanek, ki bo jutri 18, maja ob 20. uri v gostilni Žohar na 1 r žaški cesti 3 (naprej od vojaške bolniš niče).
Dramski odsek Sokola v Studencih za
k • jnči letošnjo sezono v soboto 18. maja z Remčevo tragedijo »Magda«. Delo bo naši publiki gotovo ugajalo že zaradi povsem originalne režije. Trojico tvorijo Llica Španririgova, Franjo Žižek in Jože Ml. kar. Začetek bo točno ob 20. uri. Igra se zaradi velikih tehničnih priprav ne more ponoviti. Ne zamudite zato °diiie orilike videti kaj svojevrstnega na na šem odru. Režija je v rokah br. Franj; Žižeka.
Ruski pevski orkester in novi program v »Veliki kavarni« in baru.
CENJ. IGRALCEM DRŽ. RAZREDNE L OTERIJE sporočamo, da so srečko za III. razred 30. kola prispele. Zamenjava do 2. junija 1935. Uprava »Jutra« in »Ve černika«, Maribor, Gosposka ulica 11.
Nočna lekarniška služba. Jutri v sobo to bosta imeli nočno lekarniško službo
Konigova lekarna »Pri Mariji pomaga]« na Aleksandrovi cesti in Minafikova lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 18. m. Ob 12: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, obvestila; 13.20: plošče; 14: vreme, spored, borza; 18: radio-orkester; 18.40-čas, poročila, obvestila; 19: zunanjepolitični pregled; 19.30: nacionalna ura; 20-vesel in pester večer; 21.30: čas, poročila, spored.
Vlom v železniški vagon. Neznani vlomilci so vlomili v vagon tovornega vlaka postaji v Murski Soboti in odnesli njega razno tkanino, vredno okrog 4000 Din. Železniški delavec, ki je imel nočno službo na postaji, je slišal neko ropotanje, vendar mu ni posvetil posebne pozornosti, ker je prav takrat odhajal v Francijo večji transport sezonskih delavcev. Orožniki so uvedli obširno poizvedovanje in so tatovom že na sledu.
Okradena služkinja. Vsa objokana j_e prišla včeraj na policijo služkinja Terezija Lozinškova in prijavila, da ji je nekdo ukradel iz sobe pri Tereziji ŠatariČevi v Splavarski ulici, kjer je služila delj časa za deklo, kovčeg z vso obleko in z vsen« krvavo prisluženimi prihranki v znesku 700 Din. Lozinškova je tudi izrazila suni, da ji je kovčeg morda kdo tudi le skril i z maščevanja. Proti storilcem zahteva kazensko postopanje.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejem prignali 605 glav živine, in sicer * konjev, 17 bikov, 98 volov. 454 krav 19 telet. Kupčija na sejmu je bila precej živahna in je bilo prodanih 325 glav. Pov prečne cene za kilogram žive teže s0 . le naslednje: debeli voli 2.75 do 3.75 Din* pol debeli voli 2 do 2.25 Din, voli za rejo 2.25 do 2.75 Din, brki za klanje 2.25 do 3 Din, klavne krave debele 2.50 do 3~-3 Din, plemenske krave 2 do 2.25 Din, krave za klobasarje 1.25 do 1.50 Din, mo' znicc in breje krave 2.25 do 2.80 D”1-mlada živina 2.50 do 3.50 Din. teleta 3-s do 4 Din. Cene mesa: volovsko vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do S Dt >
meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din. ■ '
rste 5 do
so
letina I. vrste 8 do 10 Din, II. vr 6 Din, sveža svinjina 8 do 14 Din. Vremensko poročilo mariborske met®
 ---------------------„t,	-7	urj je kaza
_______ nun*'
malna temperatura je znašala 6.8
rološke postaje. Davi ob 7 toplomer 8.2 stopinj C nad ničlo;
C nad ničlo; barometer je kazal Pr' stopinjah 731, reduciran na ničlo pa 7 • ^ relativna vlaga 85; od včeraj na dan padlo 40 min dežja; vreme je oh ’1 p0. deževno; vremenska napoved ne t veduje nobene bistvene spremembi-
/ Mariboru, dne 17. V. 19&.
MarftforslU »Večernlk« Jutra.
'Stran 3.
Zborovanje naših Cirilmetodariev
LEPO USPELI OBČNI ZBOR MOŠKE IN ŽENSKE PODRUŽNICE CMD V MARIBORU. — PRIPRAVE ZA ZLATI JU BILEJ CMD.
