CCSIllNICARfKI UST
STROKOVNO GIASILO „ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG" V MARIBORU
Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na
zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
Štev. 5
Maribor, dne 2S. maja 1930
teto Vlil.
Sijajna manifestacija gostilničarjev dravske banovine
Že v zadnji številki našega lista smo povdarjali važnost naše deputacije pri banu, kateremu je prvič go-stilničarstvo naše banovine sporazumno in enotno predočilo naše težnje in predloge. To je bil seveda samo predakt temu veličastnemu zborovanju gostilničarskih zadrug, ki se je vršil dne 12. t. m. v Celju. Tu so se sestali načelniki in pooblaščeni odborniki naših organizacij iz cele Slovenije, da se spoznajo, da se posvetujejo in da se porazgovore o ukrepih, katere je treba podvzeti v obrambo našega obstanka. Pozvali smo oblasti, zbornico in časnikarstvo, poklicali smo torej one, ki so interesiram na naši obrti. Poklicali smo jih tudi radi tega, da sprevidijo, da niso tožbe in prošnje, ki jih sprejemajo od naših organizacij, samo tožbe in prošnje poedincev, temveč, da jih podpira in z njim soglaša sleherni gostilničar dravske banovine. Menda je število prisotnih delegatov podučilo o tem naše oblasti. Velika dvorana hotela »Evrope«, nabito polna, se je včasih razlegala v oglušujočem razburjanju, ko je množica glasno dajala duška svoji odločnosti o priliki čitanja resolucij. V resnici, kritično stanje naše obrti je prišlo do kulminacije in mora se odločiti v najkrajšem času ali so od večje koristi za splošnost vinotoči pod vejo in če so za razvoj tujskega prometa in za kritje krajevnih potreb neob-hodno potrebne točilnice. Seveda ne smemo pozabiti tudi na privatne kuhinje, katerih mrgoli po mestih in industrijskih krajih, kakor tudi ne konzumna društva in nabavljalne zadruge. Ali naj omenimo še one nesrečne predpise, ki so izpodrinili dobra določila obrtnega zakona. Prepričani smo, da bi nikdar ne zašla naša obrt v tako krizo, kakor je danes, če bi obrtni zakon v pogledu gostilničarstva ostal še nadalje v veljavi in če bi odločale upravne oblasti namesto finančne oblasti, ki gleda v prvi vrsti na svoje blagajne. Trdno smo prepričani, da so sedaj osebe na krmilu države, ki imajo smisel za blagor ljudstva in da so pripravljeni odpraviti enkrat za vselej one ovire, ki zadržujejo razvoj našega stanu. Ne pozabimo, da daje ravno gostilničarska obrt neposredno največ zaslužka j vsem narodnim slojem, to pa je le tedaj mogoče, če lahko samo živi in če vzdržuje svoje obrate na oni višini, kakor zahteva tujski promet. Pomnimo še, da se ravno po nas sodi kultura naroda in blagostanje, ki vlada v državi.
V naslednjem podajamo v celoti poročilo o poteku tega velevažnega zborovanja, ki se je vršilo po sledečem dnevnem redu:
1.	Pozdrav predsednika Gostilničarske zveze v Mariboru.
2.	Volitev predsednika zborovanja.
3.	Razgovor o nameravanem povišanju cen piva.
k Obrtni zakon.
5.	Vinotoči in točilnice.
6.	Privatne kuhinje.
7.	Nabavljalne zadruge in konzumna društva.
8.	Odprava trošarinskih registrov,
9- Banski sosveti in občinski zasto-
pi.
10.	Avtor — centrala d. d. in glasbene takse.
11.	Skupni tisk.
12.	Središnji savez v Beogradu in naše stališče.
13.	Resolucije.
14.	Slučajnosti.
Načelnik mariborske gostilničarske zveze je otvoril nekako ob 9. uri zaupno predzborovanje, katerega se je udeležil tudi zastopnik Gostilničarskega udruženja savske banovine gosp. Ostojič. Pri tem tajnem zborovanju se je obravnavalo posebno vprašanje glede cen piva s posebnim ozirom na prispela poročila ravnateljstva pivovarn, da je pripravljeno prevzeti samo polovico banskih trošarinskih poviškov. Po prihodu odposlancev zveznega ožjega odbora iz Ljubljane na čelu z gosp. Franc Kavčičem, dolgoletnim velezaslužnim načelnikom ljubljanske zadruge, kakor tudi načelnikom gostilničarske zveze v Ljubljani, je otvoril g. Franc Zemljič zborovanje z nekako sledečim nagovorom:
Slavni zbor!
Otvarjam današnje zborovanje ter pozdravljam zastopnika kr. banske uprave v osebi gosp. zadružno-obrt-nega nadzornika I. Založnika, gosp. dr. Pretnerja, odposlanca Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, kakor tudi odposlanca policijske uprave v Celju in vse prisotne časnikarje naših dnevnih listov. Posebno pozdravljam gosp. tajnika Gostilničarskega udruženja v Zagrebu, Ostojčiča, g. načelnika Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani, Kavčič Franca, kakor vse ostale tovariše iz cele dravske banovine, ki so se radi odzvali našemu pozivu na današnji velepomembni sestanek. Istotako pozdravljam prisotne odposlance odbora za zgradbo naše gostilničarske pivovarne v Laškem, ki naj pomeni prvi korak k samoosvojitvi našega stanu. Predno preidem dalje, moram s težkim srcem sporočiti vsem tovarišem nenadno smrt odličnega našega sobojevnika g. Janko Karbaša, načelnika Gostilničarske zadruge v Gornji Radgoni. Dovolite, da vas pozovem, da zakličete temu inteligentnemu in jako agilnemu tovarišu trikratni »Slava!« (Prisotni vstanejo in se pridružijo pozivu načelnika.)
Posebno pa čutimo ob tej svečani priliki svojo dolžnost, da se poklonimo v ljubezni našemu vladarju Nj. Vel. kralju Aleksandru I. ter da mu s tega zborovanja pošljemo brzojavko, ki naj tolmači našo globoko uda-nost do njega, kakor tudi do njegovega Kraljevskega doma. Predlagam, da se odpošlje brzojavka s sledečim besedilom:
»Njegovemu Velič. kralju Jugo* i slavlje, Beograd. Gostilničarji dravske banovine pozdravljajo o priliki
zborovanja v Celju svojega vladarja z vzklikom, da živi Nj. Vel. in ves kraljevski dom.«
Nadalje predlagam, da se pozdravi brzojavno tudi gospod ministrski predsednik, ki budno motri razvoj naše obrti.
»Gosp. ministrskemu predsednika, Beograd. Gostilničarji dravske banovine, zbrani na sestanku v Celju, razmotrivajoč težavni položaj gostilničarskega stanu, Vam sporočajo najudanejše pozdrave in prosijo Vaše zaščite.«
Istotako treba, da se spomnimo našega ministra za trgovino, obrt in industrijo s sledečo brzojavko:
Gospodu ministru za trgovino in obrt, Beograd. Zbor 58 gostilničarskih zadrug dravske banovine Vam pošilja pozdrave. Načrt obrtnega zakona smatramo načelno dobrim, če osvojite predložene spremembe, spe-cijelno glede točilnic (bife-jev) in točenja vina lastnega pridelka. Smo za obstoj dosedanjih strokovnih organizacij in za enotne zbornice s posebnimi avtonomnimi gostilničarskimi odseki.«
Smatram nadalje za potrebno, da se obvesti tudi naš prvi ban dravske banovine o današnjem našem zborovanju in da se ga obenem pozdravi i i ponovno opozori na naš težak položaj sledeče:
»Gostilničarji dravske banovine, zbrani v Celju, pozdravljajo svojega bana s prošnjo, da uvidi težak položaj našega stanu in nas obvaruje popolne propasti.«
Gospodje! Sila razmer je zahtevala današnji razgovor. Odveč bi bilo povdarjati naše težave, ker so ja vidne in katere opazi lahko vsakdo, ki količkaj zasleduje gospodarske pojave v naši državi in banovini. Ne oporekamo, da smo mi edini trpini tega časa, ker vemo, da hira celo gospodarstvo na zlih posledicah nera-cijonelnega gospodarstva prejšnjih dob. V tem pa nikakor ne iščemo svoje tolažbe. Pomoč nam je nujno potrebna in ta mora priti takoj, ker smo že izčrpali vse svoje moči. Ta sestanek naj velja vsem kot resen opomin, da se ne more po tej poti dalje, če se noče uničiti naš trud in skrb vseh let našega obstoja. V to svrho bomo danes ob prisotnosti zastopnikov oblasti, korporacij in javnosti obravnavali naše težnje in upamo, da se ne bo smatral ta sestanek samo kot običajni pojav v društvenem življenju, temveč kot resen klic in prošnja merodajnim krogom, da naj vendar v korist vseh slišijo klic onega, ki stoji pred poginom.
