l*h*j» mfc dan sobot, oedslj in prssnikov. ljiqet »podal r>U of p—Ug» proVidod for —ction 1108, Act of Pot S, 1S17, ssthorlsod on Jsno 14, ISIS. —. r oosevelt naznanil sklenitev Anglija bo dobila 50 ameriških rušilcev, Amerika pa bo zgradila pomorske in letalske baze na britskih otokih in poseščinsdi. Justič-ni tajnik Jackson pravi, da je kupčija legalna in ne potrebuje kongresne ratifikacije. Veliko veselje v Londonu 308TON, MASS., 4. sept. — rušilcev bo odrinilo iz tu-1 objavljena vest, da bo Velika .jjuje luke v neko Ifianadsko Britanija dobila 50 ameriških j£uni&e, odkoder bodo odpfu- rušilcev v zameno za odstop ■roti Angliji in se pridružili krajev na njenih otokih ob zan jttfki bojni mornarici, prihod- padni hemisferi za gradnja* a-ji p.lek. se glasi naznanilo, meriških letalskih in pomorskih guli rušilcl, ki ae nahajajo v baz. Anglija potrebuje rušilce, nuph ameriških lukah, bodo tu- da zamašf vrzel v svoji bojni kmalu dostavljeni Angliji. mornarici, ki se bori proti to- lon I) C 4 sept_talni nemški blokadi. ■J^a Mala Veliki Britani- Mornarični minister A V. jO rtišitcev, manjših bojnih Alexander J6 Pftjdravil kupčijo ji, na podlagi zgodovinske ** ve »k dogodek. 'Dobili bo-.Jije, o kateri je predsednik ™> rušllc€ xv momentu; ko naša fcsevelt včeraj obvestil kon-1 mornarica čut^ posledice nacij-res. V zameno o Amerika do- 8Ke*a Potiska, je dejal. KU-v najem za dobo 99 let 8fmo «Pur*mljah tegične pomorske in letalske naAlh11P!"!k0V/ tfmYefi .bodo ^ | na britskih otokih in pomagali tudi pri atraženju angleškega obrežja pred invazijo. Ta • i i dogodek je povečal prijateljstvo Ta akc.ja, katero so izolacio- ? dyema ve,ikimm ^^ ti v kongresu označili za ne- Ino in potencionalni "vojni "je omenjena v Rooseveltovi. . ... lanici, ki je bila prečrtana v fogovor z Ameriko iu riv .par-ji fcpgresni zbornici. V njej amentu. Sinoči je obiskal kra-receno da je federalni jus-1 informiral o kupčiji z lini tajnik. Robert H. Jackson Ameriko, debril kupčijo in jo proglasil 'Berlin, 4. sept. — Roosevelto-legalno. Senat nj zboroval Vo naznanilo, da bo Anglija do-čeraj; sestal se bo danes in bo bila 50 ameriških rušilcev, ni »dno obveščen o "sklenjeni povzročilo presenečenja v nacij-upiiji z Veliko Britanijo. Lkih krogih. Ti so zelo previd Roosevelt je v poslanici na-1 ni v svojih komentarjih. Pred-da kupčija v nobenem o- stavmk vlade je dejal, da nemil ne ograža ali spreminja ško stališče glede kupčije bo po-tusa Združenih držav, tem- jasnjeno po temeljiti Študiji je v soglasju z ameriško zu- mednarodnega prava. Nekateri njo in obrambno politiko. Ta so izrazilPmnenje, da je ameri-najvažnejša obrambna akci- ška pomoč Veliki Britaniji pri kar jih je podvzela ameriška | šla prepozno, publika od 1. 1803, ko je kupi-od Francije louisianske teri »rije. "Obrambne priprave so ivna zadeva suverene drža-pravi Koosevelt v svoji 'potomci. "V sedanjih okolnostih Tjizvajanje te suverene pravi-bi« t ve nega pomena za var »h in mir Amerike.| Kupčija je bila sklenjena po tohenjavi not med angleškim foilanikom lordom Lothianom n državnim tajnikom Hullom. ma." Premier Churchill bo orisal Južnoafriška unija podprla Anglijo Predlog glede sklenitve separatnega miru zavržen Cape to wn, Južnoafriška unija, toaevelt" je p^JtenoteTonll4- ~ Predsednik vlade Jan zaeno z mnenjem justič- ^ v sv°Jem / £ tajnika Jacksona, da je lamentu ponovno naglasil da bo Eupčija legalna in ne ahteva dežela stala na strani veiiae ratifikacije. Pred- Britanije in jI Pomagala v borb .)«' naznanil, da bo Ame- P™" Nemčiji in Italiji. Kar se ^ dobila v najem kraje za je pripetilo Rottgrdamu, se lah- »dnjo letalskih in pomorskih ^ P"^« tu?,f J1 " * na angleških otokih in po- hannesburgu," je dejal premier |nah od Novefunlandije do v teku debate O Pologu gene "nude, Velika Britanija pa rala J. B, Hertzoga, naj Južno »v zamen«, dobija 50 rušilcev. afriška unija sklene »P-n^" -n |K)neščine so omenjene mir z Nemčijo in I ta i jo IfOr _'#nKuj,.jo Bahamsko otoč-hoafriška unija hoče jmet. mir {J^A- governer bivši angle-p« *a prinese zmaga. 1 kralj Kdvvard, Britsko Gvi- Hertzogov predlog je bil po tt-MuzTTj Ameriki in otoke ražen z veliko večino. Genera atnajka. St. I.ucia, Trinidad in je naglašal, da se Velika Bri Kraji in prostori; tanija ne ^ci z navdušenjem kKrbodo, zgrajene baze, bodo proti Nemčiji in Italiji; odkar ■>W*ni v smislu skupnega spo- je Francija kapitulirala pred -Angleška vlada je žej Hitlirjem. Ona že sluti, ^is je ormirala R(M)«evelU,. da bo vojna zanjo izgubljena. K^lu imenovala veščake, ki se Premier SmuU je odgovori f »Mali z ameriškimi veš- da Južnoafriška unija ne ^ urede vse stvari v zve-Likilar zapuatila svojih pnjate-* sklenjene kupčije, ljev, temveč se bo borila naprej J^t" ne ixido mogli zediniti,I na njih strani proti dikUUir "MTah.H.je predloženo v reši- jem. ^^ "i državnemu d ^ mariali dobili t zvezde iz demantov )tok Tahiti na strani Anglije Italija namerava okupirati Sirijo London, 4. sept.—Glavni stan generala Charlesa De Gaulla. voditelja francoskega odbora . v ,ondonu, je naznanil, da se je francoski otok Tahiti v Tihem morju odločil za nadaljevanje borbe proti Nemčiji in Italiji na strani Velike Britanije. Naznanilo dostavlja, da se bodo drugi Francoski otoki pridružili odločitvi Tahitija. (Otok Tahit* leži okrog 2000 milj južno od Havaja in 2200 milj severno od Nove Zelandije in je največji francoski otok v Tihem mo^ju. Ozemlje obsega 600 kvadratnih milj.) Papeete, Tahiti, 4. sept.—Plebiscit; ki se je vršil na tem in drugih francoskih otokih, je prinesel zmago pristašem generala De Gaulla, voditelja francoskih disidentov. ki so za nadaljevanje vojne proti Nemčiji In Italiji. Večina prebivalcev se je izrekla pri plebiscitu za generala in pro-;i vladi maršala Petaina. Kairo, Egipt, 4. sept. — Mnenje, da se Italija pripravlja na okupacijo Sirije, francoske ko-onije, ao izrazili' tuikajšnji angleški krogi. To ahmi na zahtevi italijanske delegacije, ki je sklenila piesrflfje s Francijo, da mora Petainova vlada takoj od poklicati svoje čete iz Sirije. Zahteva je morda uvod v Italijansko okupacijo dežele. Znamenja so se pokazala, da se bodo Francozi v Siriji uprli. • Vlchy, Francija, 4. sept. — Maršal Petain, predsednik francoske vlade, je sinoči izjavil, da je enotnost francoskega kolonialnega imperija, skovana z velikimi žrtvami, še vedno trdna. Petain je govoril po radiu prebivalcem kojonialnega imperija. Ta je bil pni od podpisa premirja z Nemčijo, naslovljen na prebivalce v kolonijah. Francoska vlada je prej priznala izbruh revolte v nekaterih koloni-, jah. Algedraa, Španija, 4. sept. — Devetnajst franooskih letal je dospelo v Gibraltar Jz francoskega Maroka, se glasi sem dospelo poročilo. Tam so se pridružila angleški letalski sili. Revolta v francoskih kolonijah razburja Španijo Madrid, 4. sept..— Poročila o izbruhu revolte v francoskih kolonijah v Afriki, ki so jo podžgali pristaši generala De Gaulla, načelnika francoskega odbora v Londonu, je povzročila !