V mali dvorani Narodnega doma so sinoči zborovali naši Cirilmetodarji. Redni letni občni zbor sta imeli obe podružnici, jnoška in ženska, in se je zborovanja ude-
jio leP° število podpornikov in članov naše najstarejše šolske družbe, navzoči Pa so bili med drugimi tudi okrajni gla-var g. dr. Senekovič, magisiratni ravna-
li	g. Rodošek v zastopstvu župana g. čr. Lipolda. zastopnica mariborskega slovenskega ženstva ga. Ivanka Lipoldova, Predsednik Zveze Maistrovih borcev g. ^r- Dolar, narodni poslanec g. dr. Ivan. Jančič, zastopnik ZKD g. Pirc, nadalje mestni šolski nadzornik g. Alt, šolski uprardielj g. Franjo Cvetko, zastopnik učir-»iškega društva g. Vomer, zastopnik PA^fn planincev g. dr. Tominšek in zastopnik Sokolstva in obrtnikov g. Bureš.
pozdravu se je predsednik moške podružnice CMD g. dr.. Lašič, ki je vodil zborovanje, spomnil tragičnega dogodka, ki je lani v oktobru zadel naš narod in so navzoči zborovalci počastili spomin blagcpokojriega kralja Aleksandra I. Zc-dinitelja s trikratnim »Slava!«
V svojem nadaljnjem poročilu je predsednik g. dr. Lašič v daljših stvarnih izvajanjih orisal plemenita prizadevanja in delo obeh mariborskih podružnic v pretekli poslovni dobi. Iz tajniškega poročila, ki je nato sledilo in ga je podal g. Anton Golež, posnemamo, da se je število članstva in podpornikov obeh mariborskih podružnic v preteklem poslovnem letu hvalevredno povečalo in se je Poživilo tudi zanimanje za našo najstarejšo in prekoristno šolsko družbo, ki bo letos zelo slovesno proslavila svoj zlati jubilej, svojo petdesetletnico obstoja. Mariborski podružnici CMD sta gmotno in moralno pomagali zlasti napredku šolstva na naši severni meji in vsepovsod, kjer je bila nujna pomoč potrebna. Oboje poročil, kakor tudi blagajnikovo, ki ga je podal g. Haler, so navzoči zborovalci sprejeli z velikim odobravanjem.
Razni govorniki so kritično naglašali, ‘la pogreša cirilmetodarsko delo naše mladine, ki se temu delu odteguje in nima za Ciril-Metodovo družbo zaželjene-•ga in pravega smisla. Sproženih je bilo več misli, ki bodo tudi mlajši svet pritegnile h koristnemu in plodonosnemu delu za prosvitljenje našega naroda. Zanimiva so bila tudi izvajanja narodnega poslanca g. dr. Ivana Jančiča o kupovanju uaše zemlje ob meji po tujcih. Navedel je več konkretnih primerov, na kako zvit uačin se polaščajo sosedje naših ponosnih Posestev in poudaril nujno potrebo po odredbi. ki bi preprečevala nakup naših Posestev po tujcih v širšem obmejnem Pasu. Končno je še predsednik g. dr. Lašič sporočil zborovalcem, da bosta v le-
tošnjem jubilejnem letu tudi obe mariborski podružnici kar najslovesnejše slavili zlati jubilej CMD in bo prve dni v septembru v vseh prostorih mariborskega Narodnega doma velika in svečana jubilejna proslava, na katero žc danes opozarja vso nacionalno javnost in jo vabi k čim večji udeležbi,
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika moške podružnice odvetnik g. dr. Ferdo Lašič, v odbor pa upokojeni
okrajni šolski nadzornik Ivan Tomažič, meščanskošolski učitelj Mihajlo Dojčino-vič, šolski upravitelj Tone Hren, strokovni učitelj Ivan Robnik, učitelj Fran Golež, tiskarnar Hinko Sax, trgovec Franjo Majer, trgovec Anton Paš, višji železniški nadzornik Fran Rožman, šolski upravitelj Franc Cvetko, učitelj Franc Bratoš, poštni nadkontrolor Peter Maroh in lekarnar Ciril Maver. Za predsednico ženske podružnice je bila ponovno izvoljena ga. Burnikova. v odbor pa Kokolova, Kosijeva, Cerinškova, Cerjakova, Loben-weinova, Nemaničeva, Švarčeva, Vomer-jeva in Punčuhova.
Pofrebe bodočega Maribora
MARIBOR BO POTREBOVAL V BL1ŽNJI IN DALJNJI BODOČNOSTI CELO VRSTO NOVIH JAVNIH STAVB.
Z bodočim razvojem našega obmejnega Maribora bo nastala nujna potreba po javnih modernih zgradbah. Že danes je nujno pereče vprašanje šolskih prostorov, vprašanje mestnega gledališča, vprašanje prostorov za policijo, za magistrat in druge javne urade. V našem Mariboru imajo svoje sedeže razne politične, sodne in cerkvene oblasti. Z razvojem pa se bodo potrebe še pomnožile.