Po pozdravnem govoru načelnika so pozdravili navzoče delegate še g. načelnik Franc Kavčič, gosp. dr. Pretnar, kot obrtni referat zbornice za trgovino in pbrt, gosp. I. Založnik, kot zadružno-obrtni nadzornik in odposlanec kr. banske uprave, kakor tudi gosp. D. Bernardi, kot načelnik Gostilničarske zadruge v Celju.
Na to se je prešlo na drugo točko dnevnega reda in je bil na splošno zahtevo izvoljen za predsednika zborovanja gosp. Zemljič Franc. Predno se je prešlo k obravnavanju nadalj-nih točk, je konštatiral zvezni tajnik gostilničarskih zadrug v Mariboru, da je pri zborovanju prisotnih od mariborske zveze 19, od ljubljanske zveze pa 21 gostilničarskih zadrug. Vseh prisotnih delegatov je bilo 121.
Najvažnejša točka dnevnega reda je bil vsekakor razgovor o nameravanem povišanju cen piva. Ker je zvezna pisarna vodila obširno korespondenco, bodisi z domačimi, bodisi s tujimi pivovarnami, kakor tudi z različnimi organizacijami v ter izven države, je pojasnil v kratkem zvezni tajnik mariborske oblasti potek o dosedanjem razgovoru z ravnateljstvom pivovarne, kakor tudi o splošnem stanju stvari, ki je nastalo po povišanju različnih trošarin na pivo. Z ogorčenjem so sprejeli navzoči zastopniki naznanje izjavo pivovarne »Union«, da je pripravljena prevzeti v svojo režijo samo polovico poviška banske trošarine, kar znaša 15.— Din pri hi piva. Ogorčeni klici in protesti niso hoteli pojenjati, kar je pričalo o silni razdraženosti napram delničarjem pivovarne »Union«. Želeti bi bilo, da bi bili navzoči takrat gospodje od upravnega odbora. ker bi čuli marsikateri očitek na račun njihovega poslovanja. Po pre-čitanju resolucije, katera se glasi:
»Z ozirom na nepopustljivost in neuvidevnost naših pivovarn, katere so odklonile našo skromno zahtevo, da prevzamejo v svojo režijo vse tro-šarinske poviške, nvidevamo, da pivovarne nikakor ne upoštevajo kljub svojemu prekomernemu dobičku slabo stanje našega gostilničarja in nevoljo javnosti radi previsokih cen piva.
V svesti si tega pozdravljamo ustanovitev gostilničarske pivovarne v Laškem s pozivom vsemn članstvu dravske banovine in tovarišem ostalih bratskih gostilničarskih organizacij po državi, da podpirajo započeto akcijo z vsemi svojimi močmi. Računajoč na zavednost in solidarnost našega stanu pričakujemo, da bomo na ta način dosegli zmerne cene pivu v našo korist in v korist naše javnosti.
Kr. vlado, da revidira ponovno vse občinske proračune in črta vse nepotrebne izdatke, da se lahko opusti zvišanje trošarine na pivo. Nadalje prosimo, da naj po novem obrtnem zdkonu izdaja obrtna oblast dovoljenje za ustanavljanje pivovarn in da finančna oblast ne onemogoča to naše stremljenje s prevelikimi taksami. Glede plačevanja trošarin po deželi pa se naj uvede ista praksa kakor je v mestih.«
K besedi se je oglasil tajnik zagrebškega udruženja gosp. Ostojčič in je v obširnem govoru pojasnil boj hrvaških gostilničarjev napram pivovarnam, ki se v ničemur ne razlikujejo od naših pivovarn v Sloveniji. Navzoči so z burnimi klici pritrjevali njegovim izvajanjem in odobra-
Najbolj renomirana tvrdka
igr. Ctellerf Sl Co.
WIJEM» Sil. Me&el&ctsse 37
reprezentanca za Jugoslavijo
DunajsRti cesta 31
je zadnja leta inštalirala v Jugoslaviji več kot 100 hladilnih nap«*av, ter bo tudi na letošnjem velesejmu v Ljubljani svoje izdelke v lastnem paviljonu. Posebno senzacijo bo tvorila popolnoma opremljena in v obratu se
nahajajoča hladilna naprava. V to svrho vabimo najvljudneje vse interesente iz gostilničarskih in kavarniških krogov, da si brezpo-pogojno ogledajo našo razstavo.
Tovariši! Podpisujte delnice za ustanovitev lastne gostilničarske pivovarne.
vali nastop hrvaških tovarišev. Na splošno zahtevo se je sklenilo, v znak simpatije hrvaškim tovarišem, da prestanejo točiti pivo in sicer dne 18., 19. in 20. maja. Gosp. Majcen, predsednik pripravljalnega odbora za zgradbo pivovarne v Laškem, priporoča, da se naj vsi gostilničarji oklenejo svoje pivovarne, ker ravno današnji slučaj nam jasno priča, da ni pričakovati znižanje cen piva. dotlej, dokler ne začne konkurirati pivovarniškemu kartelu samostojna gostilničarska pivovarna. Temu izvajanju so sledili navdušeni klici in dolgotrajno ploskanje. Debata, v katero so posegali različni govorniki kot n. pr. gg. Cerar, načelnik zadruge v Kamniku, Dolinšek, načelnik zadruge v Trbovljah, Bučar, načelnik zadruge v Kostanjevici, načelnik zadruge v Sevnici, Oset iz Maribora, Kavčič Franc, načelnik ljubljanske in Zemljič, načelnik ipariborske zveze, se je končala šele po 12. uri. Zborovanje se je neprekidno nadaljevalo in prešlo na 4. točko dnevnega reda:
Obrtni zakon. Zvezni tajnik mariborske zveze je v daljšem pojasnilu poročal o razpravljanju načrta obrtnega zakona bodisi me„d poedinimi organizacijami kakor tudi z zbornico in ministrstvom za obrt in trgovino v Beogradu. Navajal je posamezne spremembe in dopolnila k nekaterim členom tega zakona, kar se je vse vzelo z odobravanjem na-znanje. G. dr. Pretnar kot obrtni referent je omenil tudi stališče zbornice, katera je v vsem sprejela predloge obeh gostilničarskih zvez in jih bo tudi zastopala z vso vnemo na konferenci, ki se bo v kratkem vršila v trgovinskeu ministrstvu. Po kratki debati se je prečitala resolucija, ki se glasi:
»Osnutek obrtnega zakona se naj v pogleda gostilničarske obrti vza-koni z onimi spremembami in dopolnili, kakor so bili predloženi v sporazumu z gostilničarskimi udru-ženji v državi g. ministru za trgovino in industrijo v Beogradu in zbornici za trgovino in obrt v Ljubljani. Posebno važnost polagamo na sprejem našega dopolnila k ČL 272 toč. 3, v katerem soglašamo z ustanovitvijo enotne gostilničarske organizacije višjega reda na sedežu banske uprave, vendar prosimo, da se zavaruje obstoj naših gostilničarskih zadrug v tej obliki, da se prepusti banski organizaciji ureditev svoje notranje organizacije v onem smislu, ki bo odgovarjala danim prilikam.
Nesmiselna bi bila ukinitev teh zadrug, ki obstojajo že mnoga desetletja in ki so razvile našo obrt na to stopnjo, kakor se nahaja danes.«
Važna je bila razprava tudi o vinotočih pod vejo, o točilnicah, privatnih kuhinjah, konzumnih društvih in nabavljalnih zadrugah. Kot prvi se je oglasil g. dr. Pretnar, obrtni referent, kateri je v kratkem podal pregled o delovanju označenih obratov, kakor tudi pojasnil stališče zbornice, ki ga zavzema v tej zadevi. Zvezni tajnik je nato podal poročilo o vseh podvzetih korakih glede omejitve vinotočev pod vejo, točilnic, privatnih kuhinj in ukinitve točenja pijač po konzumnih društvih in nabavljalnih zadrugah. V to svrho so bile sprejete sledeče resolucije:
»Ker so vinotoči stalni in najnevarnejši konkurenti, posebno oni, v neposredni bližini mest in trgov stalnim gostilničarskim obratom, prosimo kraljevo vlado, da prilagodi obstoječe predpise današnjim prilikam. Dovoli naj se točenje lastnega pridelka samo siromašnim vinogradnikom na kraju proizvodnje, nikakor pa ne v okolici mest in trgov, ki so manj kot 5 km oddaljeni od mestnih mej.