>ojazen, da se lahko raztegne na španski Maroko. Diktator Franco, ki se RUMUNUA DOBILA DIKTA-I TORSKI REŽIM! Parlament odpravljen s pdsebnim dekretom ■ ATENTAT NA KRALJA PREPREČEN BUKAREŠTA* 5. sept—Kralj Karol je danea Imenoval generala Iona Antoaeeca sa diktatorja lin mu poveril oblast vlada* nja svojega okrnjenega kraljestva. Na konferenci, ki je trajala vso noč, je general vztrajal pri zahtevi, da prevzame vod atvo vlade le, te dobi diktatorje oblast. Kralj se je podal In a posebnim dekretom {aapnatll parlament, nakar je bil Antones cu zaprisežen. BUKAREŠTA, 4. sept—Vlada premier ja Iona Gigurta je danee padla. Kralj Karol, ki ae trudi, da rell Rum unijo pred anarhijo in možno izgubo nadaljnjih kosov ozemlja, je poveril tavo nove vlade generalu Ionu Antonescu. Glgurtu je bil na vladnem krmilu dva meaeca. Bukarešta, Rumunija, 4. sept. Atentat na kralja Karola po članih Železne garde, fašistih ne organizacije, ae je ponesre čil. Gardisti so nameravali u-biti kralja in postaviti prestolonaslednika Mihasla na krmilo, toda zarota se je izjalovila. Napadalci ao oddali sedem strelov na kraljevo sobo, dočim so drugi gardisti istočasno navalili na glavno radijsko postajo in centralni $rad ameriške telefonske kompamje, kjer so razbili aparate in pohištvo. Krajevna telefonska zveza je bila pretrgana. Radijska postaja je tudi utihnila, ko je grupa mož v uniformah udrla v poslopje. Vsi so < bili aretirani. Atentat na Karolovo življenje je bil uprizorjen ob devetih zvečer. Eden gardist in eden stražnik sta bila ranjena. Vojaška straža je kmalu premagala napadalce in jih odvedlu v ječo. Naval na kraljevo palačo Je bil uprizorjen v času, je več sto ljudi nahajalo v fdižihi. Grupe, ki so se zbnale pred palačo, so tvorili gardisti. Ti ao razpečali na stotine letakov s pozivom na kralja, naj takoj odstopi in proglasi prestolonaslednika Mihaela za kralja. Poziv je podpisal Horia Sima. vodja Železne garde, ki J^ .nedavno re-signiral kot član kabineta. Druga okrožnica se je glasilu, "da morajo biti vsi, ki s«.odgovorni za razkosanje Kumunije, obsojeni v smrt. Mi zahtevamo, da posebni tribunal sodi one, ki so |K>gnali dež*lo v nesrečo. Oni so jo izdali in prodali/' Drugi letaki so opisovali situacijo, ki Je nastala vsled pritiska osišče Rim-Berlin, ki Je Domače vesti Nesreča na farmi Willard, Wia. — V tukajšnji bližini ae je pripetila nesreča farmarju Cirilu Kržetu, Članu dnlštva 735 SNPJ. Ko Je gnal bika is hleva, ga je nai>adel in pritisnil k tlom tako močno, da nnu je počila trebuAna mrena, zlomil mu je nekaj reber In prsno kost. Zdravi se doma pod oskrbo zdravnika Olsona. Na bolniški postelji je tudi Angela Au-man, članica istega društva. Želimo jima hitrega okrevanja. Vesti Is Clevelanda Cleveland, O. — V bolnišnici je 31. avg. umrla Mary Leben, doma is Hrušice pri Ljubljani. Tukaj je ^ivala 36 let in zapušča enega sina, Aest vnukov, dva pravnika ter več sorodnikov, M starem kraju pa eno sestro. — Poročeni so bili dr. C. A. Swisher in Lillian Kuhar, Frank Roes in Pauline Gasser, tajnica angleško poslujočega društva Com-rades št. 566 SNPJ; dalje Joseph Prijatelj in Anne S. Keržišnlk, zaročila pa sta se Carol Blaae in Albina Novak. Milwauftke vesti Milvvaukee, Wis. — Jakob Korošec in njegova žena sta 17. avg. slavila 25-letnico zakonskega življenja v krogu sorodnikov in prijateljev.—4oe Zvonar sa hteva, da mu mesto plača od škodnino za razbita okna na njegovi hiši, ki jih je 14. maja t. 1, zdrobil kamen izpod mimovoze čega avta. Skoda je znašala $48. Dne 3. avg. je drugi avto poviro-čil sllčno škodo, ki se ceni na $42.65. Cesta pred njegovo hišo je namreč v popravilu, zato zahteva odškodnino od mesta, katero pa trdi, da za škodo so od govorni kontraktorji. — V bližnjem Sheho.vgami so bili poročeni VicUVi- Azukas in Kristina Ko priva ter Joseph Kaka« in Mil-dred VVidra. Poročno dovoljenje so dobili Molile Virant in Vlctor Schuster, Stanley Jamnik In Jo-sephine Golob, M. A. Pauly in Mary Vertačič ter Ludvik Ple setz in Dolores Hers.—Dne 10 avg. so roparj3 odnesli lz gledali šča Majestic $528.27, Policija je prijela tri mlade fante, od kate rih eden je Slovenec, in pri njih dobila večino ukradene vsote. Debata o konskrip-ciji v kongresu Amendment o zasegi tovarn na refotu VVashLngton, I). C„ 4. sept — Včeraj se je v nižji zbornici pri četa delmta o zakonskem načrtu obvezne vojaške službe, ki Je bi že sprejet v senatu. Izgleda, da bo trajala več dni. Proden se je zbornica sestala v svojem zasedanju, Je odsek sa militaristične zadeve odobril revizijo v senatu sprejetegs smendmenta glede zasege vsake Jugoslovanski izvoz in uvoz ~ Radiografska zveza preko Rima Bel grad, 29. avguata. (TA-239)—Po uradni statistiki jugoslovanskega ministrstva za trgovino in industrijo aa mesec ju-ij je na prvem mestu jugoslovanske uvozne In izvozne trgovine Nemčija. V mesecu juliju letos je uvo^ i« Nemčije dosegel 02.96 odstotka celotnega jugoslovanskega uvoza. Iz Nemčijo se je v tem mesecu uvozilo v Jugoslavijo rasne robe v vrednosti H)0 milijonov dinarjev. Na drugo mesto pride Italija, ki je v uvozu preteklegrjneseea zavze-a drugo, meato s 7.79 odstotka ali s 70.37 milijona dinarjev. Tudi z oairom n* Jugoslovanski Izvoz za vsema Nemčija prvo mesto. V mesecu Juliju Tetos se je izvozilo v Nemčijo rasne robe v vrednosti od 260 milijonov dinarjev, aH 43,12 odstotka ce-otnega jugoslovanskega izvoza v prošlem mesecu. Drugo mesto v jugoslovanskem isvosu zavzema češko-moravskl protektorat, potem Italija, Grčija Itd. Treba je poudariti to, da je trgovski promet z zapadno-evropskiml deželami znatno oalabel v pretek-« lem mesecu, a z nekaterimi deželami, kakor n. pr. z Belgijo, Ho-landsko in Francijo, skoro popol noma Izostal. Trgovski promet z Anglijo Je bil takisto dokaj zmanjšan skosi mesec julij. Chlcago. — ovedal v njej, kako se obdržujejo komercialne zveze z Jugoslavijo, je bila točna Vsled zahtev od prizadetih ev ropsklh držav, s katerimi morajo ameriške prometne druHb« poslovati, in radi vojnih razmer, k obstojajo sedaj* je U> nova |*>t in nova odredba, katerih se morajo držati vse družl>e. To Je po tem takem tudi edina pot, po ka teri se more oMržstl neposred na brzojavno-radiografska zveza tudi v Jugoslavijo. bo je pravkar vrnil v Madrid s počitnic, je sklical Izredno sejo čla- nov svojega kabineta, n. kateri ] SedmograA) revoUlj^J^ so razpravljali e tej možnosti. Msdridski časopisi \ so <*>jav4ll kratka poročila, da se Je franco- ■f ^iije »e, da bo kupčija z. ■ I •in »ntanfjo, kstero je Roo- ' Moskva. 4. sept. -t Zvezd* iz da bi se poeve- demantov in zlata bodo nosili CLf k""fesom, izzvala moč- maršali sovjetske armade v smi-f pri izolacionistih vL|u dekreta vrhovnega^jpvjet-[Ti so ž« zakričali, daUkega sveta. Zvezde Bodo visele Mt s tem storil* na- na širokih rdečih trSkovih na '""■k, da potisne Ame- uniformah piarialov. Sovjetsks B J; Je, da Je krizo v Rumunlji Izzvala zahteva Nemčije in Italije, da mors severno Sedmograško »ka centralna.Afrika izrekla za | dobiti Ogrska ^ nadaljevanje boja proti Nemčiji - Zupan ogrskegs mesta Ht. in Italiji in se postavite na stran GeorgeMe bil umorjen, ko Je na generala De (iaulla. Zunanji opa- mestni hiši rsžobesll ogrsko za-7ovslci v Madridu vidijo mož- *tsvo. Umorila ga Je množica, nost, ds bo Italija odredila vo- ko je navalila na mastno h šo jLsTkoCkcijo,<<če ne bo revolta v! V izgredih, ki •o -^U- M« francoskih kolonijah kmalu za- več drugih oseb ubitih in ranje- trta. .. , tovarne, katere lastnik se bi upi diktiralo, ds mora Kumunlja f-| ,M)JfoJ<,m pfojukclje bojnih odstopiti severni del Sedmogra-| po^ščln, V senatu sprejeti ške Ogrski. V Bukarešti se ši-( Mnu.ndm€nt daje predsedniku u"™' rljo poročila, da so bili štirje ob,M|(t ZMHegtt VHIikt> tovurna, če