Dosedanji mariborski magistrat ne more služiti več ne po razdelitvi prostorov ne po velikosti svojemu namenu. Premajhna je javna bolnišnica, ki nujno kliče po povečanju. Zastarelo in potrebam bodočega mesta neustrezajoče je mestno gledališče. Koncertna unionska dvorana leži sicer na ugodnem mestu, vendar pa je nujno potrebna temeljite preureditve. Umetniške razstave se danes razmeščajo po velikih in manjših mariborskih lokalih. ki niso za take namene niti najmanj primerni. Skrajno neprimerne prostore ima naš muzej. Tudi Študijska knjiž niča bo morala v prihodnjem deceniju misliti na novo streho. Šolske zgradbe, kolikor jih imamo, so lepe, toda za današnje čase mnogo pretesne. Tudi je šolsko vprašanje najbolj in najaktualnejši sodobni problem.
Naš obmejni Maribor še danes ponaša s tremi otroškimi vrtci, 4 deškimi osnovnimi šolami. 4 dekliškimi osnovnimi šolami, s pomožno šolo, z dvema dekliškima meščanskima šolama, z deško meščansko šolo, z državnim učiteljiščem, državno klasično gimnazijo, državno realno gimnazijo, državno trgovsko akademijo, z banovinsko vinarsko in sadjarsko šolo. z državno nižjo gozdarsko šolo, gospodinjsko šolo »Vesno«, obrtno nadaljevalno šolo, trgovsko nadaljevalno šolo in gostilničarsko nadaljevalno šolo.
Naš Maribor ima dvoje javnih kopališč. Malo mestno kopališče in prav tako tesno kopališče OUZD. Nobeno omenjenih
kopališč pa nima bazena za plavanje. Načrt, da bo Pokojninski zavod za privatne nameščence zgradil na prostoru med Kopališko, Marijino in Frančiškansko ulico veliko stanovanjsko hišo' in da bo v su-terenu urejeno veliko moderno javno kopališče s potrebnim bazenom, je zaradi pomanjkanja denarja splaval po vodi. Preureditve potreben bo v doglednem času tudi naš glavni kolodvor. Odkar so zgradili novo moderno palačo za carinsko pošto, je sedanje poslopje kolodvora popolnoma zgubilo svtfje lice. Železniška uprava bo morala dvigniti poslopje vsaj še za eno nadstropje in bo morala zaradi razvijajočega se prometa napraviti tako zvane otočne perone, s katerimi bo rešila tudi vprašanje prostora pred 'kolodvorom.
Novi veliki Maribor bo nujno potreboval v svoji dogledni bodočnosti moderen mestni magistrat, nove objekte na razširjenem kompleksu javne bolnišnice ali celo povsem novo moderno bolnišnico na primernejšem kraju, nov zdravstveni dom, novo otroško bolnišnico, dvo je gledališč, ločeno za dramske in glasbene predstave, umetniški paviljon, združen z domom umetnikov in po možnosti s koncertno dvorano, mestni muzej, moderne prostore za Študijsko knjižnico, javno kopališče z bazenom, novo bogo-slovnico, moderno urejeno tržnico, morebiti celo dve. razstavni dom v zvezi z razstavnim prostorom, protituberkuloz ni dispanzer, nove moderne prostore za policijo in skrajno potrebne policijske zapore, moderno mestno ubožnico, primerno hiralnico, moderno gluhonemnico, norišnico, zavod za slepce, nov moderen gasilni dom z reševalno postajo, velik Sokolski dom, moderno javno prenočišče in potreben moderen športni stadion.
Pereče šolsko vprašanje pa bo rešil novi bodoči Maribor z zgraditvijo šestih novih šolskih vrtcev, 12 novih ljudskih šol, 6 meščanskih šol, z modernim po-
slopjem za žensko realno gimnazijo, z novim modernim poslopjem za državna trgovsko akademijo, z zgradbo obrtne šole, nadalje bo nujno potreboval 8 otroških zavetišč, moderen internat s šolo za manj nadarjene otroke, obrtno nadaljevalno šolo z vajenskim domom, moderno hotelsko šolo, glasbeno šolo itt vrtnarsko šolo.__________________________
Banovinska vinarska in sadjarska šola
Na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se prične novo šolska leto dne 16. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 58 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma. imajo pri sprejemu prednost. Sprejme se tudi nekaj eksternistov, ki stanujejo izven zavoda. Mesečna vzdr-ževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 Dim Prošnje za sprejem (kolek 5 Din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: krstni list, domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole in obvezno izjavo staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo na znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Takt prosilci naj zaprosijo istočasno za odgovarjajočo štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.________
Šport
Službene objave OOLNP, Maribor. V
nedeljo 19. t. m. bodo naslednje tekme:
V	Mariboru ob 8. uri na igrišču SK Svobode prijateljska tekma SK Svoboda rezerva : ISSK Maribor rezerva: ob 10. uri prvenstvena tekma SK Svoboda : SK Ra-pid. Službujoči odbornik g. Lorber. Na igrišču ISSK Maribora ob 15. uri prijateljska tekma SK Celje juniorji : ISSK Maribor juniorji; ob 17. uri prvenstvena tekma SK Celje I : ISSK Maribor I. Službujoči odbornik g. Perin. V Murski Soboti ob 16. uri prvenstvena tekma SK Panonija : SK Gradjanski. Službujoči odbornik g. Ilovar.