Z ozirom na javno varnost in moralo se naj poostri kontrola in prepove prodajanje kisle vode in jedil na kraju vinotoča, čeprav po tujih osebah. Obenem naj se skrajša čas točenja do 6. ure popoldne.
Glede točilnic naj se izvede najstrožja revizija z ozirom na gradbene in higijenske prilike, poostri kontrola in kazen, ker obratujejo imenovani obrati v istem obsegu kakor gostilne in izdajanje krajevnih pra-

Tvrdka je odlikovana z zlato kolajno v Parizu I. 1928
Ji..
Marko Frančič in sinovi
veletrgovina z vinom in tropinovcem
'n-
Tvrdka osnovana leta 1877
Zahtevajte p o nudbe !
SUŠAK
Ružićeva ulica 7
vic. Prosimo tudi, da se nemudoma nastavi kletarskega nadzornika.«
Glede nabavljalnih zadrug in konzumnih društev pa se je sklenila sledeča' resolucija:
»Točenje alkoholnih pijač v lokalih nabavljalnih zadrug in konzumnih društev naj se omeji. Po svojih statutih imajo te organizacije pravico trgovati edino le s svojimi člani. Opaža pa se in vsakomur je znano, tako tudi oblasti, da se bavijd ta udruženja v največji meri s prodajanjem alkoholnih pijač nečlanom. Če upoštevamo, da uživajo posebno nabavljalne zadruge različne ugodnosti posebno kar se tiče plačevanja davkov, potem je lahko razumljivo, da so zmožne vršiti občutno konkurenco v zadostnem številu obstoječim gostilničarskim obratom, ki so podvrženi težkim dajatvam. Prosimd, da se prepove točenje alkoholnih pijač tem organizacijam, dokler pa se to ne izvede, naj se jim ukinejo vse ugodnosti.
Glede sodelovanja v banskih sosvetih in občinskih zastopih, se je
ponovno zahtevalo sodelovanje naših članov. Kdor pozna ustroj naših občinskih zastopov in še bolje občinskih proračunov, vidi takoj, da prinaša posebno gostilničarski stan neprimerno večje davčne žrtve, kakor drugi sloji. Smatrali bi potemtakem za pravično, da bi ravno oni sloji, ki največ gmotno sodelujejo, odločali o izdatkih in investicijah, ki so včasih že vnaprej problematične nravi. Opažamo namreč, da se po naših zastopih vsi mogoči poklici, ki se z našimi žrtvami, katere mi doprinaša-mo, nikakor niti iz daleka ne morejo primerjati, dočim se nas popolnoma bagatelizira in spomni le tedaj, kadar se naloži v kritje primianjkljar ja nove trošarine in druge davščine. Posebno imamo dosedaj v mislih naša mestna zastopstva. Na našo nesrečo opažamo ravno pri teh, da na-trpavajo radi močne prezadolžitve vsa mogoča bremena na naša ramena. Mislimo, da je želja vlade, da čimpreje odpravi vse zapreke, ki ovirajo gospodarsko obnovitev in smo mnenja, da bomo to dosegli le tedaj, če se pusti sodelovanje pri občinskih gospodarstvih tudi onim faktorjem, ki največ trpe pri takem gospodarstvu.
Naša prošnja in zahteva je tedaj, da dobe banski sosveti in občinski zastopi popolnoma gospodarski značaj, v katere se naj imenujejo samo oni zastopniki različnih slojev našega naroda, ki so pokazali že smisel do praktičnega in umnega gospodarstva, dočim se naj pomisleke in
ostanke iz prejšnjih dob popolnoma odstrani.
K temu poročilu je sledila tudi sledeča resolucija:
» V svrho zaščite naše obrti naj se nam da primreno zastopstvo v smislu spomenic na predsednika ministrskega sveta in bana dravske banovine v banskem sosvetu in občinskih zastopih toliko mest, ki odgovarjajo važnosti našega stanu z ozirom na narodno-gospodarstvo in naši davčni moči. Le v takem sporazumnem in soglasnem sodelovanju z ostalimi zastopniki našega gospodarstva pričakujemo zboljšanje naših prilik.«
Kar se tiče glasbenih taks in tro-
šarinskih registrov se pooblaščata zvezna odbora, da podvzameta vse korake, katere smatrata za potrebne. Posebno glede trošarinskih registrov je razvila živahna debata, ki je pokazala nesmiselnost istih.
Glede skupnega tiska se nadalje sklene ustanoviti skupen tisk s 1. julijem t. 1. dalje. Ta sklep je vzbudil živahno odobravanje^ kar priča, da je ta predlog našel izvrsten odmev pri vseh gostilničarjih dravske banovine.
Konffto je zvezni tajnik še poročal o sporu, ki je nastal radi objektivnega poročanja o poteku skupščine središnjega saveza v Beogradu s centralo v Beogradu. Na podlagi od ostalih gostilničarskih udruženj sprejetih poročil, katera so se vsa prečitala, se je pokazalo, da ni bil navedeni članek samo objektiven, temveč celo preblag, zato ni bil tajnik središnjega saveza nikakor opravičen reagirati v takem tonu, kakor je to storil v svojem članku »Čudnovat izve-štaj«. V splošnem se je pa ponovno povdarjalo, da smo odločni pristaši centralne organizacije, ki naj nosi kakršnokoli ime, samo da se dela v smislu naših interesov odnosno, da se sploh kaj dela. V to svrho se naj opozori upravni odbor, da reorganizira svojo pisarno v taki meri, ki bo zadovoljila članice središnjega saveza. Načelnik mariborske zveze je kot delegat na skupščini saveza v Beogradu v celoti pritrdil izvajanju zveznega tajnika. K debati so se o-glasili še g. Kavčič načelnik ljubljanske zveze, g. Cerar načelnik zadruge v Kamniku, ki so vsi soglašali z nastopom mariborske zveze, kakor tudi ostalih gostilničarskih u-druženj v državi. K temu se je sprejela sledeča resolucija:
Na podlagi poročila o poteku nastalega spora z središnjim savezom v Beogradu in po prečitanju dopisov različnih gostilničarskih organiza-
Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne šoke
uporabljajte
Rogaško Slatino
vrelec „Tempel14
ki razkraja oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bicarbonato v prašku. Je osvežujoča in ima dober okus.
POZOR! Zvezna in zadružna pisarna bo poslovala od 1. junija 1930 v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 11, I. nadstropje v hiši trgovskega gremija.
cij v državi, da je članek »Skupščina središnjega saveza v Beogradu« odgovarjal dejanskemu poteku o-značene skupščine, ter da je po izjavi ostalih udruženj bil sestavljen še celo v preblagem tonu, sklepamo in pooblaščamo vodstvi obeh zvez, da zahtevata v sporazumu z ostalimi udruženji reorganizacijo središnjega saveza v Beogradu, kakor bo to zahteval po objavi obrtnega zakona dejanski položaj.
Strinjajoč se z mnenjem, da je kriv vse neaktivnosti centralne organizacije predvsem sedanji tajnik središnjega saveza ne pa bivši predsednik središnjega saveza, kakor je to trdil imenovani sekretar, smatramo, da je ureditev tajništva predpogoj za sodelovanje gostilničarskih zvez v centralni organizaciji.
Obsojamo nadalje članek »Čudnovat izveštaj«, ker ne odgovarja po predloženih dokazih resnici in pooblaščamo vodstvi, da ukrenite vse potrebno v sporazumu z ostalimi gostilničarskimi organizacijami in im puščamo v svojih ukrepih proste roke.
Istočasno izjavljamo zaupnico piscu članka »Skupščina središnjega saveza v Beogradu«.