otoku-rumunskl generali aretirani. |AMtnik ne more ali pa noče prl-Vzdržujejo se tudi govorice, da -ut( nH vladne |M>goJe glede |»ro-so trije vojaški zbori v severni j dukclje. Odsek Je spremenil dodatek tako, da mora vsaka firma sprejeti vladna naročila |x»d Italijani bombardirali angleške ladje Klm, 4. sept. —r Vrhovno poveljstvo poroča, da so Italijan ski * letalci napadli z bombam enote angleške bojne rrtornaric« v Nižini Malte, otoka v Sredozemskem morju. Dve bojni Iscjj »ta bili poškodovani v napadu Druga skupina letalcev Je bom-| bardlrala |*>morsko bazo ob tem 'OGNJENA STENA' USTAVILA NAPAD NA LONDON Nimci pognani nazaj % velikimi izgubami NOVA INVAZIJA BERLINSKEGA Y OZRAČJA -J Ijondon, 4. sept. — Nemški bombniki so se zaman zaganja-i proti "ognjeni steni" okrog Londona v obliki toče krogel Is protiletalskih baterij in strojnih pušk. Nemci so uprizorili tri navale na angleško prestollco In predmestja, a so bili vrženi na-za j s velikimi ligubaml. V Londonu trdijo, da so krogle uničile 2ft nemških bombnikov, Druge mase nemških bombnikov so bombardirale angleika mesta ob obrežju in v VValesu ter nasSkotskem. Najmanj trinajst mest je bilo napadenih Is zraka. Na drugI strani so angleški etalci napadli s bombami nemške pozicije na francoskem obrežju, VrglL so na stotine bomb na ozemlje pri Calaisu, V letalski ofenslvi proti Nemčiji sodelujejo tudi češki In poljski letalci. , y spopadih v zadnjih dneh so ti uničili veliko šfevllo, nemških bombnikov. Nemške base ob vsem obrežju od Francije do Norveške so bile bombardirane. AngleM so uprU zorili nov naval na Industrijska središča v severni Italiji, Bombe, katere so vrgli, so rasdsjale električno centralo v Genovi, Itstlja, in poškodovali munkU-ske tovarne pri Kolinu, Nemčija. Ilerlm, 4. sept, ~ Angleška letala sik se danes zjutraj ponovno |H)Jaylla visoko vsraku nad Berlinom In predmestji. Uradno poročilo omenja spopade med nemškimi in angleškimi letalci nad: Magjdeburgom in Wltten-bergom. Dve angleški letali sta bili sestreljeni v spopadu nad Braunschwelgom. j V Berlinu se ponašajo s uspe* hi V letalskih navalih na London lh druga angleška mesta. Nacljskl krogi trdijo, da Chur-c hi I lova vlada noče Informirati ljudstva o obupnem položaju Anglije, Vrhovno |>ovelJstvo je naznanilo, da so Angleži Isgublll 98 bombnjkov v s|>opad!h s nemškimi letalci v zadnjih dveh dneh, nemške Izgube pa so znašale 23 letal. To tudi naglaša, da bo Nemčija kmalu zadala smrten udarec Angliji, Brltska letalska sila je že utrpela ogromne IsgU-be in Jasno Je, da se ne bo mogla dolgo upirati. ~ Nemčija napadla švicarsko vlado Očita ji, da ni nevtralna Kitajci razbili ieleznico pri Pekingu Berlin, 4. sept.—List Dienst su»y iMitschlsnd, ki Ima zvezs s zunanjim uradom, pile, "ds so Peking, 4. Sept. Železniški Nemci razočarani nad Avfco, ker grožnjo stroge tnsni., Nsredi« promet medtem mestom in TI.| Rutho-ogrtki trgovin kaže nsvsrnost vojne. JndUjtrH t; DO(iDiaan je se m^sjo pr^orlti vls^fl i,9** poaptaan vseh ozirlh In zadevah, ki ss ns- MiUkvs, 4. sept.^-Ursdns t+i _ H^M nsšajo na nsnKlm» obrsmb^», Od- «opi«na sgenturs Tsss J# nszna »leme. Hvlra, 4, po- por »e liaznujs z zsporom treh f,lls, ds js Ml trgovinski pakt ročajo, met med drtsvsma bo pred ških bombnlko« nad arojlm . . - . .. i i ■>, fll/l (uui m. 1 . - - i i -- tl^Tjidi, ki n^ vrAlli Vudl v HuksreMI lu daigiH ^fsvIjal vr..?.M»st $3,700,000 ns ■ ozemljem, ki pojem Mi «e lerfho b<»rlli.w romunskih mestih. ^ r^ I sk ver no Itslljo in Južno N Cbtbtek. 9V1 IZ naselbin THK EN LIG HTEN M ENT OUIILO IN LASTNIMA lUIVINin MASOVNI rODrOKNK JBUNOTS NuU« m nt, kar Im «1» i M PROBVETA ms7-m i« uwim« in, cm—». Ameriško letalstvo-Jmsiness Ameriško letalstvo je "buslness" kakor je jdttlo,- olje, živež ih transportacijR. Kadar hoče ameriška vlada kaj zgraditi za javno potrebe, mdfa iti k privatnim podjetnikom in pri njih rta točiti koš in hruške ter plačati bakšiš. 4 To Je največja nesreča za ameriško republiko. V normalne^i času se to ie nekako trpi, ampak v časih nujne potrebe postane to neznosno. To se jasno vidi dan4s, ko bi vlada rada pričela izvajati program oborožene obramba—pa naletava na neštete ovire in od všeh strani ji lete polena pod noge. Glavna potreba v programu obrambe so bojna letala. Predsednik Roosevelt je pred meseci naznanil, da Združene države morajo v do-glerfriem času imeti 60,000 letal. Za deželo kot je Amerika to 'Število letal ni fantastično; Amerika Ima dovolj denarja, dovolj delavcev in dovolj materiala in sposobnih inženirjev, da lahko producira toliko letal čim prej mogoče. Vulc temu Amerika še ni pričela. Pretekli so meseci, toda letalski biznes se j(e vedno obotavlja, še vedno cinca In se kremli kot sčark-ijan otrok. Mislimo, da predsednik Roosevelt prav dobro' pozna ameriško privatno letalsko industrijo, zato se čudimo, kako je mogel- tako samozavestno naznaniti program obrambe, ne da bi bil računal s kapricami, trmo, privatno zunanjo politiko, požrešnostjo in večjo mero odprt« ao.r_ vralnosti lastnikov te industrije. Dobro mu je znano, da baronom privatne letalske industrije, kakor baronom privatne municijsk« industrije, gre v prvi vrsti za dobiček. Barometer njihovega patriotizma raste in padu z vsotami dobička, ki ga vlečejo od vlade in ameriškega ljudstva! Roosevelt inoru vedeti, da je proizvodnja opreme, kataro Združene drŽave potrebujejo za svojo obrambo —,v rokah {irivatnih kapitalistov, ki računajo prej s svojim profitcm kot pa's potrebo obrambe. Dejstvo, da mora biti Amerika odvisna od privatnih kapitalističnih požeruhov za dobavo svojih letal in druge opreme za svojo obrambo, pomeni ne samo nevarnost, temveč tudi velik Škandal za ameriško demokracijo! Novejša ameriška zgodovina lahko poduči vaakggar, da je privatni kapital nesposoben zadostiti javnim potrobam, zlasti nujnim potrebam. Privatni kapital ni mogel zgraditi panamskega prekopal To delo Je bilo preogrom-no, da bi se mogel privatni kapital okoristiti z njim In prevzeti ga je morala ameriška vlada. Med svetovno vojno Je morala vlada prevzeti vse vsžne industrije in železnice pod svojo kontrolo, če je hotela, da hitro dobi potrebno bojno opremo. letalo je ameriška iznajdba—ampak še danes je Amerika daleč odzad v aviuclji."Zakaj? Zato, kerjje prepustila to važno iznajdbo privatnim rokam v razvoj, privatni kafdtal je pa vedno videl slab biznes v tem. Ameriška armada je prvič rabila letalo leta 1016, ko Je šla vojaška"ekspedicija v Mehiko—In tista letšla, kupljena od privatnih družb, mo bila tako zanič, da se niso mogla niti dvigniti v zrftk. Ko je Amerika sjtopila v vojno % Nemčijo, Jfe kongres naročil veliko število letal hrprivatnl {joil-jetniki so takrat naredili čez eno milijardo dolarjev dobička z letali, toda letal niso dostavili skoro do konca vojne. Ameriška armuda na Francoskem je ve* Čas vojne prejela le 196 letal, ki pa so bila tako slaba, da so Jih letalci krstili za "leteče mrtvaške truge . . ,M ' ^V povojnih letih so se baroni letalske industrije nekoliko. |>odvlzall "š svojim "buslnes-som," toda ne prej, dokler ni vlada sama razvila zračne pošte, katero je pa leta 1926 (aa časa pred Medni ka Coolidgeja) generozno izročila privatnim podjetnikom, da jo prenašajo ■»v. svojih privatnih letalih. Danes mislijo ti ba-roni, da so vsega zmožni, ampak Roosevelt še 'zmirom čaka na masno produkcijo letal. Baroni s« pritožujejo, kakor čitamo v listih, da je dobiček omejen, da se boje- visokih dav. kov, da se boje delavskih štrajkov—fta stotine ifgovorov imajo, med tem pa sami štnjkajo! C« hi delavci is upravičenega vzroka stavkali i aeroplanskl tovarni, bi bili takoj nahrutjeni za "peto kolono," ki sabutira obrambni program v Interesu Hitlerja, ampak magnatje lahko Itrajkajo in zavlačuj«jo produkcijo letal (Usljf t zadnji kot oni.) Delavci no*l|o pohištvo v nov« hiše. katere je zgradila federalna stanovanjska administracija r vzhodnem d«!