Angleži zopet poraženi. Na Dunaju se je včeraj odigrala nogometna tekma med angleškim moštvom Manchester City in dunajsko Austrijo, ki se je končala z zmago Austrije v razmerju 4 : 3 (l : 0).
Kulturne vesti Pariško umetniško življenje
Montmartre in Montparnasse. K predavanju g. Wormsa v Ljudski univerzi.
Ponedeljek zvečer v tukajšnji Ljudski niverzi je bil posvečen pariškemu umetniškemu življenju. V ta namen je Ljudska univerza skupno z agilnim tukajšnjim Francoskim krožkom povabila ravnatelja pariške umetniške galerije g. Worir.sa, ki ga ie pred pričetkom preda-vanja predsednik Ljudske univerze inž. Kukovec prisrčno pozdravil najpreje v slovenščini, potem pa v francoščini. Iz Izvajanj odličnega predavatelja, ki so ga Ponazorjevale prav lepe skioptične slike, povzemamo v kratkem:
Pariz je bil od nekdaj središče Krepkega umetniškega življenja in privlačni c&nter umetnikov vsega sveta. Na slavnem Montmartru imajo umetniki svojo nosebno »republiko«, kjer živijo in trpijo, nstvarjajo in umirajo. Na Montparnassu so zbirajo po kavarnah, ločeni po narodnostih in umetniških težnjah in stremljenjih. V kavarni Rotunde sc shajajo in preme, Vavin ir. drugod, ter snujejo svete umetniške programe in osnutke. Ta Svet montmartrski krasno oerkvijo Sa-Cfe coeure, in svet niontparnaški s svojimi kavarnami in bari ter kabaret je po-stal neodoljivo privlačen za bohemske ^nše in umetniške tvorce. Tukaj so živeli
najznamenitejši oblikovatelji in predstavniki umetnostnega aktivizma od pokrajinskega slikarja Maurica Urilla in ekspresionista Pabla Picassoja do Foujite in Maxa Jacofa. In v tem čarobnem mont-martrskem in montparnaškem svetu se tudi danes krešejo misli fn stvarjajo nova dela od neoklasicizma in kubizma do futurizma in surrealizma. Neugnan je ta gon po snovanju in svojevrstnem življenju, neutešeno to hrepenenje in neumrljivo to življenje. Montmartre in Montparnasse bosta večno živela v zgodovini umetniškega ustvarjanja.
Navzoči številni prijatelji francoskega jezika in umetnosti so odličnega predavatelja nagradili s toplim priznanjem.
Apel na gledališko občinstvo
Prodaja vstopnic za gostovanje ljubljanske drame se zaključi v ponedeljek 20. t. ra. Zato nemudoma rezervirajte mesta! Od oživotvorenja letošnjega gostovanja zavise nadaljnje vsakoletne izmenične predstave v Ljubljani in v Mariboru. Če v ponedeljek 20. t. m. ne bo dovolj mest rezerviranih, bo moralo toliko pričakovano in snovano križno gostovanje edinih dveh slovenskih poklicnih gledališč žal pasti v vodo in sploh ni več verjetno, da pride še kdai do njega. — Ljubljanska drama vprizori 23. maja v odlični režiji dr. Br. Gavellc^prvo sloven-,sko komedijo »Matiček se ženi«, 24. ma-
ja pa Štefana Zweiga dramo »Siromakovo jagnje« v režiji Bratka Krefta. Mariborskemu občinstvu se bodo predstavile najboljše moči ljubljanskega gledališča (Šaričeva, M. Danilova, Nablocka, Levar, Kralj, Skrbinšek M., Cesar, SanČin itd.), razen tega pa sta »Matiček se ženi« in »Siromakovo jagnje« letošnji najboljši ljubljanski predstavi. Apeliramo na mariborsko občinstvo, da s polnoštevilnim obiskom, ki se pa mora pokazati že ta ponedeljek, pokaže svoje razumevanje za kulturno poslanstvo naših gledališč in s tem omogoči njuno najtesnejše sodelovanje tudi v bodoče!
