UVELJAVLJANJE NOVE ZAKONODAJE V GOSPODARSTVU
Velik zalogaj za sindikate
Polletje, čas obračunov v gospodars-tvu, je vse bližje. Toda, kot sedaj kaže lo polletje marsikje ne bo samo čas, ko bodo ugotavljali rezultate poslovanja, ampak bodo začeli poslovali tudi sklad-no z novim Zakonom o podjetjih. V številnih organizacijah združenega dela v teh dneh neverjetno hitijo s priprava-mi na reorganizacijo iz sedanjih delov-nih organizacij v podjetja. Ko uporab-Ijamo izraz 'neverjetno hitro' imamo v mislih opozorilo, da je lahko takšno hi-tenje tudi škodljivo. En sam razlog je za tako trditev: še vedno namreč nima-mo vseh zakonskih predpisov na osnovi katerih bi bili lahko statuti podjetij čim bolj popolni.
Seveda je razumljivo, da hitijo z re-organiziranjem tam kjer so se, roko na srce, tudi zaradi novega Zakona o po-djetjih, izločili iz delovne organizacije nekateri tozdi. Takšnih organizacij ni malo, celo v Šiški bi jih lahko našteli kar nekaj. Skoraj zanesljivo je, da bo-do.morali v takšnih organizacijah ka-sneje statute podjetij še dopolnjevati. To pa seveda pomenj več izgubljenega časa, čas pa je vse bolj denar.
Ob vsem tem pa že zapisano ni naj-pomembnejše. Bolj pomembna je vse-bina ,,jutrišnjih" statutov, ki bodo ure-jali naše delo in posledično vse naše življenje. Sindikati že sedaj opozarjajo, da je mogoče opaziti v nekaterih osnut-kih novih statutov vrsto pomanjkljivo-sti, ki so predvsem posledica pretirane-ga podjetniškega oziroma tržnega ra-zmišljanja vodilnih delavcev. Te težnje se kažejo v izrivanju iz bodoče organi-zacije oziroma iz statutov vse kar ni v neposredni funkciji proizvodnje. To pa so področja kot je celotna sociala, izo-braževanje, sindikat, obveščanje, dru-žbeni standard itn. . . .
Čeprav v republiškem sindikatu že sedaj zagotavljajo, da sindikat ne bo soglašal s tako urejenimi statuti oziro-ma podjeiji in da bo statute pomagal razveljaviti pa ne kaže čakati na to. Gre torej za to, da že v pripravah na obliko-vanje statuta sindikati opozarjajo sno-valce kaj mora vsebovati in kaj si pose-
bej želijo, da bo v njem poudarjeno. Seveda želje za posebne poudarke ne morejo biti nekaj kar ni omogočeno z zakonom. To se nanaša le na tista po-dročja dela in življenja, ki so za posa-mezne kolektive specifična.
Sindikat se bo moral poslej bolj spo-prijemati z vprašanji socialne poli-tike, izobraževanja, družbenega siandarda . . . Zakon o podjetjih na-mreč ne določa nalog sindikala, kar je -seveda predpogoj za njegovo samostoj-nost in neodvisnost, vendar pa si bo moral izboriti možnost, da bodo lahko delavci preko njega sodelovali pri ure-janju svojega družbenoekonomskega in socialnega položaja. To, da morajo or-gani v podjeiju omogočiti delovanje sindikata, namreč še ne bo dovolj za njegovo učinkovito delovanje (ludi do-slej smo imeli v normativnih listinah za-pisano kakšne pravice ima sindikat pa mu je le prevečkrat spodrsavalo).
Glede na spremenjeno vlogo in nalo-ge sindikata v tržnem gospodarstvu, bodo lahko člani vodstev sindikata v podjetju izpostavljeni različnim priti-sko mali celo šikaniranju. Zaradi tega je zelo pomembno, da v siaiutih podje-tij zapišemo, da delavcev, ki opravljajo sindikalne naloge (vodijo sindikat, so-delujejo na sejah organov upravljanja, tam izražajo mnenja sindikata, dajejo pripombe in pobude . . .), ni mogoče klicati na odgovornost ali jih zaradi te-ga postavljati v manj ugoden položaj.
§e posebej pa bi bilo treba v statutih podjetij urediti pravice do stavke in do-ločiti, da v primerih, ko stavko organi-zira in vodi sindikat, sme le-ta uporab-ljati sindikalna stavovna pravila.
Teh nekaj namigov v zvezi z novo organiziranostjo sedanjega združenega dela v podjetja, je samo kanček proble-mov, ki se bodo pojavili. S tako vsebin-skim zasukom organiziranosti bo na-mreč še veliko težav, na kar nas opo-zarjajo dosedanje reorganizacije, in če smo zelo zmerni, brez pretiranega opti-mizma, se nam bo morda tokrat posre-alo.
b.p.