« New Voiluu , TTZ 4 5. SEPTEMBRA Kovice iz starega kraja j, Sloveni je j ^ ,»K1DE NAKOliNA CiA V DRŽAVNO.. ALI NE? -gadničke novine" pišejo: Sama od sebe se je razvila dis-L^ja o napovedanih reformah. C u je zamenjala celo vrsto Stičnih problemov, ki so se po-^ v javnosti. Govore tudi o političnih kombinacijah, M najbrže ni povsem brez te-iija ln, čeprav se ne more go-Sti'o krizi, vendar zahtevajo Lsanja neko razjasnitev. Do , bo vsekakor došlo prihodnje K ** 1 ii cele skupine problemov je pgtalo na dnevnem redu edino Narodne banke. V •vojem zadnjem predavanju se > g. Bicanič dotaknil tudi tega Mbtema in zahtevat, da fnride II'! to^ Sanka v državno last. BUtvo problema je v nasled-ijem. Nominalna vrednost delnic arodne banke znaša po 3000 di-irjev in vse se nahajajo v ro- »h 1300 delničarjev. Medtem pa borzni tečaj teh akcij več iot 8100 dinarjev. Dividenda za eno delnico znana leto od 300 do 400 dinarjev. Narodna banka ima položaj K^laščene ustanove glede na-tfa nflrčarstva. In prav zaradi ep se poudarja s hrvaške stra-, da je treba preskrbeti tem itanovam kompletno državno ravo. To ni le zahteva hrva-kih političnih zastopnikov, am-ik tudi industrijcev in finanč-iicov Hrvaške in Slovenije. Do-ilj jc, če omenimo, da je ljub-jansko -^Jutro" prvo načelo to prašanje v naši javnosti in se sanj zavzel tudi član upravne-odbora iz Splita, Marin FeriČ, vedsednik industrijske in trgovke zbornice. Končno se smatra, je ejatizacijo Narodne banko reba izvesti tudi zaradi tega, du bo tudi decentralizirala. Proti tem zahtevam se navaj#-naslednji argumenti: država nu že sedaj popolno kontrolo ad vsem poslovanjem Narodno nke. Neposredni upravni apa-*t se postavlja na predlog mi-listra financ, razen tega je v nki poseben vladni komi-r. Brez njegovega soglasja se more nič ukreniti. Potemta-wn, se poudarja, je udeležba nave popolnoma zasigurana in Keni je demagogija poudarja-ja navedenih zahtev. Ali, Klavna ni zahteva po kon- Mi, marveč po decentralizaciji. tega se pa ne more priti, do-■kr Narodna banka funkcionira * delniška družba. Potrebno je, ta postane državna ustanova šele tedaj l>o mogoče razprav-iti o načrtih glede decentrali- nje.^^^H | ^ Polemika o Narodni banki Stališče socialistov je že od Maj, da Narodna banka spa-k v področje državne uprave v današnjih razmerah, ker »va ne more biti odvisna od Jpitala ali finančnega zavoda, f sčftuJa pospešuje predvsem ^lilii^kolacijo. To vpra-Je načel sedaj znani iz-direktor dr. Bičanič, ki da naj država Narodno "ai loiializira. Proti pM&> * "v, a ajo deležniki Na-Bif . da je dr. Bi- Pl državni uradnik ter ni , M'*n sta\:iti in zagovarjati 11 predlog. JJ^n* v. Nemčiji, v prejšnji F*J> \ Franciji* Angliji in nas u d« hO "pooblaš-; držav ne Utike, ki ji»i > Ja privatni kapital po svo-P1' «i večja ovira raz- ^Ur/avno u,litike. Sociali-J* ' v Nemčiji, Angliji 1 r> e morale, ponov JMJskMI, ko VirSpiUl jj;-1"- anke" in ostali fi-Jift uprl nameravanim I -n reformam, in ji od ai. Pred dnevi je bil.spet hud naliv, ki je napravil zlasti okoli Trebel-nega precej škode. Med neurjem je strela udarila v hišo po-sestnfka Pungarčarja Franca v Mirni vasi. Prišla je v hišo skozi okno in obžgahi gospodarja, ko je sedel s svojo družino, ki šteje osem otrok, za mrzo baš pri kosilu. Obžgala ga je po vsem telesu in ga vrgla pb konč-ničo postelje s tako silo, da je nesrečnež obležal s polomljenimi rebri. Otroci so vsi preplašeni zbe-I in začeli klicati ljudi na pomoč. Hiša, krita s slamo, je bila hitro vsa v plamenih. Prav tako vsa gospodarska poslopja. S težavo se je posrečilo rešiti iz hleVov živino. Razen kozolca, ki je taalo oddaljen od ostalih poslopij, je pogorelo vse do taJ. , Gospodar je-bil zaradi hudih poškodb prepeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Otroci, izmed katerih najmlajši šteje šele sedem mesecev, najstarejši pa 17 let, so prepuščeni v varstvo dobrim ljudem. Mati pa je bila pred nekaj meseci umrla. Skoda, ki jo trpijo Pun-garčarjevi zaradi požara, znaša preko 80,000 dinarjev. Plebiscit na francoskih otokih San Juan, Portoriko, 3. sept. —Prebivalci na dveh francoskih otokih v Karibejskem morju bor> do pri plebiacitu odloČili, ali o-stanejo pod Petaii^vlm režimom ali se postavijo na strai\ generala De Gaulla, načelnika francoskega odbora v Londbnu, se glase sem dospela poročila. Otoka sta Martinigue in Guadeloupe. Japonci ustavili nemški parnik Sanghaj, 3. sept. — Nemški parnik Hanna je bil trikrat u-stavljen po japonskih bojnih ladjah na svoji poti iz tega pristanišča v luko Cckiang, nakar se je vrnil. Na svojem krovu ima čez Sto potnikov, med temi 20 misijonarjev. Japonski u-radniki so izjavili, da bi bil parnik v nevarnosti, če bi nadaljeval pot. ■ Uslužno* t Gospodična: "Kakšna tema je! Niti lastnih ust *e najdem." Gospod: "Dovolite, gospodična, da jih poiščem jaz?" Španija danes O5.3JP bližaš Baiceloni/najvai-nej^L-mu španskem u pristanišču in največjemu me*tu Iberskega polotoka (1.3 milijona prebivalcev) z letalom, pripoveduje neki švicarski novinar, ki je bil tam na obisku, opaziš takoj, da tu nekaj ni v redu. Nad luko ti pade pogled na tri sgorele parnike, na večinoijia razdejano plinarno, na štavllne porušene hiše in skladišča. Z letališča Muntadas te pripelje prastar avtobus v 12 km oddaljeno mesto in spet moraš ugotoviti, da zadnji vodič iz leta 1935 ne ustreza več. Ceste so v bednem stanju, ljudje prebivajo v luknjah in razvalinah, delavci nekje popravljajo uničen most, polja leže gola in izsušena. V kavarni popij^š skodelo kave in se začudiš, ko ti plačilni namesto 80 centimov vrne "drobiž", ki sestoji iz novca za 10 centimov, treh umazanih, napol raztrganih voinih listkov za tramvaj, vozovnice za |x>dtafno železnico in dveh zmeč^anih znamk. Na vprašanje ti plačilni odgovori, da drobiža skoraj ni več, pomagati si morajo na ta način. Zvečer se sprehajaš po slovitih "Ramblih", ki vodijo od najvažnejšega trga,' Plaza de Cata-luna, do pristanišča v i dolžini 1200 m in širini 40 m. Do ene, do dveh po polnoči se sprehaja tu barcelonsko prebivalstvo, kaj«; ti življenje se odigrava pozneje nego v naših krajih. V uradih delajo n. pr. od 9. do 13. iriNkl 15. do 10., večerjajo ob 21. in šele ob 22. se pričnejo gledališke in kinematografske predstave. V tem pogledu je ostalo vse prt starem, do pozne noči gre "copat-na parada" preko "Ramblov" in oblega njene neštete knjižne in časniške stojnice. A vendar nekaj tu ni v redu. Čudno je, da je veČina ljudi slabo oblečena, ko ao Spanci vendar znani, da jim je dobr%. obleka življenjska potreba. In kaj pomenijo vsi ti invalidi in berači? (i Španija ima triletno državljansko vojno za seboj. Govoriš z ljudmi ln zveš o uničujočih učinkih, ki jih je imelo 400 zračnih napadov na mesto, < pouličnih borbah In drugih tak šnib stvareh. - — Kako je z obnovo? Sirovin ne dostaje. Radi bi obnavljali in to čim hitreje, pa ne morejo. Premoga ni, zato je malo plina in zato je tudi razsvetljava tako slaba. Avtobusov more fe malo voziti, ker nI gum. Deviz ni, da bi bilo mogoče kaj uvažati. In končno primanjkuje ladij. Mnogo se jih je izgubilo med drŽav-Ijansko vojno, nekatere je-med vojno zadržala ruska vlada v Odesi, nekatere so odplule V Avstralijo po žito. Veliko oviro pa pomeni za sedanjo špansko vlado seveda tudi vojna v Evropi In Afriki. * ,r . Na Šetnji skozi mesto opaziš, da je vse zelo drago in mnbgih stvari sploh ni dobiti. Vso to pa še ni tako slabo kakor grde rane, ki jih Je vojna vsekala mestu in tisočem družin. Najgrozo-vitejšo sliko vojne kaže Barce-loneta, pristaniško in ribiško predmestje Barcelone. Nepopisno Je razdejanje, ki ao ga tu povzročili letalski napadi. V ozkih uličkah je morala imeti vsaka bomba strahoten učinek. Polovica tega mestnega predela je raz- m Slika kaže gru^o Mehfčanov v pohodu na razatavi v San Pranciaru, Cal. dejana, ua obnovo ni bilo še misliti. Toliko je še važnejših in nujnejših stvari , . . V novi Španiji je treba sploh skoraj vse na novo sgraditi. Vlada je izdala številne dekrete sa to obnovitveno delo. Praktično bodo prešla Ae leta, preden bo dežela dobila normalni obraz. Izčrpanost, ki teži na vseh, je neznanska. Ne smemo pozabiti, da so se državne zadeve dolga leta zanemarjale, da polj niso obdelovali itd. Ena najvažnejših stvari, s katero) se je moral pobaviti novi režim, je bilo socialno skrbstvo. Ustvaril je posebno organizacijo v ta namen, "Socialno pomo$" s pododdelki, kakor za zimsko pomoč, za oskrbo mater In otrok, za oblačila. Menda ni treba še posebej omenjati, da je skrb za brezdomce, zapuščene in vojne invalide v deželi, kjer je poginilo poldrugi milijon ljudi (večinoma moških in očetov) ena najbolj nujnih nalog, ki se jim mora vlada posvečati. Da je položaj v deželi še vedno zelo neugoden, kaže n. pr. dejstvo, da v času od 15. maja do 15. junija t. 1. nikjer niso smeli peči kruha! Zaloge pšenl ce so porabljene, novih nI bilo mogoče pripraviti« Sedaj čakajo na novo žetev, ki obeta po mnenju strokovnjakov dobfo. Agrarni program francoske vlade Občinske uprave dobile navadila Byrdova dognanja na Južnem tečaju •> 1 • „ Admiral Byrd jo prispel v Santiago v Ciloju in je ob tej priliki izjavil, Jda se je na podlagi avojih dvanajstletnih raziskav-v Antark t id i prepričal. <> nekoč pripravna za naselitev, Če ne bo nastala kakšna nova ledna doba, toda tisti čas je še daleč, kajti njeho ledovje tako jk^iih! nazaduje, da je to mogoče ugotoviti le z najboljšimi precizijskimi instrumenti. "Ko sem leta 1028 letel nad Antarktido", pripoveduje Byrd, "sem spoznal, da ima ta dežela danes svojo ledno dobo. Toda led se taj»rNa tečaju je njegova plast sicer Še vedno 5000 pedi debela ln ob obalah 1000 do 4000 pedi, vendar polagoma nazaduje. Našli smo dokaze, da je bilo ledu nekoč Še dosti več. Da bi se ves stajal« je treba suvedu sto tisoče lit. V ostalem pa mislim, mjornetski južni tečaj počasi vr-v i:fwog zemljepisnega tečaja ali pa gre svoja neredna |>ota. Odpravo le redko ugotavljalo-njegovo lego. Zanimala me je posebno teorijajda se Ande nada-jujejo pod morjem Južno od Ognjene zemlje. Naše globinske meritve kažejo, da bo tako, toda dokončnih dokazov še nimamo. V tej zvezi opozarjamo- na dejstvo, da je točka Južnega tečaja 2700 m nad morsko gladino, med tem ko plava Severni tečaj na etfnl odeji 3000 nad morskim dnom." ~ da postaja tudi podnebje Argen tine in Cilej iz juinega-Cileju so ml istvedall, da so njih gore dosti manj sa-snežene in itaJodcnele, nego so liile prod kakšnim človeškim živ 1 jen jem. Kakor ob Južnem teča ju led nazaduje, tako se -temperatura v stoletjih dviga in mo-mogoče jo, da bo Humboldtov morski tok, ki prinaša subtrop-skim ozemljem Clleja In Peruja hlad, nekoč topol. V Palmer Javi deželi, ki Jo Angleži Im« nujejo Grahamova dežela, čeprav Jo Je odkril Palmer, smo našli zaledenalo Jezero, ki se je njogova stalna ledna skorja stvo-rlla po naših certitvsh šele pred deset ali dvajset tisoč leti. Kna izmed lednih klad, ki so Jo pre iskali naši znanstveniki, je vse-(»ovala zamrznjena bitja. A kar je najbolj Čudno t ko smo led od tajali, so tu Mt tn un novo zaživela! Ko sem bil nekoč y krajih Se vernega tečaja, sem videl esklm »ko vas, ki jo bila od U«čaja od |fO imeli pižmarje, a poleti so cvetele cvetlice In trave celo vsnnj-bolj severni Grenlandiji. Toda v Antarktidi nI trave In edin Vichy, Francija, 4. sept.J Peta i nova vlada je naznanila izvajanje programa reklamacije zemlje, da utrdi svojf gospodarstvo. Načelniki občinskih uprav In prefoktl departmontov so že dobili instrukcije glede obdelovanja oral ne zemlje. Dekret, objavljen u vl/uluem glasilu, določa, da posestniki zemlje, kl^šo jo zapustili, imajo mesoc dni časa za povratek, du budo obdelovali kmetij e Ce se " J ^ Jm km ^ ne bodo vrnili v tem času, !*>!,_:„ ..u^u. . zemlja oddana v najem. Vsi Krammi, ki imajo dovolj znanja in sredstev, bodo dobili v najem kmetije za dobo ^eMb | pi*7)i'viiic"'t« grozotne celine je lat. Prednost imajo tttklkl fcea.raki pingvin, ki vali svoja vljo v podeželskih krajih. Hjgjca u jastmesečnl polarni no-Najemnlki, katere bodo Iz- JiN^oleTT so edini oblikovale brale občinske in okrajne upra- Antarktido kiti, tjulenji, adellj ve, no brido plačevali najemni-1 al tollčaki In nekoliko morskih ne lastnikom zemlje prva tri; leopardov. V antarktičnemjnor Jota, potem pa samo polovico Ju .morajo biti sicer rll»e, todu normalno najemnine. I ujeli nismo nobeno. NaAII *mo 1 Zupani v vseh občinah so do-1 J'* »'j1« ^•J1'1"',n dru bili ukaz, naj takoj obvestijo:jf* v želodcih tolščakov. direktorje v svojih okrožjih o Da Jo bfla Antarktlda nekoč zapuščenih zemljiščih. Povoda- tropaka dejtola, dokazuje najdba ti Jim mm-ajo tudi, ali so U treh živalskih fosilov, ki jih pa prikladna za obdelovanje *II ne. | nismo mogli dolctf lft. Prileg tega _ • ~ i smo naill fosilno listo in mogoče Je, da J« pod lednim oklepom mnogo takšnih »»kamenin. Na več mestih »mo ga razstrelili dlnamltom In smo našli »klade • New Vork, 4. *$pt. —^ Prt*e'premoga Iz rastlinskih ostankov, Froderick Ifohenzollern, nočak Sa gorskih vrliovth smo našli bivšega, nemškega fajcerja, nadur-vria ležišča premoga, kt pa I nahaja v koncentracijskem ta Jo bil *laW kakovosti, podotfon jborišču v Kanadi Tako jo reče- nekako lignitu, ta loMlčji pre- } ',kf prw| dv;m; tonoma, pismu, VI ga je neki drugI moga dano» zavoljo oddsljonoai! '91** ■ . w drugih težav nlniajo Nečak bivšega karier j a v Kanadi ulasovi iz naselbin ^(Nadaljevanj« i 8. atrant.) Delavstvo si mora saoomuiti, . da rešitev izpisi današnjega krivičnega sistemu Je delo nas samih. Sami ai ls>HU>~mor«ll pri-»uriti gospodarsko in politično svobodo s pomočjo lastnih organizacij,- Zato se organiziraj-mo politično ln Industrialno, kajti v organizaciji je moč. Naša pot naj nas vodi v deluvske organizacije. Tam delujmo za svoj cilj, zir bodočnost človeško druž-je. Delavci, torej lu v organizacijo, In ne samo plačevati mesečne prispevke, ampak Je treba jJtl aktiven tudi na vseh sejah In delati, da bo organizacija sposobna In pripravljen« na vse Ikh doče boje. Človek, ki Je garal vse svojo življenje za kapitaliste, naj bo sedaj na starost postavljen na cesto v krušno linijo, kjer naj prosi za svoj vsakdanji kruh samo zato, kor Je vse avoje Življenj.- >rivo\al za dobičdk-to družbe. Organizacije so delavci oklenejo v zadnji stiski, kakor se utopljenec prijemlje bilko. Toda organizacija nI bilka. Ona je trdna I neupogljivo vama opora človeku v današnjem življenju. Ona Je^ffffTrSalffoJša Izmed vsega, kar obstoji, edino upanje človeštva. Ali veste, ako so bo-I< vsi dolavd organizirali, da se bodo oči vsoga sveta obrnile ua vas? Ali veste, da boste delavskemu razredu v Ameriki dali duhu, ki bo gonilna slin, upanje In vodilna zvezda širokih delovnih mas? Vi, delavski razred Ima silo, kateri se ne more nihče zoporstsviti, ako Jo zna umno in pogumno rabiti. Jark Ytri, 262. __ Avstralija naznanila gradnjo bojnih ladij Motbourna, Avstralija, 4. ae|>t. Premier Itobort O. Menzjes Je naznanil, da bo Avstralija zgrudila 40 manjših bojnih ladij, ki bolfto stražil« obrežje ln ščitilo parnike pred rutpadl sovražnika. Ladje bodo dobjle imenu avstralskih most in člani j»osadk' »>odo Avstralci. nemški ujetnik v Istem tabori- In drugih totav nimajo go«i»o šču |smlal svojemu prijatelju v darsko vrednosti, morda jo bo-Ne«' Vorku. Prlnc se naha- do m«koč Imola. Va«ll smo tttdl Jsl v Angliji kot sovražnl tujoc[dokasf, da morajo biti v zemlji in pf» aretac iji h btf odpeljan vpWWa bakrs *rebrn In -v nea, (a-Canadi/NOgii obrambnega odbora. CM Kana^lo. Iz Nrmt"i^ ^-,*»M.gnil' vojnlar P^ikušonJ do»loj ni.mo I ' ooblli. NI 4e n^ogoČt rtčl< da II se 1 Predsednik I * H«*", iU-evoH. Jerman, v Anglijo nokaj dr^d 44** J.Hiiurjj. ^^ . _ - hom vojne. . ; - 8. D. Embici in John D. Ilkkrrson. •• > ' _ Norveški tovorni,, parnik potopljen San'Podro, Tal., 4. appt,—Roni^ Je do»j»ol«» i»»ročllo, da ji bil nor-. veški tovorni parnik Trojic H<'a tor|s'dlran in potopljen. Parnik Jo odplul iz tukajšnje luko proti Ali nis že naročili Proavelo ali Mladin«4l lisi avojemu prijatelju ali sorodniku v domovino? Ta Ja edini dar trajne v rodnosti, ki ga sa mal denar lahko pošljete svojcem v domovina. ^ HOLLYWOODSK A: ZVEZDA ROMAN IZ 2IVUENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebauer. Prevedel Ivan Jonttz Mabel Moon je nekoliko zardela in pokazala znake nervoznosti. •...... I "V čem pa leži, po vaftem mnenju, bodočnost ameriškega filma?" Heatlin se je narahlo nasmehljal. "Mabel, mar sem jaz prorok? Hm, saj seto zgolj navaden igraleč, nič več. Toda pesniki so često obenem preroki. Zato, mislim, da je bilo dobro, da se je gospod Michelson odločil za današnji izlet na Long Island." Mladi plftvolasec z zlatim Ščipalnikom, ki je sedel nasproti Heatlina, poleg izredno ljubke mladenke, je sramežljivo zardel ter se branil: "Ne tako, Heatlin. Zakaj to povzdigovanje, Navsezadnje je vse skupaj zgolj moja domneva. če sva Ellen in jaz fwepričana, da je drastično dejanje, ali, kakor pravim temu jaz, zloba predmetov tisto, kar d#je pravo pobudo za ameriški film bodočnosti, je to navsezadnje zgolj najino osebno mnenje." Mabel Moon je postala nenavadno pozorna. "Kaj pravite, gospod Michelson, kakšno drastično dejanje ali zloba predmetov?" je poizvedovala. "Tega pa res ne razumem. Kaj to pomeni?" "To je označba nečesa, kar že dolgo igra svojo vlogo v angleški in ameriški literaturi," je odgovoril mladi pesnik. Heatlin je smatral za svojo dolžnost, dati gospodični Moon natančnejše pojasnilo. Začel je: "Gospodična Frytown" — in igralec se je priklonil ljubki mladenki, ki Jo je Michelson klical za EUe* —" je enakih misli, gospodična Mabel, jot jaz in Michelson. Mi slutimo bodočnost ameriškega filma v dokaj drugačni sferi nego jo označajo najnovejši proizvodi Kalifornijske filmske družbe." Mabel Moon ga je prekinila: "Oprostite mi, Heatlin, toda, ali je gospodična Frytown tudi igralka? Jaz tega nisem vedela." Heatlin se je zasmejal. Njemu se je namreč zazdelo, da je* Mabel Moon že zavohala konkurenco In začela.j?ostajati ljubosumna. To ga je, naravno, zabavalo. Nazadnje je spet povzel: - "Gospodična Frytown namerava postati igralka, ali nekaj sličnega, gospodična Mabel. Go-h pod Michelson, pisatelj in njen prijatelj in jaz sva ji že dala nekaj praktičnih ntfmigov.",-Vi, Heatlin?" .. ir ^ "Da, Mabel. Jaz sem se seznanil z gospodično v Montevideju. Ampak mi smo se oddaljili od našega predmeta, ki je in ostane za nas vse zelo zanimiv." "Gotovo, Heatlin." - "Torej, gospod Michelson je prepričan, da leži bodočnost ameriškega filma v posebni ob« delavi skice, in uspelo mu je, prepričati mene, da njegovo naziranje ni povsem napačno." Okrog Mabelinih ustnic je zaplesal skoro prezirljiv nasmehljaj. "Skica, pravite? To ni nič novega. Saj smo imeli tejiešteto skic." "To je že res, Mabel, toda ne takšnih in v takem smislu, kakor si jih je zamislil gospod Michelson, ki je to svoje zamisel najprej zaupal gospodični Frytown, potem pa men!. Ko smo bili v Montevideju, mi je pokazal nekaj svojih*del in reči moram, da so me očarala." "Vas so očarala, Heatlin? Vas? To pomeni mnogo I"-"- Postalo je oči vidno, da je Mabelo zajela nemirnost. Vendar ja hotela nadaljevati ta pogovor. "V katero Hmer pa vodi nova skica, gospod Michelson?" Pesnik, opogumljen po neposrednem vprašanju dive, je odgovoril:. "Zamisel se\je rodila slučajno in pravljice Danca Hansa Jfcndersena so mi deloma pokazale pravo pot. Te pravljice, v katerih pred-meti ožive, celo najmanjši —" * Michelson je za trenutek obmolknil, kajti bil je pod vtisom, da so njegove besede porazno vplivale na Mabel Moon. Potem jo je Yljudno vprašal: . "Ali se to morda dotika česa, kar je boleče za vaa, gospodična?" Za trenutek je bila Mabel Moon nenavadno bleda. Potem pa je kri spet pobarvala njena lica in igralka je povsem mirno odgovorila: "Boleče, gospod Michelson? Kaj pa še! Ampak kaj vas je privedlo do te ideje? Kakšno vlogo neki more igrati neživi predmet v vaši skici, če oživi? D^t vam povem po pravici, jaz f;vas še vedno ne rafurnem." "Prav lahko postanete izvrševalec usode," je tajinstveno odgovoril pesnik, "oziroma bi lahko postal to. Predstavljajte si na primer navadno iglo." "Zakaj ravno iglo?" Mabelin glas je zopet zadrhtel. Toda Michelson je to preslišal in povsem mirno nadaljeval: "Tega predmeta sem se domislil povsem slučajno. Kar se mene tiče, bi prav tako dobro služil kak vijak ali žepni nožek. Glavno je, kakšen pomen da neživemu predmetu avtor skice." "In igralec, Michelson,'f je posegel v pogovor Heatlin. "Dajte, pojasnite to gospodični Moon. To kar pravite o igli in kar ste mi či-tali v Montevideju, se mi zdi posebno poučno." Michelson je začel razlagati: "Nekaj podobnega imamo tf nemških pravljicah. Ali se jih spominjate, gospodična? Na primer Schneewittchen, v kateri postane igla usoda." ~ ^'To je znamenje slabega okusa," je dejala Mabel Moon. "Morda, gospodična, in morda spet ne. Vsekakor pa tg ne soglaša z modernih} okusom, o katerem se mi zdi, da vpliva na vaše mišljenje. Toda jaz mislim -nekaj povsem različnega in gospod Heatlin soglaša z menoj, da niti ne omenjam EUene, ki se vedno navdušuje za moje ideje. Tajna iz dežele pravljic, iz območja transcendentulistov se tu spoji z neživimi predmeti. Moja zamisel se dotika nečesa .povsem različnega. Potrebno je, da ustvarimo komično* situacijo, o kateri je znaho, da najbolj prija Amerikancu, da pokažemo človeka v boju z neživim svetom, ki ga obdaja. Mi postavimo, recimo, bebca v središče boja z neživimi predmeti. Kar se njega tiče, je to lahko borba z žlico ali vilicami. Če uspemo, smo s tem dobili