Naši koraki. Literarni krožek PJS na mariborski realni gimnaziji je izdal te dni drugo številko svojega litografiranega glasila, ki obsega sedem pol pisarniškega formata in izpričuje izredno podjetnost in pogumnost naše najmlajše generacije. Uredništvo sicer toži uvodoma, da se delovanje krožka ne razvija tako, kakor bi bilo želeti, toda zbrano gradivo je vendarle lepo spričevalo pridnosti. Pesmi so prispevali Mladovana »Glosa o pevcu«, Katja Ivanovna »Jutro«, »Tujka«, »V pomladnih večerih« in »Rdeče rože« ter Sobočan »Prijatelju v bolesti«. (Seveda sami psevdonimi.) V vseh teh pesmih naših najmlajših se močno čutijo vsestranski vplivi šolskega pesništva, najbolj izrazit je pa vpliv Prešerna .(Mia-,
dovana in Sobočan) ter Župančiča (Katja Ivanovna). Najboljše so pesmi poslednje. Naj navedem najboljšo, »V pomladnih večerih«:
Vse tiste večere pomladne, ko sape vse mehke in hladne ti božajo lica in lase in soba opojnih vonjav iz kelihov vpila je vase in ko so šc zvezde bolj zlat, sem mislila nate, le nate in štela sem tuje korake; le tvojih, le tvojih ni bilo. zaman jih je srce prosilo.
S prozo so zastopani Sobočan »Ti sv grd«, Nada »Primorka«, Zoran »Pravljica«, Srečko »Tam na veliki cesti« in Vi-nodolski »Skozi Bosno in Črno goro na Jadran«. V teh sestavkih se zrcali večinoma razpoloženje mladih ljudi tistih let, ki pomenijo težak prehod iz otroške v dobo dozoretja, razpoloženja, ki so tako važna za tiste, ki jih in ko jih preživljajo, ki pa se pozneje najčešče spomnimo nanje z nasmeškom. Kako pa naj bi ti mladi ljudje tudi pisali drugače? Saj je v tem celo toliko iskrenosti, in iskrenost je vedno lepa. Kaj bo iz vseh teh sodelavcev »Naših korakov«? Morda kateri ostane, morda nobeden. Življenje ima v raznih dobah razne muhe. Kjer pa je resnično notranje poslanstvo, je tudi neizprosen ukaz, ki se mu človek mora pokoriti. Zato: Pogumno-dalje’	—r.
Stran 4
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra,
Mariboru, dne 17. V. 193.
se Raudrt
(V « E H
ravVUKKV
80
Pripovedoval sem vam že, kako parijo na to drago malo in kako blazno se boji Indijanca; da je prav zaradi tega strahu ostalo doslej vse med nama le pri nedolžnem ljubimkanju. In glejte, gotovo raste prav zaradi tega moje ljubezensko noželjenje do strasti in me zato ni nobena ženska iz družbe, visoka gospa ali meščanka nikoli tako razburkala, kakor ta mala, dražestna, sladka črnka.
Ce je lepa? Vse prej ko to. Usta ima velika, nos majhen Montmartre, a elegance je v njej kolikor v iz lepenke izrezani lutki. Ko je stopila gospa F v draguljarjevo trgovino, kjer sva z mojo malo izbirala neko zlato verižico, mi je izrazila ves svoj prezir v pogledu, ki ie pomenil: »Tako daleč ste torej padli? . . . Nu, klanjam se!« K sreči sem imel tudi sam v odgovor en sam pomemben pogled, a ni zadostoval za popolno izražanje.
Ker. tako je. glejte, moj dragi Wilkie, dasi sem še zelo mlad, sem vendar že skoro čisto izvežban v eksperimentiranju žensk, gotovo pa francoskih žensk. Pred vsem. kje je ta Francozinja? Kakšen je njen tip? Je to tista fantastinja m svobodnjakinja, o kateri nam pripovedujejo mali romani osemnajstega stolet-
ja? Se je sploh kdaj upirala in kričala, kakor romantične Malvine mlade Francije? Jo mar najdemo v tistih zamišljenih stvorih parnasovskih pesnikov ali morda v instinktivnih ženskah naturalizma, ali pa nazadnje v mističnih in nervoznih bitjih dekadence? Morda je vse to tudi res bila, ali si je vsaj domišljala, da je, ker je bila ženska prav za prav model romanopisca, drag in tenkočuten model, na katerem so se preizkusile vse, tudi najekscentričnejše mode: toda v svo jem bistvu, mislim, je strast le hlinila; bila je svobodnjakinja brez prepričanja in bila je priprosto in vedno samo mati, mama. In glejte, to. mater, sem našel najčešče, odkar — in temu je že tri leta
—	letim po ženskih naročjih. Dejali boste, da se tako zdi le moji mladosti. Nu, tu obiskujem vendar med vsemi mladimi ženami in dekleti samo naše sosedinje Merogisove, pri katerih je vse grimasa, pretvarjanje in moda, vse razen nežnega instinkta materinstva, instinkta, ki išče in želi ščititi in hraniti. Sautecoeurjeva, ta je nekaj docela drugega; to malo bitje, v katerem vse trepeče in drhti, je neka mešanica norosti in hrepenenja: ni zares niti aristokratka lepota grofice niti tip črne Židinje Rebeke Dolingerjeve,
sem pa prepričan in čutim, da me vleče k njej nekaj, čemur enakega doslej ne poznam. Kaj je to, vam povem jutri, moj prijatelj, in v tem vprašanju ostane moj dnevnik odprt, ako sem se morda zmotil v svoji diagnozi.