Ker se ni nikdo priglasil več k besedi, je zaključil predsednik vrlo u-spelo zborovanje s prošnjo, da naj ponesejo gg. odposlanci svoje utise domov in naj bodo verni tolmači današnje manifestacije. V zavesti, da je samo v slogi moč, in da lahko samo na tej podlagi računamo na u-spehe naših prošenj, ki morajo biti enkrat gotovo uslišane, ker bi se sicer napravila nepopravljiva škoda naši obrti.
Ob 4. uri se je končalo naše zborovanje, ki je odjeknilo z veliko silo v javnosti. Nikdo ne more trditi več,, da se gostilničarjem godi dobro, na dlani leže podatki in dokazi, da je kriza stopila v štadij, ki zahteva nujne rešitve.
Drugi dan se je napotil tudi naš zvezni tajnik h g. banu in podbanu, da jim je raztolmačil pomen tega sestanka in prosil, da se naj vendar začne resno in intenzivno baviti vlada z gostilničarskim vprašanjem.
Slatina Radenci
se je vrnil iz dopusta in zopet ordinira celi dan.
Osnutek novega obrtnega zakona
Medtem, ko je bila v tisku zadnja številka našega lista, smo dobili v roke osnutek novega obrtnega zakona, o katerem moremo toraj še le danes poročati. Po tem načrtu bi bil novi zakon precej sličen obrtnemu redu, ki je še danes v veljavi za Slovenijo in Dalmacijo, toraj za pokrajine, v katerih je tako obrt kakor trgovina in industrija nesporno najbolj razvita.
Načrt deli obrte v glavnem na 2 skupini: obrte, za katere se zahteva dokaz strokovne usposobljenosti, in obrte, za katere tak dokaz ni potreben. Iz obeh skupin je izločenih nekaj strok v skupino koncesijoni-ranih obrtov, ki se smejo iz varnostnih ali zdravstvenih razlogov izvrševati le po izrecnem poprejšnjem dovoljenju oblastva. Med koncesijo-niranimi obrti so našteta tudi takozvana ugostiteljska podjetja, t. j. hoteli, restavracije, kavarne, penzijoni, gostilne, bifeji, prenočevališča, ljudske kuhinje, krčme in igralnice.
Za izvrševanje vsakega ugostiteljskoga obrta bi po načrtu bila potreb-
Dobi se v vseh boljših trgovinah.
Člani! Naše vinogradništvo je v veliki stiski. Priporočajte občinstvu naša pristna domača vina.
Ako želite izbrano in zajamčeno naravno
dalmatinsko vino
v sodih ali v steklenicah naročite
pri stari raški veletrgovini z vinom
braća Mateljan, Sušah
(Hrvatsko Primorje)
Tvrdka ustanovljena 187©	Tvrdka ustanovljena 1876
na koncesija in za točenje*, atkohol-. nih.,pijač še točilno pravo iinančne-ga oblastva kakor po sedanjih pravilnikih. Pred izdanjem koncesije ali odobrenjem premestitve »»'obrata se ima poleg občine zaslišati tudi pristojna obvozna strokovna organizacija glede lokalne potreb^ Koncesije izdaja sreski načelnik. Gostilničarski obrt se praviloma izvršuje po lastniku osebno. To je izjemna določba, ker se drugi obrti smejo opravljati tudi po vdovi in večinoma tudi po poslovodjah. Obrtna pravica se he sme oddati v zakup; dopustno pa je oddati v zakup poslovne prostore z opremo. Gokaz strokovne usposobljenosti ža ugostiteljske obrte ni predpisan, vendar ga za hotele, restavracije, kavarne, penzijone in gostilne lahko predpiše minister trgovine in industrije., Kdor ne začne obrta izvrševati v enem letu po dostavljeni koncesiji ali izvrševanje pozneje za toliko Časa prekine, če ne odredi minister kračjega roka, zgubi obrtno pravico.
Iz določb o pomožnem osobju bi bilo omeniti to, 'da sme obrtnik pred potekom pogodbenega roka in brez odpovedi odpustiti pomožnega delavca brezpogojno, če postane za delo nesposoben ali po ilastni krivdi nalezljivo bolan oziroma če vajenec radi bolezni zapusti delo za 3 mesece, iz drugih razlogov pa le tekom tedna dni potem, ko je zaznal zanje. Načrt vsebuje tudi temeljna določila za ustanavljanje in vzdrževanje občih in strokovnih nadaljevalnih Šol. Za vse šole v eni in isti občini (obče obrtne, trgovske, gostilničarske itd.) je predvideno enotno vodstvo in enotna uprava. Za knjige in učila morajo oskrbeti učni gospodarji, za : šolske prostore, kurivo in razsvetljavo občina, a v občinah, v katerih je najmanj. 50 vajencev,, je občinska uprava po zakonu dolžna šolo ustanoviti in jo povsem vzdrževati.
Velikega pomena postanejo ž no-virii zakonom razsodišča (odhratiički •"ociBdHlrltrsriSsmSvtJO'ć' pt oBVez-nih obrinili organizacijah pod predsedstvom oblastvenega komisarja in , so pristojna za vse'poslovne spore ; med člani organizacije in njihovimi pomožnimi delavci, tudi za denarne . terjatve do lO.OCKkr— Din. Izjema je predvidena za ti ate stroke, za katere ,se ustanavljajojbanovipske organizacije, to so trgovske agenture in ko-: misije, bančna, zavarovalna, spedi-terska, carinsko-posredhiška, prevozna in po načrtu tudi gostilniška podjetja. Za te stroke se naj ustanovijo razsodišča z enako kompetenco pri sreskih odnosno mestnih načelstvih. V razsodišče’'|e pokličeta v vsakem slučaju po'eri delodajalec in en delojemalec, ki se zaprisežeta. Razsodniška služba je Častna, obvezna in stroga. Za zamude lahko predsednik kaznuje razsodnika z globo do 500,— Din in na povrnitev povzročene škode.
Predpisi' o obrtnih organizacijah (sedanjih zadrugah in' gremijih) bi se po zakonskem načrtu naj precej ' spremenili. Razu n industrijskih in pa v prednjem odstavku naštetih obrtnih in trgovskih podjetij, ki se organizirajo po banovinah, .še smejo obrtniki udruževati le za okoliš ene-/ ga prvostopnega upravnega oblast-■ vai Sedež udruženja, kakor se naj take organizacije v bodoče nazivaj o, mora biti na sedežu dotičnega oblastva. Ustanovitev se~pa odobri le tedaj, če bi banovinsko udruženje štelo najmanj 30, sresko pa najmanj 100 članot, In če ustanovitev predlaga 'najmanj 10; odnosno 20 -članov. Ako se tako udruženje odobri, postanejo vsDobrttiiki oziroma trgovci ali industrijalci i» dotičnbga okoliša obvezni člani udruženja. Obveznost čianstva je toraj relativna, ker je dana možnost, da se udruženje v obče ne ustanovi. V tem pogledu je zakonski osnutek koncipiran po hrvatskem 'obrtnem zaKonU iz leta 1884.-	■
Zakaj.-, bi ,	^b&ostiteljska
podjetja;' h katerim štejejo, kakor že povedano, tudi. penzijoni, točilnice na
pr„e^.o .osOOb^u^tappvj jala. sapa o bano ■.ryi^ka;brfruženja enako kakor za
maloštevilne tovarne, špediterje, carinske posrednike, trgovske agenture i. sl., ni prav razumljivo. Ugostiteljska podjetja, za katera ne bi obstojalo banovinsko udruženje, bi morala biti včlanjena v trgovskih udru-ženjih.
Kot upravne organe udruženja našteva načrt skupščino (zadružni zbor), upravo (načelstvo), zaupnike, nadzorni odbor in sekcije. Sekcije se morajo ustanoviti v rokodelskih in industrijskih udruženjih za vse stroke, ki štejejo vsaj 20 članov. V ostalih udruženjih ustanovitev sekcij ni predpisana, se pa lahko tudi izvrši.
V	gostilničarskih udruženjih bodo take sekcije gotovo potrebne za hotelirje, kavarnarje in bifeje. Sekcijei sklicujejo svoje lastne skupščine in si volijo lastno upravo, sodelujejo pa seveda tudi v splošni upravi udruženja.
Skupščini naj se vršita letno dve
V	vsakem udruženju in sicer ena v februarju (obračunska), druga v novembru (proračunska).
Udruženja so pravne osebe, ki imajo samostojno pridobivati in odtujeJ vati premično in nepremično premoženje in jamčijo za svoje obveznosti samo z imovino udruženja. Enaka pravica se v pravilih lahko odobri tudi- sekcijam. -	—	' -
Kot dohodk eudruženja predvideva načrt poleg letne članarine samo ia takozvani članski ulog (sedanja in4 korporacijska pristojbina) in vpisnD no novih članov. Udruženje pa sme nalagali članom za prestopke zoper interese in pravila udruženja disciplinske kazni in med temi tudi denarne globe do 1.000.— Din.
Po osnutku zakona naj bi se za vsako udruženje postavil po en stah ni honorarni komisar izmed uradnikov pristojnega upravnega oblastva. Ta uradnik mora imeti visokošolsko naobrazbo in je obenem predsednik razsodišča pri udruženju. Komisar je upravičen prisostvovati vsakemu posvetovanju upravnih organov udruženja in ustaviti sklepe, ki jih smatra za nezakonite ali škodljive.
O zadružnih zvezah ne vsebuje zakonski osnutek ničesar, jih seveda izrecno tudi ne prepoveduje, vsled česar je vprašljivo ali bodo mogle še dalje obstojati. Praksa kaže, da take zvezne organizacije obrtništvo visoko ceni kot posredovalke med zadružnimi organizacijami in zbornicami.
Denarne kazni, ki jih izrekajo oblastva za obrtne prestopke, se stekajo v fond za podpiranje obrtnih strokovnih (ne nadaljevalnih) šol v banovini, v kateri se je izvršil dotični prestopek.
Z novim zakonom naj bi se ukinili vsi takozvani realni in radicirarri obrti. Vinogradarstvo kot poljedelski posel tudi v bodoče ne bo spadalo
pod predpise obrtnega zakona; vendar zakonski osnutek med izvzetimi posli ne navaja točenja lastnega vinskega pridelka kakor naš dosedanji obrtni red.
V, nadaljnje podrobnosti osnutka, ki; obsega 360 členov, se ne moremo spuščati. Navajamo iz vsebine le to, kgr bo našo stroko najbolj zanimalo, da omogočimo posameznim zadrugam, da o zakonskem osnutku povedo svoje mnenje in izrazijo svoje želje. Seveda je tudi zveza pravočasno že zbornici za TOI predložila potrebne predloge za popravo oziroma izpopolnitev zakonskega osnutka, o katerih radi pomanjkanja prostora ne moremo danes poročati.
Izenačenje obrtne zakonodaje za pokrajine, v katerih so sedaj v veljavi 4 bistveno različni zakoni in v katerih sta obrt in trgovina na tako različnih stopnjah razvoja kakor v Jugoslaviji, ni lahka stvar. Če to upoštevamo, moramo sedanji zakonski osnutek šteti za najboljšo podlago enotnega zakona. Ako se bodo uvaževale poglavitne zahteve najbolj razvitega slovenskega obrtništva: olajšanje strokovnega udruženja, absolutna obveznost članstva v udruženjih, uvedba zvez za obligatorna udruženja, namestitev udružerijskih instruktorejv namesto honorarnih kdmisarjev in obvezno zavarovanje ' obrtništva za bolezen, starost in onemoglost, potem bodemo novi zakon mogli s ponosom uvrstiti med najboljše zakone naprednih držav.
Spoznali smo se!
Zadnji občinski in banski proračuni so prinesli nove troša-rinske poviške na pivo. Gostilničarji dravske banovine so pričakovali, da bo pivovarna sama prevzela to novo povišanje v svojo režijo. V to svrho so se obe zvezi obrnili na ravnateljstvo pivovarne »Union« s prošnjo, da naj te nove trošarin-ske poviške plačuje iz svojega, ker prodajajo že sedaj pivo tako drago, da ni skoro več dostopno širšim slojem. Tej naši prošnji so pivovarne ugodile le v toliko, da so sprejele polovico poviška banske trošarine, kar znaša celih 15 Din pri 1 hektolitru. Seveda ni to nas moglo zadovoljiti, ker smo prepričani, da bi pivovarniški kartel zlahka premogel vse te trošarinske poviške, ne da bi si s tem občutno zmanjšal svoj dobiček. Navedli so nam vse mogoče številke, bodisi glede režijskih stroškov, bodisi glede produkcije, kakor tudi glede njihovega zaslužka, samo da bi opravičili svoje postopanje. Verjamemo sicer, da so režijski stroški jako veliki, verujemo pa tudi, da bi lahko bili nižji, če bi se nakupovale sirovine v državi. Ne razumemo gospode, ki so brezdvomno dobri Jugoslo-1 vani in ki imajo v rokah jako važno
POZORI Zvezna in zadružna pisarna bo poslovala od 1. junija 1930 v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 11,1. nadstropje v hiši trgovskega gremija.
. »i • > v -*N*
»domačo« industrijo, ki jim je tako brezmejno prirasla k srcu ali bolje k žepu, da kupujejo ječmen na Madžarskem, ki bi ga lahko dobili naravno brez carine v našem Banatu, čeprav ga ne obseva več svit krone madžarskega kralja sv. Štefana. Če menijo, da je kvaliteta našega ječmena slabejša od onega, ki ga kupujejo od madžarskih magnatov, potem jih vprašamo kot zavedni Jugoslovani, zakaj ne navajajo naše poljedelce po Banatu in Sremu na pridelovanje takega ječmena, kakor ga potrebujejo pivovarne. Upamo, da ne bodo trdili, da se je mogoče-tudi zemlja v Banatu vsled ustanovitve naše države v svoji kakovosti spremenila. Slučajno nam je poznano, da varijo neke pivovarne pivo iz našega domačega ječmena ih da je njihovo pivo vsaj tako dobro, kakor pa pivo naših pivovarn. Na ta način bi se prihranili veliki izdatki in smo globoko prepričani, ker poznamo uvidevnost gospodov pivovarn) da bi še vsled znižanja teh režijskih stroškov gotovo znižale tudi cene pivu. Nikakor se ne moremo pomiriti z mislijo, da so pripravljene tujezemske pivovarne vkljub visokim prevoznim stroškom dostavljati nam pivo po 320.— Din hi, dočim ga prodajajo naše pivovarne doma po 490;— Din. Izgovor, da so tudi režijski stroški radi tega veliki, ker se popije piva v Jugoslaviji jako malo in sicer prideta 2 litra na 1 prebivalca, je jako slab. Prepričani smo, da bi se kon-sumiralo neprimerno več piva, če ne bi naše pivovarne nastavljale pretirano visoke cene. Poleg tega pa pride v Sloveniji po'9 1 ria 1 prebivalca in je ta kalkulacija pogrešna. Da je njihov dobiček kolosalno velik, sledi že iž tega, ker razdeljuje paSa' pivo-, varmska industrija skoro najvefje dividende. Iz vsega tega vidimo, da tej »domači« industriji — in to besedo »domačnost« povdarjajo gospodje posebno ra'đi, kadar se jih spomni na. izsesavanje našega ljudstva — ni pri srcu dobrobit našega ljudstva, temveč stremi edinole za tem, da kolikor mogoče polni žepe tujih kapitalistov in da pride kolikor mogoče več našega denarja čez mejo. Da rešimo nekako ta spor, bi priporočali pivovarnam, da sprejmejo naš predlog o razsodišču, ki bi naj določilo prodajne in pa kupne cene piva. V to razsodišče bi predlagali zastopnika oblasti, zbornico za trgovino, pivovarn, gostilničarjev in pa javnosti. Pripravljeni smo znižati cene pivu za toliko, za kolikor znižajo pivovarne svojo temeljno prodajno ceno. S tem hočemo dokazati njim in javnosti, da se ne borimo za svoje koristi, temveč v prvi vrsti za korist splošnosti, ker hočemo, da je pivo dostopno najrevnejšim slojem našega naroda. Ker pa smo mnenja, da je lakomnost in dobičkahlepnost velekapitala neomejena in da ni pričakovati toliko časa nikake popustljivosti, dokler se ga ne prime za ono občutljivo točko, ki se imenuje konkurenca. Nekaj mesecev že zbirajo marljivi, nesebični možje iz našega stanu delnice po celi dravski banovini, da postavijo lastno gostilničarsko pivovarno, ker bo izključen vsak velekapital in udeležen samo denar našega ljudstva. Čeravno še ne stoji pivovarna, se že čutijo ogrožene takozvane »domače pivovarniške industrije«, ker vodo, da jim bo v tistem momentu, ko bo začela naša gostilničarska pivovarna razpošiljati svoje veliko cenejše pivo, odklenkala za vedno tista dobičkahlepnost, ki muči danes ne samo nas, temveč tudi vse prebivalstvo cele kraljevine. Opažamo že početke tega strahu in tudi njegove posledice, še nikdar, od kar obstojajo naše združene pivovarne, se ni toliko barvalo in popravljalo hladilnikov, ponujalo toliko kreditov kakor danes. Ob tej priliki opozarjamo naše gostilničarje, da naj se ne izročajo v roke takim [ agentom, ker padejo v odvisnost ve-
Si
„VEH9
dpužba, se omejeno zetirezo
uiua, GvA u
Tetfoit 27-58
Tovbpiib lisinih in plutovinastih ZflMHSROU. HLADILNE OMARE zb lsu in autamatlćnE urez ledu.
Tdtfon 27-56
Lastna gostilničarska pivovarna se mora ustanoviti, to je naša častna zadeva in ponos.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
UIIIIIIIIIIIII!IIIIIIIIIIIIIIUtUilllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIMIIllll>l!ll
PODRUŽNICA PTUJ
lll!lllllllllllll!llillllllllllllllllllllllllllllll!lllllllillllllllllllllllll!llllll!ll
Sprejema branilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račuh, katere najugodneje obrestuje. Daje kredite.
Kupuje in prodaja devize in valute. — Izvršuje vse bančne posle.
lekapitala, da se ne bodo nikdar več otresli njegovih krempljev. Naši gospodi od upravnega in nadzorstvenega odbora naših pivovarn naj pa zveni vedno po ušesih, da ni več daleč čas, ko bodo drugače govorili z nami in ko bo njih uvidevnost neprimerno večja kot pa danes. To blagovolite tudi sporočiti na Dunaj, Budimpešto in pa tja, kjer se gospodje znojijo pri rezanju kuponov, do katerih so jim pripomogli žulji gostilničarjev in pa našega ljudstva. Našim članom pa svetujemo, da se v vsaki stvari obračajo na zvezno pisarno, ki jim bo dala vedno najboljše nasvete, saj je zato ustanovljena, da ščiti interese članstva. Ne nasedajte sladkim besedam agentov in vsem takim tovarišem, ki jim je stanovska disciplina in zavest nepoznana! Take člane, katerih je na srečo jako malo, pa bo spreobrnila slaba izkušnja.
Zgradba
gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem
K raznim vprašanjem in da ovržemo razne neosnovane govorice nasprotnikov naše pivovarhe, sporočamo:
Predsubskripcija delnic je presegla do zdaj 11 milijonov dinarjev. Dosedanja naplačila na delnice se nahajajo pri Okrajni posojilnici, družbi z neomejeno zavezo v Laškem, katera za nje tudi jamči. Z zgradbo pivovarne na kupljenem J zemljišču pričnemo, kadar bo vseh ; 15 milijonov zagotovljenih, to pa po mogočnosti le pri, nas ih bratih Hrvatih, ki so se nam te dni pridružili. Iz tega vzroka: Zavračamo tudi do zdaj vse ponudbe raznih tujerodnih kapitalistov in raznih družb, ki se nam z večmilijonskimi doprinosi ponujajo. Apeliramo na naše — posebno imovitejše tovariše — ki še niso subskribirali, naj to storijo čim-preje, ker s tem omogočijo, da imamo prihodnje poletje že lastno pivo. Opozarjamo jih na soglasen sklep zborovanja načelnikov zadrug dravske banovine z dne 12. t. m. v Celju. Ta sklep smatra stavbo pivovarne za edino sredstvo, ki bi odpomoglo sedanjemu nevzdržnemu stanju in nalaga vsem članom dolžnost, z nakupom delnic ta namen podpirati.
Ugotavljamo, da do danes niso gostilničarji izpolnili svoje dolžnosti in je večji del subskribiranih delnic iz vrst drugih pridobitnih slojev.
Kar se tiče raznih pomislekov, ki se jih vzbuja namenoma iz gotove strani, naj se ve, da bo delniški kapital 15 milijonov z ozirom na ustanovitev zalog premajhen. Res je, da bo še preostajal, ker imamo že danes dovoljno število zalog brezplačnih zagotovljenih. Res tudi ni, da so gostilničarji z velikimi milijoni pri kartelu zadolženi in da jih ima ta takorekoč v rokah. Ce se jih pa zdaj skuša s kreditiranjem zapeljati v dolgove, svarimo prav resno vse tovariše, naj bodo pozorni na to za nje pogubno taktiko. — Ni res, da ne bomo mogli z obstoječimi pivovarnami konkurirati. Res pa je, da se nas te prav, radi tega smrtno boje. Mi si upamo znižati cene piva pri dobrem zaslužku za 200 Din pri hektolitru in tako preprečiti nadaljno plačkanje naših konzumentov s tujim kapitalom. — Končno ni res, da bi se s postavitvijo pivovarne v okolici Ljubljane na transportih kaj prihranilo. Za kolikor bi bili ti manjši za Ljubljano, za toliko bi bili večji za Štajersko in Hrvatsko.
Smo pred ciljem in zmaga bo naša. Na delo složno naprej!
Pripravljalni odbor.
POZORI Zvezna in zadružna pisarna bo poslovala od 1. junija 1930 v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 11> I. nadstropje v hiši trgovskega gremija.
Gospodarstvo
Vinarski kongres.
Vinarsko društvo za Dravsko banovino bo imelo svoj občni zbor v dneh 28., 29. in 30. maja 1930 v Ljutomeru. Na dnevnem redu so sledeči referati:	Pridelovanje kvalitetnih
vin. Aktuelne težkoče in zadeve vinogradništva. Poročilo o I. vsevinar-skem kongresu v Beogradu.
Carina na galico.
Finančni minister je znižal uvozno carino na galico. To znižanje, ki ostane v veljavi do konca junija t. 1. znaša na kg modre galice 33 par, lani pa 66 par.
Znižanje davkov.
V nedeljo dne 4. maja je ministrski predsednik general ŽivkoviČ pod-vzel inspekcijsko potovanje po Vojvodini. Med drugimi je prišel v Ado, kjer se je razgovarjal z ljudstvom. V razgovoru je povdarjal, da je dopolnilni davek k zemljarini previsok, vsled česar je že bil znižan na 12%. Sedaj se bo dopolnilni davek znižal na 8%. Vlada namerava znižati tudi nekatere druge davke.
Neposredni davki.
Neposredni, davki so prinesli naši državi 2005.8 milijonov dinarjev, prejšnjega leta pa samo 1774.1 milijonov dinarjev. Največjo korist je imela od novega davčnega zakona Bosna, potem Vojvodina in Dalmacija, dočim se je donos v Srbiji in v Hrvatski izredno zvišal. V Sloveniji je povečanje manj znatno.
Obdavčenje uradniških nabavljalnih in konzumnih zadrug.
....	.	« Oj
Ministkstvo trgovine in industrije je obvestilo ministrstvo za finance, da posamezne žgoraj omenjene zadruge v mnogih slučajih prodajajo blago vsem in vsakomur, a ne samo svojim članom, s čemur povzročajo veliko škodo naši trgovini, s katero nelojalno konkurirajo, pa tudi državi, od katere dobivajo visoko podporo tako v pogledu prevoza, kakor v pogledu davka.
Ker so po čl. 66 t. 7 zakona o neposrednih davkih zadruge in njihove zveze, osnovane po zadružnem zakonu, po t. 8 pa nabavljalne zadruge drž. nameščencev in njihova zveza, osnovane po zakonu z dne 5. decembra 1920, oproščene plačevanja družbenega davka samo v slučaju, da izpolnjujejo pogoje navedenih zakonov," Je ministrstvo za finance z odlokom z dne 28. februarja 1930 naročilo finančnim direkcijam, naj,, od vseh zadrug te vrste zahtevajo, d$ v zakonitem roku poleg bilance za preteklo poslovno leto priložijo prijavi tudi podatke o številu polnopravnih zadružnikov, o obsegu i in vrednosti nabavljalnih poslov s potrdilom, da je bil celokupen proOiet opravljen samo z zadružniki.
Ako se ugotovi, da te zadruge ne opravljajo prometa samo s svojjmi zadružniki, naj finančna direkcija odmeri davek po čl. 74 do 88. zakona o neposrednih davkih.
Direkcija naj v-vsakem sumljivem
slučaju vpogleda knjige teh zadrug po čl. 85 zakona o neposrednih davkih in naj ob tej priliki posveča svojo pozornost knjigi zadružnikov, na število osebj s katerimi je bil promet opravljen in na to, je-li so te osebe zadružniki.
To je skoro dosloven prevod odloka ministrstva financ glede obdavčenja zadrug,
Kateri vinogradi so oproščeni davkov?
Ljubljana, 20. maja A. A. Kr. banska uprava dravske banovine javlja:
Po zakonu o neposrednih davkih iz 1. 1928, čl. 11 se med drugim začasno oprostijo zemljiškega davka novi vinogradi, ki so zasajeni:
1.	Na vinogradni zemlji z domačimi sortami na odobrenih podlagah, 4 leta.
2.	Na kameniti in peščeni zemlji z domačimi sortami, na odobrenih podlagah, 10 let. Zemljišča pa, ki so zasajena z novim češpljevim nasadom, zlasti s češpljo požegačo, bistrico, plavo, cepačo (madžarko), so prosta zemljiškega davka 6 let.
Potrdila za oprostitev zemljiškega * * * * * * * 8 * lo

nik.
Kolekovane prošnje s priloženim jjotrdilom je nasloviti na pristojno davčno oblast.
Velika gospodarska manifestacija
se vrši v Ljubljani od 29. maja do 9. junija t. 1. s prireditvijo X. jubilejnega vzorčnega velesejma pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Prireditev bo največja dosedaj prirejenih. Na sejmišču, ki obsega 40.000 m* prostora, je postavljenih 9 velikih razstavnih zgradb, ki imajo pod svojim krovom skoraj 800 razstavljalcev iz td- in inozemstva. Zastopane so industrije vseh branž in faktično bo podana tu kupcu ogromna izbira najraznovrstnejšega prvovrstnega blaga po tovarniških cenah. Posebno opozarjamo na specijelne oddelke, to so tekstilije, usnje, papir in lepenka, pohištvo, stroji in kovine, poljedelski stroji, moderna higijena, perutnina. Ob tej priliki si zamorejd obiskovalci ogledati prirodne krasote divne Slovenije. Uprava velesejma preskrbi ugodne avtobus-zveze z letovišči in zdravilišči.

Dr. med. Mila Kovač
je otvorila prakso za
rentgenološka preiskavama in obsevanja
v Mariboru, Aleksandrova štev. 6 (Tel. 28-88 interurb.)
Ordinacija od 1j29—5.
. ■ .	• :' I ' . • i'*. V" v- -'iv- • o.• . i ;	’ '
G ostilničarska nadaljevalna šola v *
Mariboru
je zaključila pouk za šolsko 1. 1929-30 dne 30. aprila t. 1. Pri razdelitvi spričeval je bil navzoč razen članov učiteljskega zbbra tudi zadružni taj-
nik.
Vseh vpisanih je bilo letos 26 va-
jencev in 21 vajenk, skupno torej 47. Koncem leta je ostalo še 24 vajencev in le še 8 vajenk. Zadnjih je izstopilo med šolskim letom torej 13 in sicer vse po posebnem sklepu in dovoljenju zadružnega odbora.
Zdelalo je 8 vajencev oz. vajenk z odliko, 2 bosta morala svoj razred ponavljati, eden je ostal neizprašan,
8 jih bo delalo ponavljalni izpit dne
1. oktobra t. 1., ostalih 13 pa je dobi-
lo povoljna izpričevala.
Šolski odbor je sklenil na svoji zadnji seji, da bo obdaroval vse odlikaše ob priliki natakarskih izpitov, h katerim pripusti 5 vajencev ozir. vajenk.
Ti izpiti se bodo vršili v kratkem in bodo prizadeti o tem pravočasno obveščeni.
V kratkem se ima vršiti tudi mal poučen izlet za vse učenke in učence v Rogaško Slatino. Želeti je, da se tega izleta udeleži razen gospodov zadružnih odbornikov in članov šolskega odbora tudi čim več učnih gospodarjev.
no t J1^. r	y i >v ...
■Novi grobovi
ii’HA't ‘V':'

VAŠI COSTI SO ZADOVOLJNI
I VAŽI COST
ako jim postrežete k vinu tudi z Radensko kislo vodo, brez katere ne more shajati danes nobena boljša gostilna ali restavracija.
Vsaka voda pa ni za vsako vino in zato je treba, da vzamete za stara in sploh za težka in pa rdeča vina Radenski Gizelin vrele?, za kiselkasta vina pa Radenski Kraljev vrelec. Radenski Gizelin I vrelec ne spremeni barve vina.
Radenska voda ima vsled velike vsebine natrija prijetno lastnost,
H da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako vino prijetno pitkim.
Pa tudi protialkoholniku ne morete boljše postreči, kakor da I mu nudite Radenski Gizelin vrelec s sadnim sokom.
VHNHBNNNUNHMNNNHigHnE^
Naj ne bo med nami izdajice naših interesov!
f Haring Franc. Nit življenja je pretrgala v nedeljo dne 20. aprila t. 1. ob 81 uri neizprosna koščena Žena splošno priljubljenemu in obče spoštovan emu gosti 1 bičarju gospodu Fr. Haring v Št. liju v Slov. goricah. V počastitev njegovega spomina, mu je zadruga položila venec na grob. Užaloščeni družini- naše sožalje,- pokojnemu tovarišu pa večni mir in pokoj.
t Karbaš Janko. Dne 10. maja je umrl v Gradcu po težki operaciji g. Karbaš Janko, načelnik Gostilničarske zadruge' v Gornji Radgoni. Kot izvrsten organizator se mu je posrečilo po dolgem trudu ustanoviti lastno organizacijo, v katierem okrilju se nahaja vse obmejno go-stilničarstvo. Škoda moža, da je moral tako naglo od nas in ravno v času, ko nam je vsak zaveden stanovski tovariš prepotreben in nenadomestljiv. Naj mu bo lahka rodna zemlja, ki jo je tako ljubil. Užaloščeni rodbini naše najiskrenejše sožalje.
f Valburga Neubauer. Pred kratkim je za večno zaspala Valburga Neubauer, soproga gostilničarja Karola Neubauer-ja v Lajtersbergu. Prizadetim naše sožalje, j pokojnica pa naj v miru počiva.
Pristna
domača vina
ter prvovrstni doma prešani
jabolčnik,
pristno domačo žgano
slivovko,
si nabavite po n a j u g o d n e j š i ceni pri
Florjanu Gajšek
v Loki pri Žusmlt.
Zahtevajte brezplačno vzorce in cenik.
«. f.‘ ;.4v
■■ % iv-


Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni. £) S f 0 (J H j 9.	Ugodni plačilni pogoji,
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
št.v. S.k. rae™= v Ljubljani ¥ MARIBORU, Meljska cesta 10 relelon l«taru,b. it. 2930.
nudi kot organizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako ljutomerčana9 Haložana in pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
harmonike
Diatonične — kromatične in umetniške harmonike svetovno-znane in priljubljene po tovarniških cenah v trgovini z muzikalijami
S. JPEIfcC
Zastopstvo za Maribor in okolico. Gosposka ulica št. 34
Pivovarna iw Žganjema
Josip Tscheligi
Maribor, telefon 335.
Bock in marčno pivo.
Razno
Stole za gostilne nudi tvrdka Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Katalog stane 10 Din. Kdor si želi stole nabaviti, lahko pošlje ta znesek v znamkah, pa bo dobil takoj katalog in si bo izbral primerno za svoj obrat. — Stoli1 'ŠČ' dobe že od Din 24.15 dalje. Za vrnjeni katalog se znesek povrne. Sklicujte se na naš list, pa boste točno postreženi!
OANDBIk:
Zastopstvo za Jugoslavijo:
Srečko Podgornik
Zagreb, Pantovčak 1/1. PRIMA PLATNO:
82 cm široko Din 14—, 17'50, 22'—, batist Sifon Din 23'50, 26'—, 28-.
Platno za posteljno perilo:
156 cm široko................Din 46'—
178 cm široko................Din 54 —
Znamka „Lilienwebeu
Velika izbira raznih
RAZGLAS.
Glasom razsodbe sreskega sodišča v Celju z dne 17. 4. 1930 Kpd V 91/30/2 se je notoričnemu pijancu
Knez Bernardu,
mesarskemu pomočniku v Celju, rojen dne 3. marca 1910 v Celju, tja pristojen, prepovedalo posečati gostilne za dobo treh mesecev, to je od 28. IV. 1930 do 28. VII. 1930.
FRAN ŠKOF:
Naša hrana
Mariborska gostilničarska zadruga je izdala lično brošuro »Naša hrana« izpod peresa g. Frana Škofa, vodje gostiln, nad. šole v Mariboru.
Brošura je pisana za najširše sloje in vsebuje v prvem delu zelo poljudno in zanimivo razlago k čitanju in uporabi tabel najvažnejših živil in poživil. Tu se poučiš o veliki važnosti hrane za ohranitev zdravja, primerne teže telesa, tudi »moderne linije«, o velikem pomenu raznih soli, vitaminov itd.
V tabelah najdeš vsa najvažnejša živila in poživila, 170 po številu, njih sestavo z ozirom na vsebino vode, beljakovin, tolšče, ogljikovih hidratov, t. j. sladkorja, celuloze; dalje so v tabelah izračunane končne vrednosti rudninskih snovi, ki so luga-stega ali kislinskega značaja, kalorije in vitamini, ki igrajo odločilno vlogo v današnji smotreni prehrani.
Tretji del knjižice je namenjen onim, ki se hočejo seznaniti tudi s semično sestavo živil in poživil.
Tudi ta del je napisan tako poljudno, da bo vsakdo, ki se količkaj
zanima za stvar, prečital brošuro lahko v enem dušku in jo potem stalno uporabljal.
Brošura bo dobrodošla razen širšim slojem tudi zdravnikom, gostilničarjem, gospodinjam, šolam, v katerih se poučuje nauk o živilih in poživilih in sploh vsem onim, ki se kakorkoli zanimajo za pravilno prehrano.
r,	______________•____.	...
Vrsta znanstvene panoge, kateri pripada brošura, je še zelo skromno zastopana v naši jugoslovanski literaturi; zato nam je vsem tem bolj dobrodošla.
Komad stane v podrobni prodaji ‘ samo 10.— Din. Glavno zalogo ima veletrgovina Vilko Weixl v Mariboru, dobi se pa tudi pri mariborski gostilničarski zadrugi.
' •	ti, ■ t a	■ i ■ .	;• ; .	; i.	• 1: •		Elektro-automatična hladilna naprava		
r-	• 1 • -k•',r<.. 3 ••	: V ( ;	iiC Mir* ‘ napravi Vaše podjetje bolj moderno, higljenično in predvsem dobičkanos-nejše. Zahtevajte prospekte ali pa naš obisk.			
Ignac GELLERT & Co. Wien III, Kegelgasse 27. Reprezentant za Jugoslavijo: Ljubljana, Dunajska cesta 31.				
Sanatorij v Mariboru,
W	>JU	7
Gosposka ulica 49.
Telefon št. 2358	Telefon št. 2358
LASTNIK PRIMARIJ
Dr. ČERNIČ, špecijalist za kirurgijo.
Pravi malinovec limonado in oranžado
ter sadno marmelado „Nefctar**
nadalje
esence za RUM in likerje
priporoča parna destilacija
Srečho Potnih in drug
LJUBLJANA, Metelkova ulica štev* 13
Telefon 21—10
namiznili {jannitu*..
L putan, Celje.
PREPARAIER
J0S. ZIMNGER
Maribor, Frankopanova 1.
Ptiči, sesalci itd. se naravno, izvrstno |n trajno preparirajo. Rogovi vseh vrst in trofeje se montirajo na zrezljane ali pa zaporne table. Prevzamem vsakovrstne kožuhe v belo ustrojenje. Kupujem rogove od jelenov, srn in divjih koz itd. Ravno tako kupujem ustreljene lisice, kune, veverice, ptice, divje peteline in ruševce. Prepariram v naravnem položaju
V
PATENT PRIJAVLJEN!
PEPELNIK „HYDR0“
H1G1JEN1ČNA NOVOST!
hydro
ugasi vsak ostanek cigaret takoj!
Hudm“ ie neokh°dna potreba za VLj^==m vsako boljšo gostilno in kavarno.
Hl/drO** te okras za vsako mizo !
Varuje namizno perilo! Preprečuje nevarnost ognja! Preprosta uporaba! Največja znažnost zajamčena!
Izčrpan prospekt in cenik pošilja brezplačno:
Razj>ošiljalnica
„J* Y J3 R O66, Celje
slogi je naša moč — v neslogi lasten pogin!
U9RE
ZLATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celje, Glavni trg št, 4 KUPUJE STARO ZLATO SREBRO
Skspoz^'tis.a. Bišisfc
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Dobro znana najcenejša trgovina potrebščin za gostilne Jn za dom.
Najugodnejši nakup pletenih telovnikov in oblek za otroke in odrasle iz lastne pletarne.
Predtiskanje perila, namiznih prtov, obrisač itd. Razuntega galanterijsko blago, kratka roba in igrače.
Na drobno!	Na debelo!
MOTORNA KOLESA.
»P U C H« nov tip 250
Šivalni strofi znamke „RAST & GASSER"
„Puch" in „SlVria" kolesa
{i;	?
Ugodni plačilni pogoji. Istotam specijalna delavnica zaloga vseh rezervnih delov. — Glavno, zastopstvo:
Alojz Ussar,
trgovina s šivalnimi stroji, kolesi in motorji,
Maribor, Gosposka ul. 20-1.
Oglašujte
šampanjec
„Bouvier41
Bouvier Dem! sec (bela glavica), Bouvier sec (zlata glavica), Bouvier Cuvće Rćservše (rdeča glavica).
fflefarstvo: Gornja Radgona.
Originalna
VINA
v steklenicah
tvrdke
Veleposestvo vinogradov
CLOTER BOUVIER

Zastopstvo za Slovenijo:
Karel Favai, Ljubljana.
«• «i «• ••
Gornja Radgona
Cenik gratis in franko.
m + * m
Q
ORIGINAL
LOTI
Peč
PECI
najcenejša in najizdatnejša.
-0H1
Elektromotorji
\
Ima w zalogi
PATENT
LEPE-DOBRE SOLIDNE C*
SmcLilrti. oklep * Jedro ka.rn.ni
MALO aORIVA.DOlGA PRIJETNA GORKOTA ter jih poatavlj« na licu mesta t
Ing. GUZELJ, Ljubljana VII,
Jernejeva c. 5. Telefon 32-52
„Original Lutz peči !f<
Češminovo lubje
kakor tudi vsa
zdravilna zelišča
kupujemo po naj višji ceni. Pišite po cenik.
G. KOFFMANN & Co., Zagreb,
Berislavićeva ulica br. 3.
Pozor gostilničarji!
Keglji, krogle, pipe za sode, držala za časopise itd. dobite najceneje in v izvrstni izdelavi pri
Josip Krabath,
pipar in strugar,
Maribor, Grajski trg 4.
Berndorf
Jedilno
in namizno orodje
Skladišče Berndorf Maribor
IZDELOVATJBLJ SODAVICE!
CIRIL KAMPL
MARIBOR, Kettejeva ul. 1
se priporoča vsem cenjenim gostilničarjem, kavarnarjem in hotelirjem.
Sir, salama,
prlstile Kranjske Klobase, slanino papricirano in prekajeno, razne Kous. ribe, žganje in likerji	Pri
A N TON F A Z A R 1 N C, CELJE
‘Prijatelj S
Južno in Severno Ameriko ?
Zakaj so francoske linij« najkrajše in najboljše v
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
Zato, ker je francosko pristanišče
Le Ha vre najbližje New«Yorku
ir® Liul>Ai»RlS. ker velikanski brzoparniki J *	9 „Ile de France“, „Paris“ itd.
so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino „Bordo" brezplačno pri vsakem obedu. — Najkrajša pot v
Južno Ameriko %
pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15dniv
Cie. Gle Transatlantique Chargeurs-Reunis in Transporta Maritimes
mm KRUHEK, Ljubljana, Rnloducrsha ul. 3S.
Argentino.
Mia Pilim koa
<
Ljubljana, Laško In Maribor
:X,' ..
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu,
„Porter^ in „BodcM vsem cen j. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spotanjem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, Laško in Maribor.
Izdaja Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskarno MHan Cetina. — Vsi v Cetjn.