sredstvo, s katerim bomo vzbujali silen smeh pri filmski publiki." "Gospod Michelson," je dejala Mabel Moon, "vi ste pa res originalni — tako originalni, da vas še sedaj ne morem razumeti." "Toda ona bi morala to razumeti," je vpa-del v besedo Heatlin. Ellen Frytown je navdušeno pritrjevala Michelsonu. Tedaj je prišel k njihovi mizi hotelski sluga s košarico cvetlic ter prekinil teoretično razpravo o obliki nove filmske skice. V košarici so bile krasne orhideje. Sluga jo je postavil na prazen stol poleg gospodične Moon, kajti na mizi je že stala vaza s cvctjem. (Dalje prihodnjič) Bacilus eloguentiae Damir Feigel "VeA kaj, Ivan, moj sosed tu nad mano mi nič ne ugaja. Vse ne more biti v redu. Oseba sama, njeno opravilo, vse se mi zdi n«*kum sumljivo, Toda pij, Ivan! To je priHten teran, poslala mi ga je moja hči, ki je na Kra^u |>oročena. par steklenic za god. 1* pij, mhj me itak I* redkokdaj obiščeš!" - ?jLr Kotnik, finančni stražnik f pok«ju in te deset let vdovec. je natočil kozarca. Dasi »i ~ je nam privoščil le ob iivanrednih prilikah k<»zarec hfesinega vma, fHsJtedil v tem slučaju steklenic? in je pognatil svojega starega prijatelja z najboljšim, kar je imel v avotf Sobi. In zakaj bi gs Tudi ne Njuna očeta »ta bila homhU, nkupaj sta trgala ; hlače po šolskih klopeh, ekuttaj služila vojake in tet dolgo, dolgo let ju je združila lopet iijumU* ' "Kaj kočeš, leta so leta in moja »taraf poiarov, nekaj ponočnjakov, k i-W kalili ob nedeljah ali pa j okrog prvega n«čni mir, da ni 1 bilo par nedolžnih demonstracij in par nadležnih ciganov, bi sploh ne bil vedel, kaj je pravzaprav mdaraka služba. Samo enkrat s«*m bil poklican v neko hišo, češ, star delavec se je obesil. Ko sem prihitel na lice mesta, mi je prišel nasproti delavec sam, srdeč se na vrvarsk«Kobrt, češ da se pošten človek niti obesiti ne more, in mi pomolil pretrgano vrv pod nos. Svet je redarjem še preveč pošten in ti si glede svojega so»eda gotovo na krivi poti." ' • - j "Ne in ne! Le poslušaj! Moj sosed samotari, nima nobenih prijateljev! . . "To ni niti policijski prestopek!" • "Ker noče imeti nobenih prijateljev) Nima nobene službe." "Najbrže je bogat!" "Seveda, toda kljub temu čepi vedno doma in dela, Odkod njegovo bogastvo? Njegov oče je bil kovač J" "Mogoče je bil njegov rajni stric milijonar v Ameriki.* j= _"K5> ti povem vse, te bodo Srfalu minili ugovori. Le poslu-j dobra! On ima fotografični aparat. Cemu?" "Najbrž fotograf ujel" prav! Toda kaj vraga fo-tografuje, ko ne zapusti skoro nikdar sobe? In on dela navadno ponoči! Ob dveh, treh ga le slišim nad sabb." "Ne bodi čuden. Peter! S po-nočnjim ugotavljanjem foto- grafičnih slik si pač prihrani posebno ca mero obscuro!" "Kaj pa porečeš k temu razkritju? Pred tremi dnevi sem govoril z njegovo gospodinjo takole slučajno. Pravila mi je, da je njen najemnik, Hiacint Str-ganšček, mlad učenjak, da se ne da motiti pri svojem delu od nikogar in da ima vse svoje stvari zaprte v težki železni skrinji, katere se niti ona ne sme dotakniti. Na njegovi mizi je nebroj steklenic raznih kemičnih tekočin. Ko sem zadnjič kupoval v mirodilnici novih zamaškov svojim boteljkam, sem opazil, da si on nabavlja želatino. Premisli torej: skrito, ponočno delo sa-motarca, nikjer uslužbenega moža, fotografični aparat, kemikalije, želatina, železna omara in neznan izvor bogastva! Iz tega se da, kaj ne, dragi Ivan, precej sklepati. Kot bivši redar bi moral imeti ti boljši nos!" "Ha, ha, ti si gotovo uverjen, da imaš nad sabo prefriganega ponarejalca bankovcev! To ti rečem, bodi previden v svojih sklepih ! Ne zaupaj nobenemu svojih izvajanj, ker se zna zgoditi, da te ovadi tvoj nedolžni sosed obrekovanja! Kdor je bil toliko let pazljivo oko postave'kakor jaz, si je ustvaril povsem drugačno mnenje o človeštvu. Sedaj pa moram iti! Hvala za pogostitev! Glede soseda pa ublaži svojo uničevalno sodbo! Da si mi zdrav!" Počasnih korakov je zapuščal Ivan Petelin, redar v pokoju, sobo svojega prijatelja. "Njegov zaliti obraz, njegov telesni obseg sta pričala, da niso pustili napori v redarskem poklicu nikakih slabih posledic na njem in da ni iskati vzroka njegoyi počasni hoji v putiki, trganju ali v pre-mrznjenih prstih, pač pa v veliki teži, katero so morale prenašati noge. "Hinavec!" Ostra je bila kritika, katero je izustil gostitelj za svojim odhajajočim prijateljem. Dobro, da je ta ni več slišal, ker bi bilo potem konec njunega iskrenega prijateljstva. "Starega^finančnega stražnika ne boš' ukanil! Imel sem opravila svoj čas s tihotapci, ki so bili še bolj namazani kot si ti, doslužen redar! Sicer je pa redar s takim mnenjem o človeštvu zrel za mtizel. Stavim glavo, da me je hotel odvrniti moj dragi prijatelj:, od sumničenja edino radi tega, da bi sam nemoteno opazoval mojega soseda. Pohvalo, katere ni dobil tekom svojih službenih let, si hoče sedaj prislužiti. Nič ne bo, dragi Ivan, jaz čuvam tu in sam hočem rešiti državno kovnico tako nevarne konkurence! S svojim prenaglim odhodom si izdal, Ivan, svoj namen. Lovor, prija tel j, ti je gotov, ako si ga sam vzameš iz.zajčje namake." Ironično se je nasmehnil Rož nik in izpil kozarec. Jezil ga je zahrbtni namen njegovega naj boljšega prijatelja. Sklenil je, še natančneje opazovati svojega soseda. Oškodovana država je zahtevala od njega nepretrgane pozornosti dan in noč. Rožnik se je zavedal v tem trenutku veli kih državljanskih dolžnosti in se čutil na pravem mestu. Toda, čuj 1 Kaj se je neki zgodilo v tretjem nadstropju? Stol je padel in nekdo je poskočil ka kor besen. Ne, to ni bil več skok, to je bil že ples. Tudi vesela pesem se je slišala. Ali je povabil učeni Strganšček veliko družbo sokrivcev ha domačo zabavo ob priliki jubileja petdesetega posrečenega bankovca? Vse mogoče! In Rožnik je čutil, kako upira vse človeštvo radovedno vanj oči, kako nestrpno čaka, kaj počne v tem novem položaju. Spoznal je, da je prišla prva ura, da ni odlašati niti minute — in človeštvo se ni motilo v upokojenem državnev uradniku in vrh vsega še doslufenem finančnem stražniku, ki je odvihral liki dvajsetleten mladenič v tretje nadstropje. "Dovolite, da vaa objamemT S^iemi besedami je stisnil Hia cint Strganšček zasoplega došle-ea k svojim prsim. Sleherna mišica na obrasli je izražala veselo razpoloženje In celo objem je bil premočan tako nežnim prsim in tako suhim rokam, kakršne je imel učenjak., "Oprostiti ml morate nenadni izbruh sreče 1 Dokler niste prišli vi. so trpeli Atoli in knjige. Dva tedna sem aa^^gčil. Uspeh nI izostal. Slava meni!' ' Z rokavom]ai je obrisal potne srage raz Čelo* v očeh so ae mu pa zasvetile bliščeče ne solze. So H bile solze sreče, solze navduše- nja, slabe vesti ali hipne blaznosti? Zaman je ugibal Rožnik, logika ga je bila zapustila, pametne misli so mu pa stavkale kar kor nalašč v tem najvažnejšem trenutku. "Sreča, veste, dragi neznanec, tako omami človeka, da pozabi glavnih pravil olike. Jaz sem Hiacint Strganšek in se ba-vim .. |"Ze vem, že vem, s čim se ba-vi gospod! Ne izgubljajte Jk>esed, aaj sem se zanimal ves čas za vas! Vaš sosed sem namreč, Peter Rožnik, finančni stražnik v pokoju." 'Tem bolje, gospod Rožnik, potem mi ni treba razlagati! Ali pa zamorete poj miti, da se mi je posrečilo vse?" "Prepričan sem o tem! Kdaj ga pa spravite v promet, ako smem biti tako predrzen s svojim vprašanjem ?" Rožnik je ča kal učinka teh besed. S posebnim namenom je bil poudaril besedico "ga", s katero je mislil ponarejen bankovec. "Nato niti mislil nisem, ker še ne poznam njegovih pravih svoj-stev. Moj bacil namreč . . "Bacil? Bacil, pravite?" "Da, moj bacil, katerega sem jaz zasledil, čegar študij me je stal Štirinajst dni in štirinajst noči neumornega dela, je ena najvažnejših pridobitev na pOlju bakteriologije tekom zadnjega desetletja. Posebno srečo ima/te, gospod Rožnik, da prisostvujete takorekoč rojstvu mojega bacila. Toda sedite vendar, vidim, da je tudi vas premagal veliki pomen tega trenutka!" Rožnik je sedel. Bil je v resnici potreben podpore. Mesto ponarejenega stotaka ali vsaj pet-desetaka — nov bacil! Hotel je razkrinkati in bil sam razkrinkan kot blamiran detektiv! Vse mu je migljalo pred očmi. Zaželel si je samo še, naj bi se enako blamiral tudi njegov prijatelj Ivan. "Oprostite, gospod Strganšček!" To so Jbile edine besede, katere je izpregovoril na razvalinah svojih detektivskih uspehov v svoji pretirani skrbi za državno blagajno. "Veseli me, imeti pri sfebi moža, s katerim se lahko govarjam, sicer bi me še zadu le neizgovorjene besede. Poslušajte ! Zasledil sem nov bacil. Vee sem preštudiral. Dognal sem, da je moj bacil še neznan učenj a-Škim krogom. Petstokrat povečanega sem fotografoval, ustvaril sem si na želatini, na repi in na krompirjevih ploščah cele kolonije tega bliskoma se množe-čega bacila, preiskoval tudi druge bacile in bakterije in komaj danes sem prišel do zaključka, da je moj bacil popolnova nov in različen od drugih. Kakor vam je znano, mrgoli v vsakem človeku nešteto raznih bacilov "Ali ve to država?" "Seveda ve, saj je to znanstveno dognano dejstvo! Cemu ste pa stavili to vprašanje, gospod Rožnik X" "Ker bi se dal vpeljati nov davek na bacile, kar bi donašalo lepih dohodkov, ako naj ima res vsak človek bacile!" "Kako se pozna, da ste bili v finančni službi. Vedno mislite na davke! Da se to zgodi, pla^var li bi bolniki največ davka, kar bi bilo gotovo krivično!" "Ni res, saj bi se uredili davki na ta način: čim manj bacilov, tem več davka." "Že prav! Toda kdo bo prešteval bacile in odmerjal davke? Gotovo ste imeli v svojem življenju kako bolezen. Imenujte mi jo in jaz vam pokažem njenega povzročitelja!" "Pri skoku z visoke skale sem si zlomil desno nogo." "Za tako bolezen nimam bacila. Poglejte, gospod Rožnik, v tej železni skrinjici imam v retor-tah najrazličnejše bacile. Ta bacil n. pr. povzroča jetifco, ta da-vico, ta zopet legar, ta vranični prisad, ta kolero ..." / ' "Oprostite, gospod Strganšček, da sem vas mottf! Mudi se mi na postajo. Svojo hčer na Krasu bi rad obiskal." "* "Nič -se ne bojte, tako daleč vam zopet pi treba pobegniti pred mojimi bacili! Omeniti sem le hotel, dfc poznamo « vseh teh bacilih učinke, to so bolezni, le o avojem bacilu ne vem ničesar. Zato pa ga tudi le ne morem kr-stRf. Poskušati moram a njim najprej na malih živalicah. miših, kuncih, potem pa, ako bo treba in bo to zahtevala,veda, na samem- sebi." "Nikar ne mislite, gospod Str-ganšček. da le bojim! V resnici moram odpotovati, dasi bi rad še ■ ^ = lušal vaše zanimivo predavanje o bacilih in posebno še o vašem novem bacilu. Zanimali me bodo vaši nadaljnji poskusi o učinkih in o priliki se že zglasim pri vas. Do tedaj pa~ostanite zdravi, želim vam mnogo uspehov in na svidenje!" In kakor bi ga lovila cela armada najnevarnejših bacilov, je stekel vpokojeni finančni stražnik po stopnicah, hitel mimo svoje sobe, prevrnil v prvem nadstropju deklo s polnim škafom na glavi, sedel na električni tramvaj in prispel drugo jutro ves bolan k hčeri. Dva dni je ležal v postelji. Mešalo se mu je in da se mu ni bilo stanje izboljšalo, bi bila poslala skrbna hčerka tretji dan po zdravnika. Okreval je. S slastjo je prebiral vsak dan do-šle časopise, pričakujoč vedno novice, da je izbruhnila v mestu velika, še neznana, grozna epidemiji, kateri Hi»cint StrK»ni«.k njak, in v"ko£Bi , Petelin. fctRiaa v »»tih, * Ko le bolezen v njeKOvi , mestu, te«, lilU£ prepovedano, pi8ati 0 tej m, da se ne bega preveč L z netočnimi poročili. Bati bilo, da vrže bojazen pred Rožnika zoj)et na posteljo (Dalje prihodnjič.) Ali ate naročeni "Prosveto"? Podpira ju bv^i na Potrebujem iet_ Delo dobi ženska pri slove-družini, dober domin staij lo, paziti na dve leti it| otroka. Za plačo se dogovc pismeno ali osebno. John 26511 Chardon Rd., Ricfc Hts., Euclid, Ohio. Pišite se danes po | CENIK SLOVENSKIH KNUG KNJIGE v angleščini, po izvanredni m ZAMUDITI TK PRILIKE The Modern Encyclo| KNJIGA VSEBUJE; „ 22,000 RAZLAG in 1200 SI Najnovejša svetovna KNCYELOPKDlA, v vsakdo kaltorftnefftkoU poklica naju raako besede spadajoče v njegovo (Poštnina plaCana.) KNJIGA VSEBUJE 1384 STRANI in JE 0KU81H V PLATNO VEZANA — SKOHO NKVKRJETU JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJt KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMER.N0 KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING C 216 We«t 18th Street, New York, M TISKARNA S.N.P.J ^ < SPREJEMA VSA w tiskarsko obrt spadajob dela Tiska vabila u veselice in shode, vititnice, časnike, kuj koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovattem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih t . VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI >-<■■■' j —> i s Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, unijsko de* -<>■' i. Pilite po informacije na naslov. SNPJ PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL RadnreD 4H4 CHICAGO. ILLINOIS naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepa 11. redne konvencije se lahko naro« ns i prišteje eden. dva. tri, fttlrl aH pot članov is ene družino k nlni. List Praaveta stane rs vaa enako, sa flaae ali JV m eno letno naročnino. Kar pa člani le plačajo pri ssesisests »>jV tednik, sa jim to prišteje k naročnini. Torej sedsj ni tsreto^ ja llat predrag sa člane SNPJ. Ltat Prosveta Je fsl« '»""T fotovo je v vsaki drnšini nekdo, ki M rad čltal M d" f Uatn Praaveta Ja: 171» l* Za deero la Chkafe Js. 1 tednik in............ t tednike la............ in ... t tednike In.... 4 tednike la..... | tednikov Is.... .......SM* Za Zdrnft. drla ve in Kanado. H— 1 tednik la............. 4-NO S tednika in............ IM S tednike In............ 1.40 « tednike In............ 1.JS • tednikov la........... nič Za Evropa ja.. Ispolalte spodnji knpen, prilošlte potrebno vsoto d^srjs sjl Order v ptama In si naračlte Praaveta, Mat, ki Je va*a l—^J Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teli članov prenths b ^ SNPJ, ali ča ae preseli proč od druiine In ho Mhto*ai ^ tednik, Jfcde moral Usti član Is dotične druiine. J« -nero^nFna dnevnik Prosveto, to takoj nameniti uprstm ^ ^ in ohewtm doplačati dotičiio vsoto listo Pro«v*a. tedaj mora upravnišivo snllaU datom ta to vsoto nsroen PROSVETA. SNPJ, 1057 Sa. Ubadale Ave.. Ghlrasa, Prlloieno pošiljam naračnlae sa list Preevete O lmm . .„ .. ..........*........ 1/ I M* eeaeeoeeaeeeeeeeeeoeeeeee**« Naalav 7,.......................... ..... Ustavite tednih' In ga pripišite h maji nsrečeiei ^ "V maja draštne: l * ... . y ......la** M M o •eeaaaaoeeeoa #.# % SS aaaeeeeeeeeeee« ; A droŠtve It..... Ci dr**« *........ a draštvs * , li,.!«'"71' gtar narečnih S) .•<•••»•....%». v*-* «•«••••••••• A\ ■ I ^»L 1/ e o e o o o e «4 aoeeaaae eta e»eaoaaeefe eaeeeeaeeaeeaeeasaaasear a a a MHMVo e e e a e e e • 01 a Nav