čemu jutri? Zato, ker sem si s svojo lokavostjo znal zagotoviti noč, ki bo čisto najina, in to v pravi postelji, ne pod negotovo streho solnčnika. Pregovoril sem namreč glavnega logarja, naj organi žira velik splošni pogon proti divjim lovcem, katerih predrznost postaja vedno ne znosnejša. Ker bo tudi Indijanec poklican z vsemi ostalimi logarji velikega in malega Senarta k lovskemu gradiču, se gotovo pred šesto zjutraj ne vrne v Ere-mitageo. Morete si misliti, da bova to izkoristila . . .
Prilagam vam skico, ki jo je s svinčnikom pričel za mojo pošteno glavo vitez Borski, oni goljuf pri petdesetem dragonskem polku. Kakor morete sami ugotoviti, sem že precej podoben. Samo po tistem zakonu subjektivnosti, o katerem sva nekoč govorila in po katerem šiva moj debeli krojač kljub vsem mojim opominom svojim naročnikom preširoke suk nje, torej po tem zakonu subjektivnosti, je dal tudi Borski mojim očem frene-tični žar svojih in s tem popolnoma spremenil izraz mojega obraza. Po tistem sem 'videl tega nesrečnega mladeniča na dvorišču glavnega stana; bilo je tistega .iutrn, ko je moral po obsodbi defilirai'
Nu, zdelo se je, da ga prav nič ne prevzame ta žalostna teatralična ceremonija degradacije pod deževnim nebom v n-stem štirikotu črnih zidov, pred mokrimi ljudmi in konji. Ko je stopal mimo mene s preko ramen vrženo tuniko in z dvig' njeno glavo, sem bil presenečen nad daljnjini in tujim izrazom njegovih oci. iz katerih se je videlo, da so mu misli tam daleč, daleč. Občutilo se je v resnici, da je tisoče kilometrov daleč od vseh teh ječ in se zanosno smeje tisti. kijU ie napravila zločinca. In ta zanosni žar pogleda je dal tudi mojemu pogledu, seveda napačno.
O. v očeh naše generacije ni zanosa, ni žara, kaj ne. Vallongue. Mi sedaj ne gorimo ne za ljubezen in ne za domovino. Kdo ie temu kriv? Vi, moj Filozof-mislec, raziskovalec, in žerec starih krpi-žu r mislite, da ste v tisti megli nemške metafizike utopili svojo toploto in svoje žarke: vi obtožujete knjige, da so vas premodrile in posušile. Potem pa bi bij* morali vsaj mi drugi, mi paglavci, ki nismo ničesar brali, ohraniti ognjišče r>o-štene vere. pa je tudi pri nas čisto nasprotno. Najbrže ni treba niti odpreti tistih knjižur. ki so vas izmozgale, da se izve, kaj je v r.jih: obupne misli, ki so v njih kakor v baliču. so se vtelesile in razširile same, pa jih vdihavamo z zrakom in življenjem, vpijamo skozi vse svoje luknjice.
f?e bo nartabevT' m
Marconi odkril žarke smrti
SENZACIONALNI POIZKUSI NOVEGA IZUMA, KI BO DOBRO SLUŽIL BODOČIM VOJNAM.
Neki ugledni angleški list .ie objavil te .ni zanimivo poročilo o poizkusih, ki jih je izvršil senator Marconi na trdnjavi Bocea in je tem poizkusom priso-stvoval italijanski ministrski predsednik Mussolini v spremstvu državnega podtajnika in večjega števila vojaških inženjerjev. Poizkuse so čuvali v največji tajnosti in so bilj o njih obveščeni Ie predstavniki vojaških oblastev in njihov naivi>ii poveljnik Mussolini. Ko je Marconi poizkušal svoj nov izum na trdnjavi, so se v tem času ustavili vsi avtomobili, vsi avtobusi in vsa motorna vozila na cesti med Rimom in Ostio. Presenečeni so bili šoferji, ki se pol ure niso mogli ganiti s svojih mest in tudi niso mogli ugotoviti defekta.
Nastala je med njimi prava panika in so se vesti o tem dogodku naglo raznesle po rimski prestolnici ter povzročale naj-obširnejše komentarje. Ko pa je rimska javnost izvedela, da so se senatorju Marconiju tako kolosalno posrečili poizkusi z njegovim novim izumom in da so njegovi »žarki smrti« na ogromno daljavo usodno delovali, se je pričela zbirati v gruče in vzklikati izumitelju in duceju. Listi so poročali, da se je Marconiju posrečilo iznajti stroj, ki bo izžareval »žarke smrti«, s pomočjo katerih bo mogoče na gotove daljave ustaviti funkcioniranje vsakega motorja. Podobne vesti smo pa lani slišali že iz Nemčije.
Sprememba.
Zakonski mož: Vse na svetu se spremeni. Ko sva se vzela, me je žena klicala za Jožka, potlej mi je pravila Jože, pred leti me je še klicala za Pepčka, sedaj pa me ima samo še za tepčka.
Oče in sin.
Oče: »Kolikokrat sem ti že rekel, da ne smeš več obleči mojih oblek. Danes si zopet vzel moj pomladanski plašč.«
Sin: »Grem v bar in sem ga vzel zato, da se ne zamaže tvoj smoking.«
Ptlli
Zanimiva repriza svetovne vojne
Pariz je doživel te dni majhno reprizo niih težkih dni iz svetovne vojne, ko so priletela nemška sovražna letala nad mesto in ga bombardirala. Opolnoči so v odrejenih presledkih tulile sirene in dale znamenje, da morajo prebivalci priviti električne luči v svojih stanovanjih, da mora ugasniti javna razsvetljava. Nad Pariz je legla egiptovska noč. Tulenje siren je pretresalo mozeg rahločutnim Parižanom. Nočni tramvaji, podzemske železnice, avtobusi in avtomobili so se morali požuriti v svoje garaže. Prazne so bile mestne ulice, po katerih so drdrali vojaški vozovi, vojaški avtomobili na periferijo mesta. V akcijo so stopili tudi gasilci in na ulicah so se pojavile vojaške patrulje. Ob navedenem času se je pojavila nad Parizom namišljena sovražna eskadrila letal, ki je pričela bombardirati mesto. Oddelki za obrambo proti napadom iz zraka so stopili z vsemi svojimi sredstvi v akcijo in bili kos svoji težavni nalogi. Prepričali so Parižane, da se jim ni treba bati bodoče vojne in bodočih napadov iz zraka, in vendar je med lahkovernimi Parižani mnogo takih, ki v to ne verujejo.
Američani pijejo vino.
Po najnovejših podatkih je potrošnja vina v Zedinjenih državah Severne Arne rike v letošnjem prvem tromesečju za 20 odst. večja od lanske perijode. V Kaliforniji so spili 17 milijonov litrov vina. Zelo radi pa pijejo vino tudi v Newyorku in v New.ierseyu. Sušo. ki je toliko let mučila Ameriko, sedaj Američani pridno zamakajo.
Statistika nemške emigracije.
Hitlerjevo glasilo poroča, da se je izselilo iz Nemčije odkar je na vladi narodni socializem, nad 100 tisoč Židov. Število Nemcev arijskega porekla, ki so zapustili Nemčijo iz političnih razlogov, pa cenijo nad 20 tisoč. Tudi poroča list, da se je v tem času povrnilo v Nemčijo zopet okrog 10 -tisoč Zidov.
Moderni Berlin.
Berlinska mestna občinska uprava je prepovedala graditi barake in druge zasilne zgradbe, da bi te ne kvarile mestnega lica. Tudi bo mestna občina berlinska podrla vsa zasilna stanovanja in zgradila nove moderne stanovanjske hiše. kjer bodo dobili največji siromaki udobna in cenena stanovanja.
Tragedija dveh redovnic.
Angleški listi poročajo, da sta v samostanu sv. Karla na Saksonskem umrli pred dnevi od žalosti dve redovnici, ker so nemške oblasti aretirale njihovo prednico, ker je tihotapila denar na Češkoslovaško. Aretacija ie vzbudila med nemškimi katoliki veliko razburjenje, žalostna smrt obeh redovnic pa veliko sočustvovanje.
Občina na dražbi.
Te dni bo na javni dražbi pred baden-skim okrajnim sodiščem prodano vse nepremičninsko imetje občine Veslam ki so jo dolga leta vodili socialni demokrati in se je izredno zadolžila. Na javni dražbi bo prodano znano terminalno kopališče, občinska bolnišnica, šola. elektrarna in celo kopališče, mimo tega bodo pa prodali tudi gozdove in vinograde, ki so last občine. Za dražbo je ogromno zanimanje in se kupci že javljajo.
Poroka. Na Hajdini pri Ptuju sta se poročila preteklo nedeljo Stanko Župančič, sin posestnika in trgovca iz Hajdine m Angela Tomaničeva, hči posestnika iz Dražencev. Obilo sreče!
Priobčenje obvezniškega razporeda. Mestno poglavarstvo razglaša, da bo v nedeljo, dne 19. t. -m. s pričetkom ob S. vri na mestnem sejmišču priofcdevanje obvezniškega razporeda vojaškim obvez rukom za letošnje 'ero — Za obveznike, ki bi se ta dan iz tehtnega razloga pri-občevanja ne bi mogli udeležiti, bo priobčevati je nas:ednjo nedeljo, t. j. 26. t. m. ob 8. ur: na mestnem sejmišču v Ptuju. — Istočasno bo razpored živine m
prevoznih sredstev ter avtomobilov' Lastniki živine, vozov in avtomobilov morajo prinesti vojaške »izprave« ter n>° rebitne zabeležbe glede dosedanjega obvezniškega razporeda.
Pomladek Jadranske straže na ptujski gimnaziji priredi v nedeljo, dne 19. maja h 1. cvetlični dan. Našim delavnim P°' mladkarjem naklonjeno občinstvo in član stvo se naproša, da ne odkloni prodajalcev cvetja, ker bo Pomladek čisti dobiček uporabil za potovanje na morje v počitnicah.
Nezgode in nesreče. Pri streljanju * možnarji se je hudo ponesrečil 301etni Janez Krajnc, dninar iz Ragoznice. P'1 zažiganju je možnar eksplodiral in Krajnca tako nevarno ranil, da so ga morali nemudoma spraviti v ptujsko bolnišnico-
—	V Juršincih pa je čistil 51 letni Vink1') Majcen svoj samokres, kljub temu. da 'e bil nabit. Strelno orožje pa se je sprožilo in je naboj zadel Majcena naravnost v prsi. Smrtno nevarno ranjenega so spravili v ptujsko bolnišnico.
Kino. V soboto, dne 18. t. m. ob 20-uri in v nedeljo, dne 19. t. m. ob 13.30 m 20.30 uri se predvaja film »Pesem (1 sreči«. V glavni vlogi slavni pevec Grob-Film »Smejali se boste«, ki je bil m' dnevnem redu, odpade.
Razno
ČEVABČIČI. ražnjiči, bržole iti morske ribe se pečejo na žari (gradele) vsaki dan in ob vsaki uri sveže v restavraciji Novi syet«_ (prej Halbvvidl). 2011
POZOR DAME IN
GOSPODJE!
1 rajne kodre z garancijo, spe-cijalna vodna ondulacija, kom-fort v salonu, brez čakanja, pomnoženo osob.ie. V' ponedeljek in torek pedikura pod vodstvom znanega pedikerja g. Nagy-ja. Salon Knez, Sod-najil 9 (Palača OUZD). 217S
MORSKE RIBE
Drimcfrske specialitete v »tiraj ski kleti«. Brodeto s polento, polenovka, jastog z majonezo. Rižoto iz lignjev (Calamari), brancini, oradi barboni itd — Koncert »Sevdalink«. 2185
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddam. Istotam na prodaj novo že ir sko kolo znamke »Peugeot«. Ruška cesta 7-1, Kranjc. 2169
Kupujte svoje potrebščine pri našiti inserentih >
Vabilo
na štirinailsti redni občni ibor
Jugoslovanske hranilnice in posojilnice r. z. z o. z. v Maribor0’ Kralja Petra trg, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 31. maja 193. ob 19. uri v hotelu „Orel‘.
Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika XIII. rednega občnej?® zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Črtanj® revizijskega poročila. 5. Potrditev računskega zaključka za l®tf 1934. 6. Srememba pravil. 7. Nadomestne volitve. 8. Slučajnosti’ Ako bi občni zbor v napovedani uri ne bil sklepčen se bo vršil v smislu § 34 zadružnih pravil eno uro pozneje drug 08191' zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki bo sklepe®0 ob vsakem številu zadružnikov.
Maribor, dne 16. maja 1935.
Predsednik: Dr. Jurečko Iran, I- r‘
Oglašufte v „Večernikti
ti
OBVESTI EO.
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila v lastni hiši Zg. Radvanj® št. 68 poleg trgovine IIOVO CJOStllnO. Založena sva z izbranimi vini m bova nudila tudi iz kuhinje le prvovrstno. V soboto večer koncert s pojedino kuretine, v nedeljo popoldne otvoritveni koncert — ocvrte pečene piske in druge specijalitete ter pivo iz sodčka iz pivovarne Tsche^ ligi. — Za cenjeni obisk se vsem prijateljem in znancem priporočata
odličnim spoštovanjem	Marija	in	Josip KremP1*
tsadata ko**zorcii »,hitra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in 'rednik: RAD1VOJ REHAR > Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru