Poštnina plačana v gotovini, V Ljubljani, dne 6. oktobra m OMOLJ Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze ! liha)* vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mu |« iS K aa leto. — Za inozemstvo 35 K. k Posamezne itevilke se prodajajo po 1 K. Spisi la dopili se poiiljajo: Uredništvu „D omoijubt", Ljubljana, Kopitarjeva ulica, — Naročnina, reklamacije la iaicrktl pai Upravoiitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjev« ulic«. Ali naj ostane koroški kmet še tiačan? Na Koroškem v ozemlju A, kjer se bo vršilo to nedeljo ljudsko glasovanje za Jugoslavijo, ima 20 nemških baronov več zemlje kot 80.000 Slovencev, ki bivajo v tem ozemlju. Večina slovenskih kmetov mora tlačaniti na tej baronski zemlji, namesto da bi bili sami gospodarji na svoji zemlji. V nedeljo se bodo koroški kmetje odločili, ali hočejo še nadalje tlačaniti v službi oholih nemških baronov, ali hočejo, da se ta zemlja razdeli mednje. Zakaj ministrski predsednik dr. Vesnič je izjavil, da se bo na Koroškem agrarna reform« izvedla takoj po glasovanju in se bodo veleposestva razdelila med kmete, ki zdaj tlačanijo na tej zemlji. Nobenega dvoma ni, da se bodo Korošci v nedeljo odločili za Jugoslavijo in oddali zanjo belo glasovnico, zeleno pa bodo raztrgali. Zakaj spadati v državo, ki ima najslabši denar na svetu in ki je tako zelo navezana na pomoč tujih držav posebno Jugoslavije in Čehoslovaške, da mora v dveh mesecih gladu umreti, če bi ji te dve državi vedno ne dovažali živil, v tako državo spadati je pač najhujše pro-kletstvo. Poslušajte koroški kmetje, kaj piše dne 15. septembra avstrijska »Bauernzei-tung«, kako delajo v Avstriji s kmetom, »H koroški kmetski zvezi prihajajo neprenehoma pritožbe o strašno težkih kaznih, ki jih nalagajo kmetom, ki ne oddajo ali pa oddajo premalo mleka in žita. Dogaja se, da so kaznovani kmetje, ko oddajo premalo, z globo od 24.000 do 32 000 kron. Pritožbam se ne ugodi ali v zelo pičli razmeri. Kar se je zvedelo v poslednjih časih o strogem kaznovanju kmetov, presega vse meje. Ali hočejo zares ravno kmetu potegniti kožo rez ušesa in ga napraviti za novodobnega sužnja? Tako že ne more iti naprej!« Ali ste slišali? Ali torej hočete zopet neprestane rekvizicije, in če ne boste mogli dati, boste plačevali visoke kazni. V Jugoslaviji, odkar obstoji, še ni bilo nobenih rekvizicij žita, krompirja, mleka itd., ker je tako bogata, da še stradajočo Avstrijo zalaga. In ta strašen dolg ki mori Avstrijo! Kako ga bodo plačali, ko nimajo nobenih dohodkov. Zato ni čuda, da njihov račun znaša vsako leto 10 milijard primanjkljaja, v katerem pa ni všteta ogromna množina živeža, k', ga dobiva od zunaj na »puf«. Korošci če hočete, da vas do nagega slečejo, če hočete, da vam pobero vse, kar imate Ln pridelate, če hočete, da pridrve nad vas zopet nemški volksvvehrovci ka-kot divje zveri in vam vse opustošijo in požgo, kakor ste to že skušali ako hočete, da vam oskrunijo vaše cerkve — tedaj glasujte za Avstrijo. Kdor pa hoče mir in red in zemljo ter srečno bodočnost, ta bo glasoval za Jugoslavijo, ki Lina največje prirodno bogati vo in ki jo zavidajo radi tega vse druge države. Zato ga ne bo v nedeljo koroškega kmeta, ki ne bi raztrgal zelene avstrijske glasovnice, belo pa celo oddal na volišču. Zato vsi, prav vsi na volišče! Korošci oproščeni vojaščine. Belgrad, 4. oktobra. Ministrski svet je je v eni svojih zadnjih sej bavil z vprašanjem o osvoboditvi vseh Korošcev od vojaške službe in o u 'dbi milice na severni meji na Štajerskem ,n Koroškem. Dr. Korošec o volitvah. V Mariboru se je 30. sept. vršil zbor zaupnikov SLS za Štajersko. Na tem shodu je podal vodilne misli za bodoči vo-livni boj tudi minister dr. Korošec, ki je že toliko okreval, da je zapustil bolnico. Tu poročamo r:'. katere njegove misli, ki so bistvene: Kakor vojaki razvijajo svoje zastave, k*dar odkorakajo v vojsko, tako ludi stranke nanovo razvijajo zastave, svoj program, kadar gredo v volivno borbo. Zastava naše stranke ni nova, naš program vam 'c znan. Zalo mi dovolite, da ga ne ponavljam, ampak da govorim le o nekaterih vprašanjih, ki stoje danes v ospredju javnega zanimanja in o katerih se mi zdi potrebno, da se tudi z naše strani spregovori jasna beseda, Enaka prava za m. Mi Slovenci smo v biv$i Avstriji bili zaradi tega tako nezadovoljni, ker z drugimi narodi nismo bili enakopravni. Ml smo morali le orati in sejati, želi pa tO drugi. Nič ni torej čudnega, ako si v novi državi, kjer nismo več različni narodi, ampak bratje z brati, želimo in zahtevamo povsod najstrožje enakopravnosti. Zdi sc nam na mestu, da te zahteve iznašamo ravno sedaj kot del našega programa za bližive volitve. Mi zahtevamo, da so si vsa tri plemena, slovensko, fcrvr.tsko in srbsko, enakopravna, popoluo cvckopravna, nobeden ne sme vladati nad drugim, nobeden ne sire imeti veii dol/nesli in pravic. V«J enako, ker smo vsi lira t je. Zato zahtevamo, da so davki ;ovsod enaki. Zalile.-amo, da je državna skrb za šole, bolnišnice, uradnike tudi povsod enaka. Zahtevamo, da so veroi/povedanja enakopravna pred državo. Razredni boj. Naša KVictska zveza je kiretska stranka. To /.e ime kaže. Vendar ni razredna'stranka, to se pravi, stranka, ki bi se omejevala samo na kmete, vse druge razrede ali stanove pa izključevala. Taka razredna stranka jc Samostojna, ona se hoče brigali le za zemljiške posestnike, nadalje socialistična in boljševistična, ki se ozira samo na delavski stan, in nazadnje demokratska stranki, ki po programu kajpada ni razredna, pač pa v istini, kajti njej sledijo lc meščani, kmet in delavec sta pobegni'.! iz njenih vrst. Ako hočemo, da bo kmet vodil našo državo, in za tem stremi naša stranka, potem mora kmet vodili državniško politiko, to je, brigati r;e mora za vse ia vsakega, ne sme nikogar prezirati, omalovaževati in izključevati, ker bi si s tem naseli1, v svojo državo lc nezadovoljnost in upornost, osobito delavskega stanu, in-d-jstrijalnetja in kmetskega. Razredna politika je v svojem bistvu revolucionarna politika, kar socialisti in boljševiki odkrito priznavajo, samostojni revčki pa še očivid-no niso spregledali, kam vodi njihov, od liberalne gospode jim napisan program. Toda ne samo iz državniškega stališča, ki ga mera vsaka resna kmetska l1 strani.a varovati, ic treba, da se ozira kmet-politik na vse druge stanove, ampak tudi naše krščansko svetovno uaiiranje nam veleva, da se trudimo zs zbližanjc, spravo in harmonijo med stanovi ne pa da jih hujskamo na medsebojno sovraštvo (a borbo. Samostojnost Slovenije. V ospredju volivnega boja na Slovenskem in prav kmalu tudi v hrvatskem deta naše domovine bo stalo vpraianje, kako hočemo upravljati državo, aH vse iz Belgrada, ali pa nekoje stvari in zadeve tudi iz drugih središč. Naši nasprotniki se v tem oziru še niso dovolj izjasnili. Ozrimo sc najprej na sol Jugoslavije, na liberalno stranko. Te soli je na Slovenskem presneto malo, in še ta se je v zadnjem času pokvarila. Liberalna stranka je bila do pred volitvami strogo centralistična, vse jc hotela uprav.):ati is Belgrada ven, sedaj pa ko ji je zlezel volivni strah v kosli, je državnotvorna in državoohranjujoča ■stranka tudi prišla :ned črne izdajalce otačbine, med separatiste. Tudi ona, tako vsaj pravi, je za fo. da sc vse zadeve vendarle nc upravljajo iz Belgrada. Toda Ja najnovejša čudovita spreobrnitev liberalcev se nikomur ne zdi odkritosrčna, ampak ramo cn izlet, eno letovišče, ki bo trajalo skozi v olivno borbo, potem pa se bodo zopet vrnili na železno trdo centralistično stališče, na katerem še danes vztrajajo njihovi hrvatski in srbijanski vo-■ litclji. Za samostojne oštirje in kramarje je vprašanje centralizma in samouprave se-ved" previsoko vprašnje, za to nam njihove bukve nc povedo nič določnega Oni bodo plesali, kakor hodo njim njihovi tihi kur;i orji iz liberalnega tabora zagodli. Novi socialisti, boljševiki, so centra-Bsii, vse v Belgrad, stari socialisti pa pravijo, da so za avtonomijo, torej nekaj se lai da tudi Ljubliani, Zagrebu, Sarajevu td Toda težko je verjeti, da so socialisti odkritosrčni, ker njihovi srbski in hrvatski .ovariši pod Koračem in Bugšekom zago-\arjajo centralizem in iščejo z voditeljem centralistov, s Pribiecvičem, pri volitvah elo skupnega nastopa, kakor so nam te jni poročali zagrebški listi. Kaj pa naša stranka? Mi zahtevamo, da se država radi hi-rejše, boljše in primernejše uprave razdeli v več pokrajin. Merodajni naj bodo skupni cspodarski in kulturni interesi. Ker pa c dosedanji gospodarski in kulturni razvoj v krajih, kjer prebivajo Slovenci, enakomeren, zalo zahtevamo, da se določijo vsi slovenski kraji kot ena upravna cclota. Ta upravna celola naj dobi svojo samoupravo, to je za krepko življenje in ugo-Jen razvo) potrebno samostoinost. Naj ima i vso državo skupno, kar je za red, moč n ugled države potrebno, pa bo samostojna v vseh zadevah, ki se hitrejše, bolj-in točnejše morejo opravili ' \ Vod-tvo teh samostojnih zadev zvoc! »okrajirski vladi, ki bo odgovore i ^/-.ra-mski skupščini. To je rse naše izdajstvo, to ;c : ■ .e-taratizem, to je naš veliki greh. Zovc se -amouprava, samostojnost Slovenije. Mi se ega greha ne sramujemo, ž njim gremo 2* , veselo v volilni boi, ž njim hočemo 'udi j zmagati! Zv? pravice vere in Cerkve. Nasprotniki nam pravijo, da ni oku-| sno, ako zamešamo verska vprašanja tudi . v politiko, posebno pa tega naj ne stori-1 mo v volivni borbi. Naše mnenje pa je, da nikdar ni bilo opravičeno in tako potrebno zanesti verskih vprašanj v v olivno borbo, kakor ravno dandanes, ko se pripravljamo za volitve v ustavetvorno skupščino. Razmerje med državo in cerkvijo se mora nanovo urediti, ker je sedaj to raz- j merje v vsaki pokrajini drugačno. Razmerje države do cerkve mora biti, ali prijateljsko ali sovražno. Mi smo za prijateljsko nasprotniki za sovražno razmerje, Določiti se mora, ali bc v naših šolah ostal križ in katehet ali ne! Kako mislijo v tem ozira liberalci in socialisti, nam je znano. Določiti se mora. ah bo smel duhovnik v cerkvi svobodno govoriti, ali pa mu bodo dali nagobčnik v obliki kakega kancelparagra-fa. Določiti se mora tudi, ali bo država ščitila zakonske predpise različnih veroizpo-vedanj ali ne. V vseh teh vprašanjih smo s pravoslavnimi in mohamedanskimi sodržavljani enakega naziranja. So pa tudi vprašanja, katera zahtevajo samo nas katolike in v katerih zahtevamo brzo rešitev. V Bosni in Hercegovini sc skoraj v vsaki panoji javne uprave ne samo zapostavljajo katoliki, ampak celo preganjajo, Posebno hudo je to v naučnem ministrstvu, v katerem sc dogajajo največje krivice. Poverjenik za šolstvo si prisvaja celo pravico, akoprav je pravoslaven, aa zabranjuje katoliške Marijine družbe in kaznuje one, hi so njih člani. Enaka zapostavljanja se dogajajo tudi katoliškim Bun-jevcem in Sokcem. Z veliko žalostjo opažamo tudi, da zatira ministrstvo vere vzgojo našega duhovniškega naraščaja, ker vzgojevališčem posvetnega in redovniške-ga duhovništva vskratujc potrebno podporo. dočim jo drugim veroizpovedanjem v dovoljivi meri dovoljujejo. Vprašamo katolike, osobito pa duhovnike in katoliške časnike, kateri stranki hočejo izročiti zastopstvo tako eminentno verskih in cerkvenih interesov. Pasivnost v agitaciji in volivni borbi bi V:,"< pustljiva pegreška. Proti miHffirizmo. Naša stranka jc bila od nclu .. ra-čclu proli militarizmu ter je želela, da sc spori med državami in narodi spravljajo na nekrvav način s sveta. To načelno stališče zavzema naša stranka še tudi danes, čeprav vemo, da se naša država ne more razorožiti, ako vse države okoli nje prežijo ? puškami in topovi, kako bi ji odtrgali š<; one kose zemlje, kojih nam še niso odvzeli naši ljubi zavezniki v Parizu. Toda, ako militarizem še mora ostati, potem zahtevamo, da jo pameten, člove-I koljuben. moderen. B^tinjanje, kaznovanje , s tenj. da morajo vojaki gledati v solnce, ekserciranje v srajci in bjjodnjih hlačah ter brez čevljev, slab;' hrana, vse to so stvari, katere morajo izistati, oziroma sc poboljšati Se med vojsko sruo računali, da bodo po v ojski prv i odločno nastopili pioti inili- I tarizmu tudi socialdemokrati, Čeprav | J bilo v njihovi moči, žc davno končati svl' • lovno vojsko. Socialisti, ki so u vsakh deset helarjev uprizorili štrajke, nis0 ho teli upeljati splošnega štrajka, da bi usta vili svetovno Mani«, ampak ao nadalje u delovali po iabrikah celega sveta morilna orožja za nadaljevanj« vojske. Na Ruskem so pHšK aocialisti v obliki boljševikov na vlado. A kaj vidimo? Soči-alistična Rusija je aedaj najbolj militaristi-čna država na celem svetu? Tako so h. d?.'i socialisti svoje načelo. Krepko, toda dostojno! Kako se bo vršil letošnji volivni boj? Mi želimo, da mirno in dostojno. Zato zelo obžalujemo, da je častivredni ljubljanski župan dr. Tavčar otvoril volivno borbo s psovko o »katoliških kavkah«. Ne sanio mi ga obtožujemo zaradi te psovke, ampak tudi njegova starort in njegova socialna pozicija govorita proti njemu. Sioer pa nismo nervozni in ne gledamo plaho v bodoče dni. Mi smo na vse navajeni in na vse pripravljeni ter bomo nasprotne napade krepko, a dostojno odbijali. Surovost nasprotnikov je ob vsaki volitvi odpirala volivcem oči ter nam samo pomagala do zmage. Naš program in besnenje nasprotnikov bo nam tudi v tem vohvnem boju pomagal do zmage. To upamo tem bolj, ker je po zadnjih odkritjih postalo jasno, da so samostojneži vsak hip pripravljeni, izdati on« kmet«, Id še gredo za sjlmi. Pri volitvah hočejo nastopita skupno a liberalci Tajnik celjske okrožne organizacije liberalcev je v tem smisla že obvestil svoje pristaše. Izdajstvo se je torej za kulisami moralo žc izvršiti. Kdor je zaveden kmet, ne bc šel z izdajicami. Pojdimo torej z zaupanjem v volivni boj! Kakšna na) bo samouprava za Slovenijo? Kaj hočemo mi? Stojimo strogo na načelu, da je naša država edinstvena. Zato mora biti državi skupno vse to, kar jo napravlja edinstveno in eno. Vse zadeve, ki jih imamo s Srbi in Hrvati skupne, mora upravljati skupna osrednja vlada v Belgradu. Torej imamo skupnega vladar,a, skupno zastopstvo v zunanjih državah |ne da bi kdo n, pr. na Angleškem zastopal Slovence, drugi Hrvate in tretji zopet Srbe, temveč en sam zastopa celo državo Jugoslavijo), dal e so vsem skupne trgovske in carinske pogodbe z zunanjimi državami. Skupna nam je oborožena sila, cenar, za celo državo vaz-' na prometna sredstva (glavne železnice in glavne ceste, plovstvo. pošta, brzojavno m telefonsko omrežje), trgovstvo, civilno m kazensko pravo, uredba sodstva (da ne bodo na Hrvatskem drugače sodili kot pri nas), skupne so nam denarna sredstva ("* : nance). v ko'ikor potekajo iz državnih oo-I hedkov, povsod enak državni davek, in j splošne okvirne postave v vseh drugih z*"* I devah. Cela država pa naj se razdeli v več pokrajin, od katerih ena naj bi bila Slovenija s Prekmurjem. Vsaka taka pokrajina naj bi imela svoj deželni, pokrajinski zbor, katnor voli ljudstvo svoje pokrajinske poslance. Ta - pokrajinski zbor naj dela za pokrajino veljavne in obvezne postave, v kolikor te niso proti ustavi ali državnim postavam. Sklepa naj o pokrajinskih davkih in drugih dohodkih, o pokrajinskem proračunu in računskem zaključku. Pokrajinski zbor naj voli deželnega predsednika, ki ga kralj potrdi, Dalje voli tudi posamezne poverjenike, ki z deželnim predsednikom tvorijo pokrajinsko vlado. Ta vlada mora biti pokrajinskemu zboru odgovorna in uživati zaupanje pokrajinskega zbora. Ako ne, mora odstopiti. Pokrajina nas se razdeli v samouprave, okraje svojimi skupščinami in občine z občinskimi odbori. Kaj hočejo liberalci? i.iberalci zahtevajo tudi pokrajinsko vlado, kakor jo imamo doslej. Toda ta vlada naj ne bi bila odgovorna ljudstvu, oziroma pokrajinskemu zboru, temveč samo ministrstvu. Na ta način bo nad Slovenijo lahko vladal in vihtel svoj bid zopet kakšen dr. Žerjav, četudi bi ne imel nobenega človeka za sabo. Prišli bi zopet nazaj v ono dobo, ko je avstrijska vlada lahko poslala na Kranjsko barona Heina, najhujšega sovražnika Slovencev, in mi bi morali zraven reči: Amen. Pa takrat je bilo vsaj toliko boljše, da smo imeli poleg deželne vlade, ki je bila samo ministrstvu odgovorna, vsaj še samostojen deželni odbor, ki je moral uživati zaupanje ljudstva. Po liberalnem načrtu bi imeli sedaj samo deželno vlado, ki bi bila samo ministrstvu odgovorna. To bije v obraz vsem demokratičnim načelom. Dalje zahtevajo liberalci, da bodi predvsem ljudsko šolstvo samo od ministra odvisno. Učitelje in nadzornike nastavlja minister, stariši, kateri so za svoje otroke pred Bogom in ljudmi odgovorni, nimajo pri tem nobene besede. Največja krivica, ki jo pa liberalci zahtevajo samo zato, da bi s pomočjo liberalnega ministra celo Slovenijo posuli s svobodomiselnimi in brez-verskimi učitelji! Liberalni centralizem gre celo tako daleč, da zahtevajo, naj celo občinske tajnike nastavlja država (Glej »Domovina« št. 109). Na ta način bi morala občina drago plačevati od države nastavljenega tajnika, župan in občinski odbor pa bi na ta način imela nad sabo kuratorja in človeka, ki bi jih samo šikaniral in tožil na višjo oblast. Tajnik bi lahko na vse načine nagajal županu in ljudem, odstavili bi ga pa ne model nihče. Kmetje, doslej ste imeli opraviti z uradniki samo na davkariji in pri glavarstvu, in veste, kako prijetno je imeti opraviti z. državnimi uradniki, če ti nimajo smisla za ljudstvo, za nadalje pa boste imeli po liberalnem načrtu opraviti z državnim uradnikom tudi v županovi pisarni. Kmetje, sedaj veste, pri čein da ste. Če hočete še par bičev več, velite liberalce — pa naj bo že to meščanske ali kmetske liberalce — če pa hočete, da bo- dete sami svoji gospodarji, vsi na volišče in pometite z ljudmi, ki vas hočejo ukleni-tl v spone birokratskih in uradniških verig. Vsi s slovensko ljudsko stranko, ki zahteva popolno samoupravo. CENTRALIZEM JE TAM. KJER SE VES DENAR IZ CELE DRŽAVE STEKA IE V ENO BLAGAJNO, NAD KATERO GOSPODARI KOPICA MINISTROV, LJUDSTVO PA MORA MOLČATI. CENTRALIZEM JE TAM, KJER JE EN SAM PARLAMENT, KI SE BRIGA SAMO ZA VELIKE POKRAJINE. MANJŠE PA ZANEMARJA, KER IMAJO MALO ZASTOPNIKOV. CENTRALIZEM JE TAM. KJER SO VSI URADNIKI ODVISNI SAMO OD ZGORAJ IN ZATO ZA LJUDSTVO NI-MAJO SRCA. CENTRALIZEM JE TAM, KJE« POKRAJINSKE OBLASTI NISO ODGOVORNE LJUDSTVU, TEMVEČ SAMO MINISTROM, CENTRALIZEM JE TAM, KJER DRŽAVA NASTAVLJA VZGOJITELJE IN UČITELJE, STARŠI PA NIMAJO NOBENE BESEDE. CENTRALIZEM JE TAM, KJER DRŽAVA NASTAVLJA CELO OBČINSKE TAJNIKE. KI IZVRŠUJEJO KURATOR. SKO SLUŽBO NAD KMETSKIMI ŽUPANI IN SO MASTNO PLAČANI IZ OBČINSKE BLAGAJNE. CENTRALIZEM BI BIL SMRT ZA SLOVENIJO. POGIN ZA DRŽAVO. CENTRALIZEM HOČEJO LIBERALCI, KER SO KAPITALISTI IN SE BOJE, DA BI LJUDSTVO IMELO KAJ BESEDE. KJER JE CENTRALIZEM, IMAJO SVOBODOMISELCI VSO MOč V ROKAH IN VIHTIJO SVOJ BIČ NAD LJUDSTVOM. V BOJ PROTI CENTRALIZMU, V BOJ ZA SAMOUPRAVO SLOVENIJE, V BOJ ZA SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO, KATERA EDINA NA SLO-VENSKEM SE BORI ZA SAMOUPRAVOI Zaupni shodi. Iz Ribnice nam poročajo: V nedeljo popoldne se je vršil v društveni dvorani sijajno obiskan shod zaupnikov celega kočevskega političnega okraja. Zaupniki so sklepali o vseh volivnih predpripravah in se tudi razgovarjali o kandidatih. Debata je bila zelo živahna. Udeleževalo se je je več zaupnikov. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in z največjim navdušenjem. Dr. Kulovec je razvil strankin program in očrta! podrobno zahteve stranke glede samouprave. S smehom so vzeli zaupniki "a znanje, ko jim je govornik povedal, da sc mladi liberalci tolažijo, češ, da je SLS v vprašanju samouprave na umiku. Program stranke, kakor ga je govornik razvil, so zaupniki v celoti odobrili in vodstvo stranke pozvali, da gre zanj z vso brezobzirnostjo v boj. Shod zaupnikov za radovljiški okraj. V nedeljo popoldne je bil v Ljudskem domu v Radovljici izvrstno obiskan shod zaupnikov SLS sa radovljiški okraj. V Ime- nu načelstva SLS je poročal prof. Remec, Zaupniki so storili vse potrebne sklepe glede volivnega gibanja. Zaupniki so v celoti odobrili program SLS gledt avtonomije. Shod zaupnikov za ljubljansko okolico. Včeraj je bil v Ljudskem domu v Ljubljani pod predsedstvom načelnika K< Z. za Dobrunje, g. Miklavca, sijajno obiskan shod zaupnikov SLS za ljubljansko okolico. Zastopane so bile vse občine po naših najboljših političnih delavcih. Vi imenu načelstva stranke sta poročala proL Remec in dr. Kulovec. Vsi sklepi so bili sprejeti soglasno in z največjim navdušenjem, Volivni shod SLS v Lucnah. V nedeljo je bil dobro obiskan shod SLS v Luč-nah. Poročal je dr. Stanovr'''. Volivci so soglasno odobrili program SLS, zlasti njen podrobni načrt glede avtonomije, Shodi zaupnikov na Š*aierskem. Preteklo nedeljo in ponedeljek so bili po vseh' sodr'' okrajih v štajerskem volivnem ok'ožju shodi zaupnikov SLS. ki so bili vsi, kolikor smo dosedaj poročil dobili, izvrstno obiskani. VODITELJI PO DEŽELI! SKLICUJTE MALE ZAUPNE SESTANKE IN PO-JASNUJTE, POJASNUJTE, POJASNUJ-TE. POUKA JE TREBA PREDVSEM. Volilni imeniki so razgrnjeni. Po mnogih občinah so volilni imeniki že razgrnjeni. Osem dni ima vsakdo prosi vpogled in si ga lahko prepiše. Kdor bo končnoveljavno v volilni imenik vpisan tisti bo volil in nihče drugi. Zato ne sme noben naš pristaš pozabiti iti gledat, ali je vpisan ali ne. , Slovenija odločuje svojo bodočnost za stoletja. Ali dobimo lastno samoupravo, ali bomo lastni svoji gospodarji — ali pa zadušeni v nesrečnem centralizmu, ki je pogin za Slovenijo in državo, to se bo odločilo pri prihodnjih volitvah. Ljudska stranka gre odkrilo v boj za največjo samoupravo, nasprotne stranke se bore za centralizem, ker se boje, da ne bi pri vladi odločevalo ljudstvo, Izid tega boja je velik že odvisen od tega, kako so sestavljeni volilni imeniki. Računajte: Če štejemo 1000 volišč, in na vsakem volišču voli povprečno pet vasi, in od vsake vasi eden manjka v volilnem imeniku, potem znese to 4000 glasov, kar je toliko, kot izgubiti enega poslanca. Iz tega je razvidno, kako važen je vsak glas posebej. Zato naj r,c volilni imenik natančno pregleda, za vse naše pristaše, ki so pomotoma ali nalašč izpuščeni, naj se reklamiralo, nasprotni, ki so opisani, pa nimajo volilne pravice, naj se izreklamirajo. Reklamacije so lahko ustne ali pismene. Treba je potrebnih dokazil. Rakla-mira naj se tudi, če so naši pristaši vpisani s pomanjkljivimi naslovi. Kdo ima volilno pravico, je natančno povedano v zadnjih dveh številkah »Do.* moljuba«. Ljudska siranka na Hrvatskem. Na Hrvatskem se vrše nedeljo za nedeljo velika zborovanja Ljudske stranke. Razmah naše stranke med Hrvati je vedno silnejši. Minulo nedeljo se je v Tovarniku v Sremu vršila žup-rnijska konferenca Ljudske stranke, na kateri so bile zastopane doma lega vse sremske vasi. Navzoči so bili predsednik stranke Barič, poslanec dr. Šimrak, strankin tajnik dr. Andrič in mnogi drugi odlični člani stranke. Konferenca je bila pravo slavje ljudske stranke. Po večurni temeljiti obravnavi stvari, ki tičejo volitev, je konferenca na soglasno zahtevo kmetskih delegatov določila za no-sitelja kandidaske liste v sremski župani-ji dr. Janka Šimraka. ki so ga kmetje dvignili na rame. Popoldne se je vršil velik ljudski shod, na katerem so se navzoči kmetje izjavili za pokrajinsko samoupravo. Ljudska stranka proti militarizmu. Militarizem je tisti lintvern, ki hoče v drži. vi vse, od prvega do zadnjega — pa naj bo ljudi, konje ali vozove — obleči v vojaško suknjo. Ta lintvern je zelo požrešen in je v naši državi v zadnjem proračunu postavljena zanj največja številka — 28 krat večja kot za kmetijstvo. K militarizmu spadajo tudi vse vojaške nasilnosti,, ki se semtertja izvršujejo po državah. Precej takega militarizma se pojavlja tr.di v naši državi. Nismo proti temu, da ima dovolj vojaštva, zakaj krog in krog imamo malo prida sosede, toda tudi voja-Ika oblast mora poznati povsod pravo Ocro. Poslanec Ljudske stranke dr. Šimrak je 1, t. m. posredoval pri vojnem ministru radi preganjanja staršev onih" vojaških ob-vezancev, ki se niso odzvali svojim dolžnostim. Protestiral je proti temu, da se preganjajo roditelji, ako se njihovi sinovi nočejo odzvati vojaškim dolžnostim. Vojni minister Jovanovič je odgovoril, da je tako postopanje nezakonito in da ne izvira od vojnih oblasti, ker niso za to kompetentne, pač pa od civilnih oblasti. Uspeh Kmetske zveze. Ljubljanska vnovčevalnica za živino« s« je ne vemo po kakšnih potih in protek-cijah prilastila izključno pravice v Prek-mfcrju kupovati živino. Njeni mešetarji so hodili po Prekmurju in kupovali živino po scamotno nizki ceni, če pa jo je kmet prodal drugam, je bil kaznovan. Jugoslovanska kmetska zveza se je aa to po svojih zastopnikih pritožila pri de-ždfti vladi ter zahtevala, da naj imajo Icmetje pravico prodajati živino kamorkoli in po katerikoli ceni hočejo. Deželna viada je izjavila, da velja svobodna trgovina in se bo takoj vse potrebno odredilo, >ta se monopol Vnovčevalnice ukine. Sedaj se javlja, da je to izvrfteno in kmetje -mejo živino prosto prodajati. RAZPOROKO IN BREZVERSKO ŠOLO BO VPELJAL PRIHODNJI DRŽAVNI ZBOR, AKO BODO DOBILI V NJEM MOČ SVOBODOMISELNI POSLANCI. KATOLIČAN. ALI SE ZAVEDAŠ SVOJE VESTNE DOLŽNOSTI? Srbi in mi! Napisal državni poslanec Brodar, Dragi kmetje I Ko hodim po shodih ir. občujem z našimi ljudmi, naletim večkrat na neko zmoto, o kateri sem se vam danes namenil pisati. Ta zmota obstoji v tem, da ljudje nimajo pravilne sodbe o Srbih in da vidijo na tem narodu preveč samo slabe strani, ne pa tudi tega, kar je na Srbih do brega in tega, za kar smo dolžni Srbom hvaležnost. Podobni smo tistemu kmetu, ki vidi na svojem sosedu samo slabe strani, na dobre se pa ne ozira. Pri nas delamo še to napako, da delamo za vse zastarele naredbe, ki pridejo iz Belgrada, odgovorne samo Srbe, dasi so v vladi zastopani vedno tudi ministri izven Srbije, ker tvorijo Srbi samo 47 odstotkov prebivalstva Jugoslavije. Glavne stvari, čez katere smo se zadnje čase najbolj pritoževali, bi bile tele. Prišla je naredba (ki se je pozneje popravila, kakor bom opisal pozneje), da se morajo v ivrho popisa konj in voz vsi konji žigosati in vozovi iz celega okrožja pripeljati na en kraj. Dalje morajo kmetski fantje in gospodarji dostikrat ob času najhujšega dela na orožne vaje, Z našimi fanti se pri vojakih slabo ravna, kakor se je nad tem že Domoljub pritoževal. Izvoz živine se ne dovoli, ker v Srbiji še manjka živine, zato pada cena naii živini, previsoka carina, železnice so se podražile, ker so imeli velikanske izgube. Zadnje tedne nas najbolj straši predloženi proračun za 1. 1920 do 21., ki nam grozi s prevelikimi bremeni. — To so po mojem mnenju glavne stvari, ki povzročajo v zadnjem času med kmet-skim ljudstvom nezadovoljnost proti državi. žalostna preteklost. Toda, dragi kmetje, mi se ne sinemo čuditi, če pride večkrat iz Belgrada kaka nepraktična naredba. Kdor pozna srbski narod in njegovo preteklost, bi bil brezsrčen in krivičen, če bi jim očital, da v napredku Se niso tako daleč kakor n. pr, ml, zapadni narodi. Srbi so bili skozi več nego 400 let pod Turki. Kaj se to pravi, biti 400 let pod turško vlado, tega hvala Bogu, Slovenci nc vemo. Manjkalo pa ni mnogo, da bi bili tudi mi to izvedeli. Saj so prišli Turki v prejšnjih časih dostikrat v naše kraje ter ropali, morili in požigali, kamor so prišli. Srb je bil najhujši suženj na Turkovi zemlji skoro skozi pol tisočletja. Vsa zemlja je bila namreč Turkova last, Srb jo jc skoro samo obdelaval in moral dajati svojemu gospodarju dostikrat polovico vsega pridelka, Turek pa za srbskega kmeta ni ničesar storil, Srb ni bil varen ne življenja, ne imetja, ne časti svoje žene in svojih hčera, Nad vsem je gospodaril Turek po svoji volji. Ljudje »o živali brez izobrazbe, brez lol, nikdo M znal ne brati ki m pitati, ime- li tudi niso pravega poljskega orodja. Sko-zi več nego 400 let Srbi niso prav nič napredovali, anipak so v izobrazbi pod 1'urki še nazadovali. Ko so se v začetku 19. ,t0. letja 9*bi otresli turškega jarma in izsesa! vanja, so bili po krivdi Turkov na nižji stopinji izobrazbe nego 1. 1389, ko so prišli po nesrečni kosovski bitki pod turški jarem Ta vsega pomilovanja vreden narod ki ga je Turek pretepal, zapiral, moril, na-' tikal na kole in obešal za malenkostne pre. stopke, se je rešil Turkov iz svoje lastne moči. Pred dobrimi sto leti je živel v turški Srbiji stari oče sedanjega kralja Petra, Bil je kmet, ni znal ne brati ne pisati, imel pa je trdno voljo: rajši umreti nego živeti slabše kakor živina. Začel jc zbirati sibskt kmete (kmet je bil vsak Srb, gospod je bil samo Turek) in jc v hudih bojih pregnal Turke iz enega dela dežele. Večkrat so bi-li v teh bojih Srbi premagani in Turki sc se grozno maščevali nad onimi, ki so se puntali, po prvem ustanku so vse ujete Srbe žive nataknili na kole. Toda Srbi niso odnehali, dasi jih je vsa Evropa tiičala Turkom v žrelo. Srbi so se osvobodili Turkov tako iz lastne moči, da zgodov.na ne pozna naroda, ki bi bil zlomil svoje verige tako brez tuje pomoči kakor Srbi. Beljraj-sko trdnjavo so zapustili Turki šele pred 53. leti (t 1867 ). Tako je bil del Srbov rešen; toda ljudje so zaostali za drugo Evropo za precejšnjo dobo. Tudi sedaj Srbija ni imela časa, da bi hitro ustanavljala šole in zboljšala državno upravo ter pospeševala kmetijstvo. K njej so prihajali neprestano kVid iz Stare Srbije in Macedonijt, ki sta bile ie pod turško vlado, in Srbija se je vedno morala pripravljati na nove vojske, dokler ni osvobodila turškega jarma 1. 1912 13. te ostalih Srbov. Po krvi in jeziku smo Slovenci s Srbi en narod. Če bi bili Slovenci toliko časa pod Turki in stanovali tako blizu njih, bi bili danes na isti stopinji izobrazbe kakor Srbi, če ne še na nižji. Toda nam je bila sreča bolj mila, da se ni turška država nikdar razprostirala prav do Slovenije. Nc bodimo oboiif Seveda smo zato mi v nekaterih stvareh na viiji stopinji izobrazbe nego Srbi. Toda prej ali slej bodo tudi Srb! prišli na isto stopinjo izobrazbe z nami. Jaz ta n»-rod opazujem od blizu in sem se prepričal, kako zdrav, dober in prijazen je ta narod. Dostikrat sem šel v belgrajsko okolico in se čudil, s kako prijaznostjo so me kmetje sprejeli in pogostili. In ie nekaj sem videl; Srbi imajo na» Slovence tudi zelo radi in se žele od njih učiti. Mi moramo le gledati, da ne bomo nastopili proti Srbom kakor kak neumen meščan, ki se iz kmetove nepoučenosti norčuje, ampak tako, kakor so nas kmet« opozarjali najboljši izobraženci duhovske-ga in cvetnega stanu na stvari, ki nam ie manjkajo. Spoštovati moramo drug drugega, pa bodemo prijatelji. Ko hi Srbov nc bilo... Zlasti pa, drajgi kmetje, nc smemo en« stvari pozabiti: kaj bi bile, če bi Srbov n« bilo? Mi bi bili danes deloma pod Avstrijo, deloma pod Italijo. Ker bi biU pod strijo, bi bil naš denar danes skoro trikrat manj vreden, nego je danes. Vladali bi nam socialisti, plačevati bi morali ogromno vojno odškodnino, živeti bi morali celo vrsto nemških uradnikov, ki jih je v Avstriji strašno preveč, rekvirirali bi nam žito in živino po maksimalnih cenah in mi bi bili v gospodarskem oziru danes veliko na slabšem, nego smo bili med vojno. Kar pa bi bili pod Italijo, bi se nam pač godilo tako, kakor se godi goriškim, tržaškim in istrskim Slovencem in Hrvatom, ki čakajo kakor duše v vicali, kdaj jih pride Jugoslavija rešit. Za to pa, dragi kmetje, mene srce boli, če vidim dostikrat, da naši ljudje vidijo na naši državi le preveč njene začasne napake, nimajo pa nobenega smisla za to, kar imamo od Srbov dobrega (lastno državo!) in za kar se imamo Srbom zahvaliti. Če bomo s Srbi živeli v dobrem prijateljstvu, bo nam to prej ali slej zelo prav prišlo. Srb je vitežki, on ne ostane nikomur nič dolžan, ne prijatelju, ne sovražniku. Kako ravnaimo? Srbski narod tudi sam ve, kako )e v marsičem zaostal, saj je bil med vojsko v Franciji, Nemčiji in Italiji in je videl, kako žive bolj izobraženi narodi. Če bomo mi Srbu lepo pomagali, da se dvigne in lepo uredi svojo deželo, da se bo v njej dobro vladalo, bo videl Srb v nas svojega najboljšega prijatelja. Naše pritožbe. "Tako n. pr. smo se poslanci Slov. ljudske stranke mnogokrat prepričali, da so Srbi prav radi vpoštevali nasvete, ki smo iih jim dali in so popravili naredbe, ki so bile že izšle, po naših nasvetih. Poslanec dr. Hohnjec se je pritoževal na vojno ministrstvo in poveljstvo dravske divizije radi načina, kako so pri nas hoteli izvesti popis in žigosanje konj in voz, ker bi bil ta način popisa zvezan z velikimi težavami, stroški in sitnostmi za kmeta. Vojaška oblast je to pritožbo takoj upoštevala ter opustila ta način popisa in žigosanja. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo se tudi pritoževali proti temu. da morajo naši možje in fantje na orožne vaje ob času najhujšega dela. Vojni minister nam je obljubil, da bo naši želji ustregel takoj, kakor hitro bodo urejene naše meje in nam zaradi Italijanov, Mhžarov, Bolgarov in posebno še roparskih Albancev ne bo treba imeti toliko vojaštva pod orožjem, Pred tednom dni je šla posebna depu-tacija poslancev Ljudske stranke k vojnemu ministru ter mu povedala pritožbe naših vojakov glede načina, kako se postopa z njimi. Vojni minister je obljubil, da bo pos krbel, da se izboljša položaj naših vojakov. Izvoza živine nam poljedelski minister zaenkrat ni dovolil, pač pa je obljubil, da pride v kratkem v Slovenijo posebna komisija, ki bo nakupila za 6 milijonov kron plemenske živine. Radi odškodnine za mobilizirane konje in voze za koroško Ironto sem že ob-upaval, dft bi se kaj dobilo. Toda, kakor sem že zadnjič poročal »Domoljubu«, ima-tao žc natančne podatke iz ministrstva in je upanje, da le bode nekaj. Železnice so se res podražile, ker so imele doslej na leto najmanj za 500 milijonov izgube, to pa zaradi tega, ker je bilo po vojski 2000 lokomotiv nerabnih in jih je morala država dati popraviti, ali pa kupiti nove; popraviti je bilo treba tudi na tisoče vagonov in vse mostove v Srbiji, ker so jih Nemci in Avstrijci ob umiku iz Srbije razstrelili. Tudi so se izboljšale plače vsem železničarjem. — Država pa seveda ni antikrist, da bi lahko denar samo sipala, ne imela pa nobenih zvišanih dohodkov. Najslabše gospodarstvo je pa tisto, ki dela dolgove že za vsakdanje potrebe. Kar se tiče proračuna, kažejo Srbi dobro voljo, da upoštevajo skoro vse olajšave, ki jih predlaga zastopnik Slovenske ljudske stranke v finančnem odboru, pasi. Vesenjak. Posebej pa so pozdravili predlog, da se vsi davki za vse pokrajine naše države izenačijo, V Srbiji se res leta 1918. in deloma 1919. davki niso plačevali; toda bilo bi tudi nečloveško, če bi se zahteval še davek od človeka, ki jc bil 7 let v vojski in ob povratku na doin našel povečini svojo hišo požgano ali pa vsaj izropano, orodje uničeno, polje opustošeno, ženo, otroke, starše in sestre pa v grobu. Sedaj se pa plačujejo davki tudi v Srbiji. V zmoti so tisti, ki trdijo kaj drugega. Posebno se sliši, da nimajo velikih direktnih davkov, posebno zemljiškega ne. Tudi to je napačno. Kdor mi ne verjame, naj študira srbski zakon o neposrednem davku v zadnji izdaji iz 1. 1914. O vseh teh stvareh smo se poslanci Slovenske ljudske stranke dobro informirali ter ste, dragi kmetje, o resničnosti mojih besed lahko prepričani. Obširneje me o vseh teh stvareh lahko vprašate na shodih, ko mine parlamentarno zasedanje. Mi moramo sedaj našo hišo (državo Jugoslavijo) zidati, ne pa podirati. Naša bodočnost ni temna, ampak tako lepa, da nas zanjo zavidajo Nemci in se n»s radi nje boje Italijani. Najmanj se je pa treba bati nam kmetom, da bi se v Jugoslaviji vladalo proti nam, ker smo v veliki večini, če se bomo tega le zavedali in se ne bomo cepili v razne stranke. Dauk iz kmetskih nemirov na Hrvatskem. Kakor je našim čltateljem dobro znano, Je pred nekaj tedni došlo na Hrvatske«? do precej hudih kmetskih nemirov. Vlada je odredila popis ln žigosanje konj ter druge živine. Obenem se Je vršila tudi rekvlziclja živine za armado. Pri tem je oblast zelo grdo izstopala s kmeti. Neki major je tolkel kmete s puškinim kopitom' po glavi in jih zmerjal. Orožniki so iako divjali, da leži 50 kmetov težko ranjenih v belovarskl bolnišnici, Ti nemiri so imeli svoj konec v ječah in bolnicah ter so našli prccej glasen odmev v narodnem predstavništvu. Na tozadevno vprašanje poslanca Bukšega je ministrski predsednik Vesnič tako zavito ln v vlsokoletcčih frazah, cla menda nihče nI vedel, kaj je hotel povedali. Jasneje in odkriteje so govorili poslanci. Poslunec Narodnega kluba Hrvat Haužek jo povedal, da so kmetski nemiri le izraz splošnega nezadovoljstva, ki je med kmetskim ljudstvom in ki ima svoj izvor v tem, da hočejo liberalci, predvsem njihov general minister Priblčevič ogoljufati hrvatsko ljudstvo za samoupravo, katero jim je slovesno zagotovil regent dne 1. decembra 1918. Pribičevičeva družba hoče po celi državi sama komandirati, če pa se ljudje upro broemiselnlm naredbam, jih pa bati-najo. Največ da ]e škodoval državi Priblčevič s svojim centralizmom. Poslanec Slmrak od Ljudske stranke je tudi naglašal, da je poglavitni vzrok kmetske nezadovoljnosti liberalna upravna oblast, ki hoče s pomočjo bajonetov prisiliti kmete, da so odpovedo svoji samoupravi in se usužnijo liberalnemu centralizmu, ki hoče vso komandirati iz liberalnih minlstrstov v Belgradu. Grajal je, da se zapirajo očetje in matere, ako so vojaški novinci nočojo odzvati pozivu. Opisoval je težki poloial, v katerem se nahaja hrvatsko kmetsko ljndstvo, ki obubožava, propada ter mora svoje pridelke dajati Izpod cene, a vse drugo mora kupovati po ogromnih cenah. Žigosanje živine je bilo samo povod. Krvave kmetske roke terjajo, da se Iz te drŽave iztrebi korupcija. Liberalna poslanca Vilder hi Ciiiso-gona nista naSla na oblasti nobene nar pake, pač pa sla sc spravila nad kmeta ln rekla, da ga jo treba poučiti. (Kmeta je torej treba naučiti, naj lepo kloni svoj hrbet, kadar bo zavihtela nad njim svoj bič Priblčevič - Zerjavova roka). Srb Stojan Protič je zahteval, da se kaznujejo tisti oblastniki, ki so s svojim postopanjem zakrivili nered • na Hrvatskem. Kaj moramo končno de povzeti iz tob hrvatskih nemirov? 1. Da krvavi upori ne vedejo do nobenega znatnega izboljšanja, pač pa do. ječ in končno do razpada države, s katero bi razpadli tudi mi in bi bili mi in naše premoženje plen nemških, italijanskih ln mažarskih divjakov. 2. Da jo zadnji čas, da pridejo res pravi kmetski zastopniki do besede * osrednji vladi ln končno enkrat odstranijo največjo nevarnost za našo državo, ki se jI pravi Prlblčevičev centralizem. Za ta centralizem, ki je smrt ne samo Slovenije, temveč celo države, se zlasti vnema dr. Zerjavova liberalna stranka, ki stoji v najožjih zvezah s Samostojno kmetsko liberalno stranko. Kako se dj*. 2erjav trudi za centralizem, navajamo na drugem mestu. LIBERALNA STRANKA NA SLOVENSKEM JE RAZCEPLJENA NA TRI DELE: JUGOSLOV. DEMOKRATSKA STRANKA. SAMOSTOJNA KMETSKA IN NARODNOSOCIALNA, DUŠEVNI VODITELJ VSEH TREH JE SVOBODOMISLEC IN PRIJATELJ KAPITALISTOV DR. ŽERJAV. NAJVEČJI SOVRAŽNIK SAMOUPRAVE SLOVENIJE. Užitnina (trošarina). Država rabi denar, zato ga mora iskati pri državljanih potom davkov. Od države pa imajo državljani zahtevati, da so davki pravični t. j. da je vsak prebivalec obremenjen z ozirom na njegovo davčno moč in da se nc uniči gospodarstvo. Naši davki pa niso pravični. Tak nepravičen davek je državna užitnina (trošarina). Ta davek jc bil z 20. septembrom raztegnjen na vso državo, dočim je popreje veljal le za Srbijo in Črno goro. Užitninski davek, ki nekateri hudomušneži imenujejo tudi liberalni« ali po finančnem ministru tudi Stojanovičcv davek« se plača v zlatu. Kdor nima zlatih dinarjev mora dati za vsa kega 2 srebrna t. j. naših ubogih 8 »jugoslo vanskih« kron. Naj sledi seznam blaga in pa višina užitnine. V prvem stolpcu našte varno užitnini podvrženo blago, v drugem užitninski davek, ki je veljal pred 20. sept. za Srbijo in Črno goro, v tretjem koliko bi znašal v kronah, v četrtem sedanji davek (po 20. sept.) veljaven za vso državo, v petem vrednost v kronah in v šestem, koliko odpade na 1 kg. Liiitnina (trošarina) z. Srbijo in Črno goro pred sedanja za cclo državo od I Slad!.' r Kava K t v c. nadomestek (ci-korija, žitna kava itd.) Čokolada in čokoladni nadomestek in kakao Surov kakao |fi| Ril \l Olji (jedilno, vsake vrat.) Pivo [ 9 Fin* vina |l0 Konjak |l) Rum 12 Svtčc (rase. loj.vih ia voščenih) |l3| Na električne svetilke, ia sicer i- s) as i ar niče do 32 svsč b) nsd 32 sveč vsak. sveč. c) aa vsako obločaico mesečno 19 20 Kattjtv karbid Vžigalniki, Ih sicer i a) iepaJ 1. t« tki do 23 gramov 2. t.lki nad 29 gramov b) stoječi In vise« Alkohol (špirit) UM* v tleh S,bij.) ■ •,.-<,•■> ■ ■■ Jftltovs kislina Mineral.is podob.vod.: sl minerala« vode b) sodavlca, pokali ca ■M minerala. vode . lodsvlca. itd. Kvas (Pressgerm) •raba lača i t/.,. adkorja. r";. ožino Sedaj is vaško stopinjo alkohola po 2 dinarja (16 kronj. Tako o. pr. bo znašala trošarina na 50 svečno žarnico 83 kron 20 vin., to se pravil žarnica bo od sedaj naprej toliko dražja, č« fo kupil. krajih ----- Kdor prebere natančno to tabelo in pri tem malo misli, pride spoznanja, da nas ie liberalni minister udaril pošteno. Naložil ;e davek, ki ga bo moralo plačevati ljudstvo, v prvi vrsti in najbolj občutno pa .met in delavec. Zato ni nič čudnega, če c je dvignil proti temu davku »Jugoslo-anski klub« kot en mož in da se njegov Za vsako hektolitrsko stopinjo alkohola 10 dinarjev (60 kron). Z« špirit, ki ima 90% alkohola, znaša užitnina za 100 1 100 dinarjev ali 6400 kron. Za vsako hektolitrsko stopinjo alkohola 5 dinsrjev (40 kron). So pa gotove izf.m«, kedaj si treba plačati. O tem prih. Od vsakega °/o se plača 2 dinarja (16 kron). Ker pa ima ta kislina 86*/«, j. trefca plačati za 100 1 172 din. ali 1.376 kron. 1 sifon bo sa 80 vin. dražji. poslanec prof. Vesenjak, ki član finančnega odbora, z vso močjo bori ©roti temu skrajno krivičnemu zakonu. Sicer pa hvala Bogu, da ni več daleč dan obračuna. Takrat obračunamo z liberalno stranko in njenim priveskom Žerjuvovo »Kmetsko« stran!* o. Državni proračun hi Slovenija. Za Slovenijo so v proračunskem lei, 1920/21 proračunani sledeči izdatki; Državni dolgovi, pokojnine, podp0re beguncem, drag. doklada 219,000.216 K (219 milijonov); pravosodje 14,466.707 K (14 milijonov 466 tisoč); šolstvo 76,102.264 (76 mil. 102 tiS0{|. bogočastje 3,673.062 (3 mil. 673 tisoč) notranje zadeve 18,765.987 (18 mj|j.' jonov 765 tisoč); zdravstvo 31,088.334 (31 mil. 88 tisoči-finance 238.169.312 (238 mil. 169 tisoč V zgradbe 32.590.853 (32 mil. 590 tisoč • železnice 82,096.855 (82 mil. 96 tisoč)" pošta 22,503.062 (22 mil. 503 tisoč): kmetijstvo 19,912.148 (19 milijonov 912 tisoč); gozdovi in rude 117,193.412 (117 mi-lijonov 193 tisoč); trgovina in obrt 2 881.890 (2 milijona 881 tisoč); socialna skrb 33,84ti.679 (33 milijonov 846 tisoč). Skupaj 912.290.881 K (912 milijone* 290 tisoč kron). V to skupno vsoto pa šc niso všteti izdatki za vojsko, zunanje zadeve in agrarno reformo. Dohodki za to leto so pa proračunani na 1.325,637.565 K (1.325 milijonov 637 tisoč kron). SOMIŠLJENIKI, GLEJTE. CE SO VSI NASI PRISTAŠI VPISANI V V0 LIVNE IMENIKE. Razgled po svetu AVSTRIJA. Nesorazmerje med številom moškega in ženskega prebivalstva na Dunaju. Glasom uradnih podatkov je sedaj na Dunaju 338.997 za ženitev sposobnih mož, t. j. nad 14 let starih samskih, ločenih in vdovcev, žensR z istimi pogoji pa 478.855. Žensk je torej okroglo 140.000 več nego nmških, to se pravi, da bi moralo ostati od vsakih 100 žensk 14 neporočenih, tudi če bi sc vsi moški poročili. ČEŠKOSLOVAŠKA. Na češkem vre. Socialisti so sc zdrii med sabo in velik del se je proglasil i* comunisle (boljševike). Zahtevali so zase tudi socialistični list »Pravo lidu«; ker ga jim socialisti niso hoteli dati, so komunisti s silo zasedli tiskarno in uredništvo, ladi tega so razmere splošno zelo napel« in bati se je, da izbruhne meščanska vojska, ki bi raznesla Češkoslovaško. Zakaj, tudi Nemci vedno bolj dvigajo svoj greben. Cer so češke oblasti že zaprle 300 nemških šol, so Nemci napovedali štrajk šolskih otrok. Na Slovaškem, kjer Čehi zatirajo slovaško vernost, so Mažari dobili zel? vnete pripadnike, da agitirajo proti državi. Tako si svobodomiselni Čehi s svojim nasiljem in izpodkopavanjem vere* sahm copljcjo grob. POLJSKA IN RUSKA, Vojska med Poljaki in ruskimi boljševiki se, kakor se zdi, vendarle bliža koncu. Kikor znano, so bili Poljaki v začetku hudo tepeni, sedaj se je pa kolo obrnilo in boljševiki tečejo, kjerkoli se Poljaki prikažejo. Mirovna pogajanja se že vrše Ln bodo menda kmalu ugodno zaključena. __ AU SI PRAVILNO. S POLNIM NASLOVOM VPISAN V VOLIVNI IMENIK? Tedenske novice. Politične. p »Domovina« in papež. Svobodomiselni »Domovini« ni nobena stvar bolj na potu kot katoliška vera. Zato skoro v vsaki drugi številki hujska verne Slovence, da se upro papežu ter s tem odpadejo od katoliške vere, kot je storil to del brez-vernih Čehov. »Domovina« št. 109 piše: -Neki belgrajski list pravi, da bi naša vlada najbolje storila, ako bi pretrgala vsako zvezo z rimskim papežem, mi pa mislimo, da to še ni dovolj, temveč bi morali obrniti temu zahrbtnemu podlemu Rimu vsi jugoslovanski katoličani.« Tako Domovina*. Veren Slovencc jc v svoji vesti dolžan, da povsod in vedno nastopa proti tako grdemu listu. p Ljubezen se povsod razodeva. Znani nadučitelj Franc Grudnik iz Češnjice pri Trebelnem, ki je moral svoj ča6 preklicati razne laži o kaplanu Zupančiču, se nekaj pere v svobodomiselni Domovini«, kjer obenem hvali Samostojno kmetsko in pravi, da ji je prijazen. Mi celo to vemo, da jc bi i njen duševni voditelj v Trebelnem. Domače novice. d Slovenski iantje v Hercegovini. Ob- -ačamo se z prošnjo na uredništvo Domoljuba, ako ima kotiček praznega prostora, da sprejme ta dopis. V pojasnilo onim, ki nas krivo obsojajo. Vseskozi dobimo dopi-mo dopise iz domovine, ki nam pa prinašajo samo žalost in očitanje, namreč da smo postali brezverni kristjani itd. Torej tako krivo nas obsojajo brezrniselni ljudje v naši domovini. Mi pa z mirnim srcem rečemo, da smo ostali verni kristjani in tudi spolnujemo svoje verske dolžnosti, v kolikor nam dopuščajo naše razmere. Kdaj so še pri vojakih skupno molili pred vsako jedjo in po jedi, kot molimo sedaj? Ali smo zato zaslužili zasramovanje in zaničevanje, ker smo sc odzvali prvemu poklicu in odšli k vojakom? Kaj nismo še dovolj prestali ali naj trpimo vedno? Želja zadnjega slovenskega vojaka službujočega pri 32, peš-puku jc, da bi sc domači kaj bolj pobrigali za nas. Kajti v srce se nam smilijo naši dragi bratje Slovenci, ki bolni leže po barakah brez vsake pomoči, zapuščeni od celega sveta. Zato vas prosimo, dragi v domovini, spomnite se jih. — Slede imena. d Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani nam je poslalo sledeče navodilo: »Glasom razpisa poverjeništva za notranje zadeve z dne 22. septembra 1970, štev. 9213/pr. se v zadnjem času zopet ponavlja- jo neopravičeni napadi na orožništvo v časopisih, ki jemljejo orožništvu ugled in povzročajo ogorčenje pri prizadetih orožnikih. Ker bi sc z zaplembo takih člankov le škodovalo listu ne da bi se razmere izboljšale, se ugledno uredništvo prosi, da namesto objave v listih predloži njemu vposlane pritožbe proti orožnikom neposredno komandi V. orožniške brigade v Ljubljani, katera bo zadevo nepristransko preiskala in nedostatke odpravila.« Jej, jej, kako se gospodje boje za ugled orožništva. Mi smo pa mnenja, da bodo orožniki sami najboljše varovali svoj ugled, če bodo povsod in vedno nepristransko vršili svojo dolžnost. Čc pa svobodomiselni časopisi danza-dnevom jemljejo ugled duhovnikom, ki oznanjajo verski nauk, kateri za tisoč procentov bolj ščiti državo kot orožniki, se pa nobeno policijsko ravnateljstvo ne razburja. Sicer pa mi gospodu ravnatelju obljubljamo, da bomo došle dopise v prepisu seveda in brez podpisa (da bo tajnost dopisnika zajamčena) radi poslali na komando. Če pa nc bi pomagalo, bi pa seveda stvar priobčili. d Nemško divjaštvo. V nedeljo, dne 26. sept. so celovški nemčurji, ki so prišli v celovško okolico popivat, nazaj grede brez vsakega povoda napadli slovenskega orožnika*, ga pobili na tla in ga pustili. Domačini so ga na to prepeljali v celovško bolnico, kjer jc umrl. Tudi druge naše izletnike so Nemci brez vzroka napadali. d Dr. Anton Mahnič, škoi krški, je težko bolan. Nahaja sc v zdravniški oskrbi v nadškofijski palači v Zagrebu. d Popis vojnih invalidov, vdov ln sirot. Da nc bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo občinski uradi pri popisu glasom naredbe opr. št. III 8987-20 (I) z dne 0. septembra t. I. v kategorijo »Urejeni« in katere med »neurejene , pojasnjuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 8. točke navodila k tabeli I v skupino A (urejeni) oni invalidi, vdove in sirote, ki jim je že odmerjen« od vojaške oblasti našo državo inv. pokojnina oziroma preskrbnina. V skupino B (neurejeni) je treba popisati osebe, za katere bo treba šele urediti vprašanje pokojnino oziroma preskrbnine. d Slovenski fantje od 14. p. p. III. bat. 1. čete: kaplar Francelj Potočnik iz Luše, redo-vi: Nace Košir, Češnijca, Rudolf Markeli, Pod-Ionk, Tone Bernik, Lavtarčni vrh, Janez Ru-par, Sopotnica. Joško Sušnik, Sopotnica — pošiljajo prisrčne pozdrave vsem našim domačim zavednim dekletom in fantom iz gorate Hercegovine. V splošnem se nam ne godi ravno najslabše. Sicer so se nam hoteli tukaj ob črnogorsko-albanski meji Arnavli, nahui-skani od Italijanov, buniti, c pesti sjovenskih junakov so jim ohladile prevročo kri. Lansko leto smo branili našo severno mejo pred pohlepnimi Nemci, a danes stojimo zopet na straži na naši jugovzhodni meji; tako da je baš sedaj na mestu znana prislovica: »Slovenska kri nikol nc f ali!-■ d Poštne znamke s kronsko vrednostjo še veljajo. Odredba, da izgubijo svojo veljavo z dnem 30. sept., je preklicana. d Griža je splošno precej ponehala. — Skrajšanje vojaške službe. Komanda dravske divizijske oblasti javlja: Na stavljeni predlog in prošnjo tukajšnje komande, da se onim obveznikom letnika 1899 u ozemlja dravske divizijske oblastf, ki so bili z ozirom na vladajoče razmere predčasno vpoklicani v aktivno vojaško službovanje na dan 8. januarja 1919 in so bili s 7. julijem odpuščeni od vojakov, ta z izpolnjenjem 21. leta njihove starosti od« služena vojaška doba izjemoma šteje na kadarski rok, je minister vojne in mornarice s Pov, F. D. Br. 9340 od 1. sept. 1920 izvolil izdati sledečo naredbo: Radi izjem-, nih razmer, katere so vladale na ozemljtf dravske divizijske oblasti, vsled česar je poveljnik dravske divizije bil prisiljen vpo-rabiti tudi mladeniče, rojene leta 1899., nai kor. fronti kot aktivne borce, potrjujem gorenji predlofl, da se tudi mladeničem, rojenim I, 1899 na ozemlju dravske divizijske oblasti prizna na račun službovanja čas, ki so ga prebili v naši vojski prošlega leta 8, tem, da imajo doslužiti ostanek časa do' odrejenega jim roka. d Paketni promet z Nemško Avstrijo. Glede paketov, namenjenih iz Jugoslavije v Nemško Avstrijo je pomniti to-le: Predeni pride paket na pošto, morajo stranke ne«, sti pošiljke na carinski urad. Ko carinski! urad izvrši svoje delo, izroči stranki zaca-rinjeno pošiljko z duplikatom izvozne napovedi, da jo odda na bližnji (v Ljubljani) na kolodvorskem poštnem uradu) pošti vi odpravo v inozemstvo. Zacarinjeno pošiljko carinarnica uradno zapre, na duplikab izvozne napovedi pa zapiše pripombo: Slo-bodno za izvoz. Poštni uradi sprejemajo v, odpravo v Nemško Avstrijo le one pošiljke, katere imajo označbo Slobodno za izvoz. d Na Francoskem ni dela za naše ljudi. Naši konzuli na Francoskem javljajo, da se delo na Francoskem težko dobi in tako ostanejo naši ljudje, ki prihajajo tje« kaj dela iskat, brez zaslužka ter zaidejo V veliko bedo. Zato ne na Francosko! d Velika tatvina ▼ gostilni pri Novem svetu v Ljubljani. Hlevarju pri Novem svetu Karlu Prijatelju je bilo iz njegove spalnice ukradeno 7 bankovcev po 1000 dinarjev, 18 bankovcev po 100 dinarjev in večja gotovina v manjših bankovcih, tako da je bil Prijatelj oškodovan za 32.000 K. d Blejske ponarejalce bankovcev so prijeli. V selu Vugrovcu pri Zagrebu so odkrili, kakor smo že poročali, tiskamo za ponarejanje bankovcev. Osebe, ki so jih aretirali, so iste, ki so na Bledu ponarejale bankovce. Doslej so aretirani: voditelj tiskarne Vid Galovič, ki je živel na Bledu pod imenom Gjeorgjevič, Vinko Galovič, Simon Murdaj in Dragica Petrovič. Kolovodja je bil neki Lettis iz Pidja. Ta je zbežal na Mažarsko. V zadevo je zapleten tudi trgovec Ivan Perkovič iz Siska. d V stalno in dobro zasebno oskrbo se vzame deklica - sirota brez starišev ali vsaj brez matere. Stara naj bi bila eno ali dve leti, popolnoma zdrava in pomoči res potrebna. Posreduje s. .Marija Tome, Ljubljana, Bohoričeva ulica, sirotišnica, kamor naj se pošljejo prijave z obširnimi pojasnili o zahtevanih pogojih. d Kdo v6 kaj o Janezu Gerkman iz Spod. Brnika št. 36 (po domače Mežnarjev), pošta Cerklje, Gorenjsko, zgubil se je pri 11. italijanski ofenzivi pri Pijavi okoli 20. junija 1918. Služil je pri K. k. Ceh. Sch. Reg. 2. il. Komp. Feldpost 646. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na ntrlov spodaj. 1 udi vsa- ka najmantia vest e njem t« hvaležno sprejme. StroAki se povrnejo. — Franc Gerkmon. 6pod, Brnik 4t. 36, ooita Cerklje, Goremako. Gospodarska obvestila. g Kedaj »e žganjekaha nžitniae (trošarine) prosta? Finančni minister Stoja-novič je uvedel na ozemlju bivše monarhije užitaino, kateri je podvrženo tudi feganje, in sicer se mora plačati sa vsako fiektolitersko stopinjo S dinarjev v zlatu ali 40 kron v papirju. Vendar pa ni vse {gonje podvrženo užitnim, ampak je go-itova količina in pod gotovimi pogoji iste prosta. Kmet ai lahko skuha žganje za 6ebe in svojo družino, katere člani morajo fciti stari nad 12 let, za hlapce in dekle, ali jiče ima koga na hrani. Prodajati tega žganja ne sme. Kadar kuha žganje: a) iz koščenega sadja (razen drena), v ina, vinske gošče, mošta, grozdja in vode, pomešane z medom; b) iz drena, fiipk, jabolk, hrušk in dru-jgega pečkastega sadja, jagod, malin, korenja, nestlačenih grozdnih odpadkov; c) iz stlačenega pečkastega sadja — oko znaša število aružinskih članov ali sadruge z uslužbenci: 1. do 5 oseb, more kuhati iz predmetov, navedenih pod a) en dan, poa b) dva dni, pod c) tri dni; 2. nad 5 do 10 oseb more kuhati iz predmetov pod a) dva dni, pod b) štiri dni, p>>d c) šest dni; 3. nad 10 oseb pod a) tri dni, pod b) šest dni, pod c) devet dni, g Vrednost denarja. Ameriški dolar 1118 K, avstrijska krona 39 do 40 vin., jčehoslovaška krona 1 K 65 vin. do 1 K 168 vin., nemška marka 1 K 98 vin., rumun-ski lej 2 K 15 vin. do 2 K 25 vin., italijanska lira 5 K 5 vin do 5 K 10 vin. g Tržne cene v Skoplju (Macedonija) za i kilogram: pšenica 2 dinarja, rž 1.20 din., koruza 1.60 din., ječmen 1.20 din., oves 1 din., pšenična moka 2.60 din., koruzna moka 1.80 din., navaden sir 10 din., svinjsko meso 12 din., goveje meso 12 din., mast 15 din., špeh 13 din., sol 2.50 din., kava 18 din., zdrobljen sladkor 17 din,, sladkor v kockah 19 din., vino 1 liter 10 din., žganje 1 liter 20 din., les za kurjavo 1 m 85 dinarjev. g Tedensko poročilo o trgovini z žitom. Pretekli teaen je rasla cena pšenici kakor tudi moki. Popolnoma je razumljivo, da bo cena pšenici še rasla, ker se pri nas opazuie konkurenca v izvozu. [Liberalne banke izvažajo; žanjejo banke in prekupci, samo kmetje nimajo od tega ničesar.) V začetku preteklega leta si mogel pobiti pšenice, postavljene v Belgrad, 100 .kilogramov po 860 K kolikor si je hotel, samo kakovost ni bila posebna. Srbski trgovci gledajo, da se kolikor mogoče hitro rešijo pšenice, ker je ta slabša od one v Bački. Koncem tedna je že narasla cena na 920—930 K 100 kg. — Cena ovsa je že 1240—260 K 100 kg. g Cene žita in moke v Banatu. Cene moke in pšenice so zrasel. Pšenico prodajajo po 9 K do 9 K 30 vin. za 1 kg, moko St, 0 pa po 13 K 50 vin. Pričakuje se, da cene pšenice še zrasejo. Koruzo prodajajo 100 kg po 320—340 K, koruzo v storžih po 5' 120 K ICO kg. 100 kg ovsa stane 240 K, ječmen 500—530 K. g Cene na Hrvatskem. Najfinejše olje 1 liter 88 K, v Ljubljani 90 K; metle 1 kos 8—10 K; mezga slive 16 K 1 kg; suhe slive 20 K 1 kg; soda 7 K 1 kg. g Naš vinski trg po trgatvi. Z letošnjo letino smo doživeli marsikje razočaranje. Mislili smo, da bomo veliko in dobrega vina pridelali ali vsled vremenskih nezgod v avgustu: dežja in toče so se pojavile v znatni množini bolezni na grozdju in sicer oidum in peronospera, nato pa gniloba, vsled česar je uspeh trgatve slab. — Na Mažarskem letošnji pridelek v nobenem oziru ne bo dosegel lanskega, dočim je pridelek v Avstriji v vsakem oziru neznaten. V naši državi je bila trgatev vsle>d gori navedenih dejstev z ozirom na množino slabša, ali po kakovosti tem bolj, ker so kmetje marsikje trgali prezgodaj, boječ se slabega vremena. V več krajih bo vino slabo in nestalno, ker je bilo grozdje gnilo obrano. Pozneje obrano grozdje jc pridobilo na sladkorju 4 do 5%, vsled česar bo prezgodaj obrano obrano grozdje imelo 7 do 8 stopinj alkohola, pozneje obrano pa 10 do 11 stopinj alkohola. Ta zadnja vina bodo zdrava in stalna, ker so pri lepem vremenu posušile gnile jagode. V splošnem se more reči, da bo vino na Hrvatskem in v Slavoniji povprečno slabše, dočiib bo v Banatu, Bački in Sremu mnogo boljši, ker so pričeli pozneje s trgatvijo. Tamošnji beli mošt ima 16 do 20 odstotkov sladkorja (9—11 stopinj alkohola), črni pa 20—24 odstokov sladkorja (11—13 stopinj alkohola). V Dalmaciji ni bila trgatev obilna, zato pa bo vino naravnost izvrstno. — V Sloveniji, kjer ni bilo raznih vremenskih nezgod, bo vino izvrstno. — Na izvoz naših vin ne moremo misliti, ker so cene vinu in prevozni stroški previsoki. g Tržno poročilo o mariborskem živinskem sejmu 28. oktobra: Na ta sejm je bilo prignanih 51 volov, 4 biki, 95 krav, 4 teleta in 12 konjev. Cene: tolsti voli 15 do 17 K 1 kg, drugovrstni voli 13—14 K, plemenski voli 11—12 K, tolste krave 15—16 kron, srednjevrstne krave 13—14 K, krave za klobasarje 10 K, molzne krave 14—16 kron, breje krave 16—18 K, biki 11—12 K, mlada živina 10—12 K, teleta 14—15 K Kupčija je bila zelo živahna. Klavno živino so pokupili mariborski mesarji. Prodala bi se bila vsa živina, da ni prekinila sejm-ske barantije deževna ploha, ki se je vl"la krog poldne in onemogočila sejm. g Slive v Bosni so letos obrodile srednje. Računajo, da bodo letos pridelali do 2000 vagonov suhih sliv. Mezge (marmelade) so nakuhali okoli 140 vagonov; četrtino tega je že kupila dunajska banka »Bankverein«. Cene suhim slivam so poskočile od 9V2 K za 1 kg na 14 K, a so sedaj padle na 11 K. g Naš pridelek sliv. Naša država je z ozirom na pridelek sliv prva na svetu. Letos smo jih pridelali okoli 4 milijone ton, Združene države poldrug milijon, Francija pa okrog milijon ton. Od pridelanih sliv pri nas večinoma kuhajo žganje (dve petini), dve petini posuše in iz ene petine skuhajo mezgo (marmelado). Suhe slive in mezgo izvažajo v Nemčijo za jed in v kraje bivše Avstro-Ogrske za kuho žganja, v manjših množinah tudi na Francosko, Nizozemsko, Dansko in v Skandinavijo, dočim porabimo žganje z malo jemo doma. V mirnih časih je prodala Srbija suhih sliv, marmelade in žganja letno za 14 milijonov dinarjev, Bosna pa 2a okoli 8*4 milijona kron. g Črnogorski denar, perpere, bodo kmalu zamenjali. Sedaj jih štejejo in vsi spisi o množini denarja morajo biti do 20. novembra v Belgradu. Za sedaj še ne ve-mo, koliko bo vreden bivšega črnogorskega kralja - bankirja Miklavža denar. Toliko menda ne kot pa naša prvovrstna ^jugoslovanska* krona. g Popravljanje naših vagonov v Budimpešti. Iz Suboticc poročajo: Pokvarjene vagone, ki so last naše državne železnice, vozijo v Budimpešto v popravilo. — Dnevno gre čez mejo po 50 vagonov. g Srednjo gospodarsko šolo so ustanovili na Hrvatskem v KriZevcih. Naloga tt šole je, vzgojiti za gospodarski napredek potrebne potovalne učitelje in učitelje na gospodarskih šolah. Pouk trnja štiri leta. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so dokončali štiri razrede srednje šole ali pa ni «'.;>nsko šolo. g Tovarn vžig.ilic v Jugoslaviji imamo pet, ki morejo kriti vse potrebe. V mejah Srbije ni nobene take tovarne, dočim imamo na Slovenskem eno tako tovarno, in sicer v Rušah pri Mariboru. Najstarejša tovarna za vžigalico je v Osjcku v Slavoniji. g Novo zdravilo proti goveji kugi ie iznašel profesor vseučilišča v Bruslju dr. Bordet. To zdravilo poizkuša imenovani profesor že več let. S tem zdravilom se je posrečilo v južni Afriki rešiti 60 odstotkov bolne goveje živine. g Ureditev kronskih dolgov v zasedenem ozemlju. Dekret rimske vlade določa, da se dolgovi v kronah pri bankah v zasedenem ozemlju zamenjajo v lire pod istimi pogoji, kakor so bile svoječasno zamenjane krone za lire. Krona je zamenjana tako, da so dali ža 1 krono 60 cen-tesimov ali po današnji vrednosti lire so dali za 1 krono 3 krone. g Cene hmelja na češkem rastejo. Vsled padca vrednosti češke krone v Švici so pričeli zelo kupovati hmelj, zato so pa tudi cene hmelju zrastle od 3300 čehoslo-vaških kron za 50 kg na 4000—4300 čeho-slovaških kron. Cene še vedno rastejo. g Cene konj na Dnnaju. Konji za kočije 25—30 tisoč; lahki tovorni konji 12 do 30 tisoč; težki tovorni konji 30—70 tisoč kron za enega. g Cene sladkorja na Angleškem so padle. Tudi v Ameriki so cene sladkorja padle. Ameriški mešetarji ponujajo ns Angleškem sladkor za polovico ceneje kot pa pred pol letom. g Italijansko - čehoslovaški promet i blagom. Med čehoslovaško in Italijansko vlaao se vrše pogajanja o vpeljavi direktnih blagovnih vlakov med Gornjo Italijo in Čehoslovaško, g KleJ za mizarje. Urad za pospeševanje obrti v Ljubjanl Je prejel nokaj mizarskega kleja, Obrtniki naj priglase svoje potrebščine takoj, da se bode moglo ozirati na njih priglase. SOMIŠLJENIK, KI NE BI ŠEL VOLIT, JE IZDAJICA SAMOUPRAVE SLOVENIJE IN MU JE VSE ENO. čE SO NAŠI OTROCI VZGOJENI V VERSKEM ALI BREZVERSKEM DUHU. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3°/o brez kakega odbitka. M m lil izffi m 1. popoldne. Glej lnserat! Dopisi. DOL PRI LJUBLJANI. Potrebno |« zaradi imniala tedanjega poloiafa v Javnost »praviti slačaj, kl nI le krajevnega pomena. Gre za telo. V Dola 1e ie dolgo vrsto let dvoraziednlea t petdnevnim po-nkom. Ia ta |e Soseda) popolnoma zadostovala, ko Je btl letni prirastek otrok 30 do iS pred vojsko. Toliko bolj bi morala zadostovati za bUCnJo prihodnost, ko izkazale rojstna knjiga v L 1914.—1920. le poprečno 10 do IS otrok na loto. Tako bi sklepal zdrav razam. Ne pa tako m| nadnčitel) Tnrk. Kar (n noč menda v u-■lah se mu Je rodila misel, da bi Mlo dobre (mveda zanj) iolo razširiti v ni. raziadnloo. In ne, da bi te pro) z ljudmi pogovoril ln posvetoval t krajnlm šolskim svetom. Je kar itvar tproiil pri okiajnem loUkem aveta. Ta Je nato kar diktiral 3. razred ln krajnl šolski svet Jo na podlagi itevtla otzok protestiral tndi ia razloga, da nI kaz tako na kratko mogoča prirediti 3. ioiake sobe. Zdelo te Je, da Je itvar pokopana, kot nepotrebna. A glej tpaka, pred par dnevi prida odlok vlitega iolskega svata, kd itvar kot tki* njeno, kar t poroča ln nove telsko moč zato imenuje. Na kakšni podlagi ta m čigava informacije te te tam tklepalo, Je neznano. Četa stvar izgleda, kakor da bi bik vIBJe šolske oblasti U Izvršilni organ liberalnega nčiteljitva brez ozira na teljo in potrebe H«dctva, kl noti n> bremena za iolo. Bodi pa naglas povedano, da tako ne bo Ho, četndi ima začasno ioltke agende v rokah v državi zlo-gfcnnl balgrafski PHbičevlč in v Sloveniji ■Stali« a ponosni GangL — X sklepa kodi ia eaconjsno, kar pa nI zadnjo, za vas Doki, kak-Mo nepotrebne stroiko v teh časih draginja vam hoče nakopati na glavo domišljavi Tnrk. ki M baba okrog, da bo Doljone ie agnaL O moin Je znano, d« ta Je tudi drugod rod * IjMnti toiaril ln Jim prizadjal titnoitL Vte to apada menda tudi k vzgoji. — 6a pa trna teleta oblast odveč ačnih moči na razpolago, bi bite prt nmeatne, da lih nastavi tam, kjer so MIJ potrebne. Po Haeedonltl i* Bosni |e fie veliko premalo lol, ln krivtea M bila v Sloveniji roattrfati tele obenem po tam m Joga reveže postiti v temi Torej gosp. Tnrk in dragi gorah telniki, hajd m }ngi RIBNICA NA DOLENJSKEM. b dažat« retetarjev te dolgo ni Mo dopisa. Zate pa dMec prisatemono- iTDnell --- kl( kovic. vaji spominsko plclčo p. Staja. vSMaet to te izvršila, prav topo. VisRtovkca (a Mla prav obrtno okrrtac«. a« ter tre (Ut- na zasluga vaškim fantom in dekletom. Udeležba |e bfla prav obilna. Pri govoru g. vseučl-liškega profesorja dr. Mantnanija nam ni do-padlo pretlho govorjenje, ker skoro polovica ljudi ni slišala govornika. Plošča ie res umetniško delo, a pri današnjih razmerah vseeno predraga. Stane 20,000 K. Naše izobraževalno društvo bo zaspalo, čc pojde tako dalje. Lansko leto fe nastal raz-por. Izobraževalno drnštvo nai bi se poživilo, ie zadnji čas. Z Orlom je skoro ista. Da pa ribniški naši nasprotniki nimafo olike in kako Orle blatijo, fe na|bol{Š> dokaz neka klop v cerkvi, kjer ie nekdo zapisal: »Čuki so koze, barabe in lutnpil« S takimi ljudmi naj bi mi ie delali kake skupne prireditve kdaf? Ne in nel ŠMARTIN PRI KRANJU. Prejmite, bralci »Domoljuba«, par novic tudi lz naše iare. Nekaf sitarfev ie hotelo naleta dobrega župnika spraviti proč. Nabirali so v ta namen celo podpise. Najbolj zanimivo pri tem pa ie. da so se obrnili pri tef agitaciji ceio do »samostojnih« in komunistov, kateri to iim radi pomagali, kakor povsod, kjer dre za odstranitev dobrih duhovnikov. Koliko nspeha so potem z združenimi močmi dosegli, ni zano. Najbrž fta> ni ilo vse tako lepo od rok, kot to od začetka mislili, ker so celo šoloobvezne otroke silili, da to iim oddafali tvoje podpise. Mi te čudimo tei zaslepljenosti in K vemo, da bo g. župnik ie ostal pri nas in med nami ie dolgo. — Poljski in gozdni tatovi delufejo pri nas zelo dobro kljub temu, da fo ie že marsikdo pošteno skupil. V zadnjem času to se pa spravili ti nepridipravi tndi nad druge stvari. Neko noč rta zgubila n. pr. dva konfa svofe repe. Toliko v vednost posestnikom, aaj pazifo na vte — tudi na na|-manjše ttvari. Člani K. Z. 2IKI. Vabilo na cerkveno-glusbeni koncert, kl te bo vršil dne 10. oktobra ob 7. uri zvečer v novi župni cerkvi v 2ireh ob priliki kolavda-ciie orgelj župne cerkve. Točke na orgllah iz-va(a proiesor Stanko Premrl, mešani zbor pole naflepše skladbe iz slovenske glasbene umetnosti. Poleg izbranega programa, ki bo z najboljšimi skladbami priznano najboljših naših in tufih mojstrov na cerkveno-glasbenem polja pokazal tkrito krasoto veličastne cerkvene umetnosti, kakor sc (e razvila do danes, opozarjamo p. n. goste tudi na nafn-vefie kiparske in stavbinske izdelke domačih umetnikov Selila oltar, kipi, priinica, obhaillna miza), ti jih pri tei priliki lahko or ie ljuh?/s:i moja. — Natar?no si je ogledal mizo, stolček in staro omaro, nato pa na podobi ino/.v, !.i mu ie iz strani rast'o drevo. Meii pi Inini orodjem ie le/.il srebrn svinčnik. In k-ikor srečni zaljubljenci po gozdih, kier so ijubl.uj< . prebili sladki- '.re. srca in stihe vre->.ri lo misel, v lej sobi, kjer je prej .-I.t ioli i I 1 ažli', zapirati mal rek: podob;- \or- ; i i: sel nc (to je pomeniai speči Ivo/.) je 'in ■'? '.podaj "rok rob, in na ta rob je £tet «n ■ \ i i»'no in nožno naslikala srčece in je <'v n sala: Moj ljubi je moj, in jaz sem n ■ ;.>.• v. Vato r.i je ogrnila ruto, napeta si trakova >'-ga klobučka ;n je zapustila govorilnico. ' ■ n in počasi je stopala po hladnim. p repe ■■tu 1'cdniJcu. Pred podobo Žalostne it«.r 'lO/je je za trenotek pokleknila., urilo je stopila k vratom, ki so vodile v cerkev, da ir pozdravila Na jsveteiše. Tu jo jc »t onUriit vol stari brat« ki jo ,e vprašal, čc i.na sc opraviti v samostanu. /nlr.iila j* z glavo: Ne, vse 3ein opravila ... pa je prav dobro!« S-nehljaj ji ie pri-plaial na obrazek in ji je napravil ljubko jamico na pudbraJku. Sedaj pa moram rloinov. Mati čakajo.-»DoS li kuni na voz prisedla, zakaj peš je daleč.1 je vprašal stari mož. • Da. nrisedla boni. l.ucov se ob pol štirih odpelje. Moram iiitro iti, da ga ne zamudim. Bral je o J pri porto in Štefana je lahko in ljubko stopala po stopnicah doli ter je izinila med drevesi pruli maslu; stari brat ie dolgo gledal za njo in ie mislil: Marsikako Marijo /. Jczuičkom jo /e gori v samostanu naslikal pater Kozina, toda nobena izmed njih nima tako ljubkega obrazka, kakor ga ima deklica, ki sedaj pod drevesi stopa proti mestu. • • • Komaj je minula ura, odkar je pater Albert govoril s Štefano v govorilnici in se ie od nje poslovil, ko je brat Sergij začul votel tresk oh zunanjih cerkvenih vratih, ki so bila takrat zaprta, ker so notri v ccrkvi patri rav, no v koru molili, nato je zapel zvonec na porti, da je njegov glas zvenel po vsem kapucinskem samostanu in je gvardijan pater I.u-dovih mislil, da kaketfa patra kličejo k umirajočemu. Hitro je skočil stari brat Sergij k porti in se je močno prestrašil, ko je pred seboj za-tfledal visokoraslega, imenitnega, oboroženega moža, .Ki je držal konja na uzdi, ki je bil videli silno divp tn pobit in je, kakor hitro je zagledal brata, vprašal, se li tu opravljajo molitve za odpustka, cerkev da je zaprta. Brat je odgovoril, da je bila doslej cerkev odprta in je bil čas moliti za odpustke, toda če hoče plemeniti gospod ; 'jdaj moliti za odpustke, naj jjre skozi porto, nato pa skoz zakristijo v cerkev, sicer pa je mogoče odpustek dobiti skozi celo osmino. Tajec sc je hripavo nasmejal, ne, ne bo molil za odpustke, ne veruje v papeško praznoverje, pač pa hoče vedeti, ni li tu molila ia odpustke neka deklica iz Štajra, Štefana Svertner, in kje se sedaj nahaja. Brat ie takoj mislil da bi to utegnila biti ona deklica, ki ie popreie govorila z gospodom Albertom, in ie rekel: »Da, gospod, res je bila pri nas neka deklica iz Stajra, če je molila zp odpustke ali ne, tega ne vem, pač pa. sem ji moral poklicati patra Alberta.« Tedaj je mož po konci planil, kakor bi ga bil menih zbodel z nevidnim bodalom, oči so se mu vrtele, grozno se mu je skremiil obraz, zakričal ie: »Kaj Albert! Kateri Albert?« »Gospod Albert iz Lambaha,« se je tresel brat. »Sveti, sveti oče Frančišek pomagaj, lu-teran mi vendar ne bo vzel življenja,* Kaj? — Tujčeve oči so bile liki dve goreči bodali, krčevito je stisnil pesti. »Je-li Albert na dveh krajih pričujoč? — Saj je bil vendar jetnik v Pasavi?« »Nič več, gospod, oprostili so ga . ..« brat 1 se je v strahu umaknil nazaj in ie poskušal zapreti vrata, toda Henrik Hendel — bil ie on, i ki je dve uri v diru jahal — ie dejal nogo med I vrata in se ie hripavo zadri: »Ne boš zaprl, noter me pustiš! Skrili ste jo, poiskal jo bom!« Bral je zagotavljal: Ne, gospod, nikogar nismo skrili. Pred j eno uro žo ie deklica odšla in gospod Albert ' je tudi odpotoval. Mi nismo nič krivi, niti ne i vemo, kdo da ie. — Staremu možu, ki ie či-j stega srca in ie že od svojega štirinajstega leta sem v metliški kuti, ne pride na misel, zakaj ! ta visoki gospod s takim srdom išče deklico, ; misli, da mora biti služkinja in da ie brez do-| voljenja šla iz hiše, ali pa se ie na kak drug 1 način pregrešila zoper svojega gospodarja. ITenrik se ni zmenil za besede starega I biata, porinil ga ie v stran in ie z velikanskimi koraki drvil mimo njega proti klavztiri. Brat je tekel za njim in ga je za božjo voljo rotil, nai ne liodi dali«, ker ie tu hiša božja, naj vendar nič žalega ne stori ubogim, beraškim menihom. Deklica, ki ie niti ni poznal, je pač odšla, gotovo je odšla, naj gospod vendar verjame, za Boga svetega. Odprl je vrata govorilnice in je pokazal, da je prazna. Toda besneči luteran je bil kakor brez uma in je zahteval: rTu noter me pelji! Rečem li, tu notri je,« in ie z ročajem svojega meča treščil v železna vrata klavzure. Da bi zabranil nasilje, je brfct odprl vnovič zagotavljajoč: »Ni je tu, gospod naj sam pogleda. Saj tu noter pod najstrožjimi ceikvenimi kaznimi nc sme nobena ženska. ■ in je od vrat do vrat revnih meniških celic vodil moža, ki se je od razburjenja po vsem životu tresel, kakor se trese človek, ki ga kuha huda mrzlica. Vrata so se odpirala za vratmi in iz celic so zrle podobe ouščavnikov, mrtvaške glave in biči, toda nikjer ni bilo videti lepe deklice. Plaho, s povešeno glavo, s pekočimi, siepo v tla obrnjenimi očmi jc zapustil Henrik klavzuro. potem ko je preiskal vse celice. Z votlim glasom jc rekel: • To rej je odšla! In on tudi? — Toda kje je soba, kjer sta bila skupaj, pokaži jo, hočem jo videti. Sai sem gospodu že odprl, tamkaj-le. Brat je s prstom pokazal skozi odprta vrata polniračne govorilnice. Ko je Henrik stopil v sobo — sobo pregrehe, kakor je mislil v svoji nesrečni zmoti in zaslepljenosti, se je hesnost umaknila ijlo-beki potrtosti. > Torej tu notri sta bila,« je rekel kakor v sanjali. — »Dolgu čaaa ?>< Brat je rekel: »Eno uro; enkrat sem pogledal noter, pa je zaklicsl: Šc ne! < — Henrik komaj sliši te besede, .soba sama mu odgovarja. Da, dolgo ie bila tu ... Saj še diši tu po gozdnih ' ravniških cveticah, ah, tako vonjajo njeni . I.aki l«sje in njena oblekica! — Dolgo je b;la tu, ua ;krivaj je ljubkovala z ostriženim bratom — njemu pa, ki si je komaj upal z ustnami se dotakniti čela, je zabrusila: »Nočem vas več videti«. Gorje, še pred tremi tedni bi bil Ilendel-nov sin smehljaje se v tej sobi vsrkaval čudoviti gozdni vonj iu bi Štefano poredno vprašal. Koliko rožnih vencev ti io naložil stari, hladni kutar? V svoji deški nedolžnosti ne bi bil nikdar mislil na nesramnost in greli, če tudi mu je v ljubezni gorelo srce, za ve« svet bi mu ne bilo niti na misel prišlo grelno liuk. kovanje Stefanino. Toda hudič s« je prikr»dJ v njegov raj, hudič mu is skrivnost Velike n»S naslikal v spačenl podobi: lažnivo mu j« nj. pri oči. in kakor Adam po padcu je odsL j' del le ostrupeno črvad, trnje in osat tam je preje najlepša lilija proti Bogu dvigala svZ svetlojasno glavo. S hripavim, hropečim glasom je vpralal starega moža, ki ničesar ne vi in n« slutil hudobiji tega sveta: -Kaj sta pa... pojenj,, la ... tu notri?« »Ne vem,« je odvrnil stari brat, še vedo« v strahu, čeprav tujec ni nič več tako strašno izgledal. »Je že moralo biti nekaj važnem, ker ni jenjala, dokler ni prišel (on da ni hoteK Rekla je, naj se spomni, kako je nekoč nepoklicano prišla in mu je nekai zelo imenit. nega v dar prinesla, nazadnje ga ie pograbili za rožni venec in ga je potegnila iz klav. zure ven. - »Pote - gnila —« je ponovil Henrik Hendd O groza! To vpije do neba, Kako ljubke, kako nežne podobe Stefanine je doslej nosil » svoji duši: Štefka s podobo sv. Janeza. Slefks z bratcem v naročju, Štefka v molitev vtop-Ijena in vsa izpremenjena ... _ vse take lepe podobese sedaj razblinjujejo in pogrezajo.., pred drugo podobo, tako grozno, da so celo ccprnice lepe nasproti njej: 2 nska zalezuje duhovna in ga, kakor nesramnica v svetem pismu Jožefa grabi za plašč, grabi za rožni venec — in ga roti pri vencu, ki ga mu ie podarila... ko se je... nepoklicana... sra-mota nad sramoto... v noči na velikonočni ponedeljek... Henrik, verjameš li sedaj? — kot menih priplazila k njemu v celico! Henrik! Henrik! Poznaš li sedaj — Štefano? — li cerkve sem prihajajo votli glasovi menihov, ki opravljajo večerno molitev in i lolijo komple-torij. Nesrečniku, ki bled in potrt sloni ob zidu liki k smrti obsojeni človek, se /di, d« pojejo mrtvaško pesem njegovi ljubezni, da jo nesejo k pogrebu, da ie ves svet mrtvašnica. Stari brat, ki je v svoji preprostosti še vedno mislil, dj gre za deklo, ki je gospodu ušla, se je naenkrat spomii na dragoceni križec: pa ga vendar ni ukracila? — Smatra z» svojo dolžnost, to povedali tujcu: obotavljaj« in obenem vprašaje izvije iz sehe: Deklica da je — za slovo — "lodarilu — gospodu Albertu dragocenost — zelo lep križec z demantom —, če je bilo to v redu? Toda da ni i/glcdala kakor talica! *0 da, žc vem ... Ne, ni ga ukradla. V dar ga ie prejela ... od nekoga ... ki i<> je.. . ljubili-' Tako zakriči v gozdu ranjena zver. ki s polovico života tiči v pasti in ji železni zobje trgajo život. Križ je dala — svojemu ljubimcu — ostriženemu nicuihu. Kakor velikan ie sedaj stal poleg njega kralj peklenskega brezdna, oči so mu bili kakor ognjeni plameni, glas pa kakor grom, ki bobneč grmi čez gore: \ eria-itieš li sedaj, verjameš očetu? Verjameš li sedaj, kar selil ti takrat pravil, pa nisi hotel verjeti, sedemdeset milj daleč si jnlial, :oda • esnici nisi ušel. Stari inenih je vprašal ob vratih, če milo-:livi gospod šc kaj zapoveduje, če morda želi kakega patra. Henrik je planil kvišku, kakor da bi s« bil zbudil iz grdih, groznih sanj: -Kaj hočeš/ — Nikoli nočem več imeti opraviti s katoliškim farjem do svoje sinrtil — Tukaj ie kriz. Naj čuje on, ki visi na niem!« . ... »Moj Bog in moj Gospod,« je pomislil menih in se je plašno prekrižal: .. »Kakšen človek je to? Ali je zmešan. aH pa ie obseden. * Počasi, kakor bi mu verige visele z nog. je šel Henrik proti vratom. Kaj hoče, česa nai še išče, naj li hoče slišati Štefano, ali jo gledati v coprniškem ogledalu, kako naslanja svojo glavo na ostriženo meniško glavo? Ko jc s smrtjo v srcu in s peklom v pogledu stopal skozi to nesrečno, prokleto sobo, so začele gi.voriti še steno. Namreč ua ('usni steni je visela stara, raztrgana podoba: tu je počival mož lia zemlji in spal, i/, strani pa mu je rastlo drevo, in pod podobo je bilo v fini pisavi zapisanih sedem besedi: .Moj ljubi je moj. Jaz sem njegova ... . Sedem besedi, nc sedem kač, vse kmalu so švignile nanj, omahoval ie. To je Štetamna pisava, pozna lo pisavo. Iz nedrita je poU-g"'1 košček papirja, ki te U pri nani..." položil {e koaček _ _____ ___________ irv res te hta pisava. Tedat so se potrgali vsi živci to vsa vlakna njegovega srca, kakor bi mu srce postalo kamen ia jtklo. Papir je vrgel oroč od sebe in s molke lezo si ie strgal s nrsi trak, ki ga ie bila vezla ona, kača. kronana zmija. Preč, miti nitke od ni« a« trpi na sebi, en tam dih od nje bi ga okužil. Nato mu tipljc roka po orožju ... meč ima in Švicarsko Na samostanskem vrtu so vstajale megle, so vstajale razne podobe in so se kmalu zopet porazgubile. Okužen — da. Oskrunjen in one-čaščen po tej sladki deklici — ki je vlačuga, in to je res in povelje... }e tu. Vse je jasno In prijeli jo bodo ia io bodo tiraU ... iz mesta ... in bodo razbobnali njen greh. Oh, tedaj so se mu liki krvavi, obstreljeni krokarji aesedle misli, zadniikrat mu je zakričalo srce: in to je bila nekdat moja 'iuba — moja Štefka. — Krčevito se mu ie roka oklenila jekla, divje mu i« zaplala kri Pj žilah ... Stopil ie k staremu bratu in z bfilčečimi ae očmi se ie zadri nanj: »Kam ae ie obrnilo dekle, ko je ilo odtod?« o v Ju. goslovan«ki knjigarni v Liubljuni iti v vseh knjigarnah. — Cona snino D k 60 v. Šivalni stroji dospeli predvojno biago za obrtno in rodbinsko rabo. latotam se dobi vse pc samezne dele, igle. olje, potrebščine za šivilie, čovliarje m kiojače, Josip Peteline, LJnblJana Sv. Petra nasip 7, TrgoDina IHarija Hmelj L (ubija na, Sa. Petra cesta Bt. 3«. priporoča svojo zalogo manufakturnega blaga, Itofa, eajba, cvliba, porhanta, plavine, celica, lifona, kravat, nogavc, pavole, heklgarna, cvirna iu drobnarije, t-.ar je blago ravnokar dollo ao cene nizke. mmu-m New-York—Bwenos-Ayres—RIo df Janelro—Santos-Montevldeo. Brezplačna pojasnila in prodala voanih listov za potnike z Slovenijo edlnoie pri: SIMON KMETE, Udiliu, Kofetfvorska olico».; i miši - podgane stenice - ščurki la vaa folaten mora pogMti ako porabljate meja najbolje preizkni. in tploloo hvaljena araditva kot: proti paljakim milim 10 K, aa podgane ia miii 10 K, aa Mark«, potabne motne vrat« 30 K, posebno motna tfaktnra za ttenlcc 12 K, unifcvaltc moljev tO It, pralab proti mrčcaom 10 in 20 K, mazilo proti uiem pri l|udcb 5 in 10 K, mazilo ta uii pri živini 6 in 10 K, praiek ta aii v obleki in parilu M ia 20 K, tiaktura proti mrhn na tadju In na te-lanjadi (unie.raatl.) 10 K. pratah proti mravljam 10 K, M silo ptotl (ar jam 12 k. Poillja po povzetju Zavod ta ekaport: M, JCNKER, Pdrinjtka nI. 3, ZAGREB 1. ______________________ Kajatarojia hranilnica na Slovenske«. Kranjska hranilnica r Ljubljani — mstnnovljena 1.1120 obrestuj« hranilne vloge s 3%. Kranjska hranilnica te pupilorno \aren zavod lu Jo oadaoruja deželna vlada. Za plačila zavodu te dajo na razpolago poštne položnice. Cisti dohodek Kranjske hranilnice je — ne glede ne t«t kar te odkažo retervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanj« občekoristmb naprav in podjetij na Kranjskem. — »kupna svota doslej v te svrhe odmcnjenlh zneskov znaša K 8,761.116-37. prodajajo se po znatno dni$anib cenah g- Zaloga Sfubljana C4 Qm G* na debelo m diobno It h:« iijaiitei* h mimh n»|iil|}»9» usnia. 2J Frimt^a? k i* 7.1 i Mu&iin! V n.i sin ' ck« •'■c/c-.f vice.e /Ji Kranjsko v Ljubljani ; rine 18. ; ?-■!!'., it. N'.«®, Iti mi pa j« mestni inagisfst l.":t>!janstii izporočil dne SH -uiijR !« ritk« obrt. V«im)i poučuje brezplačno. Pisalni »troti Cm kt zaatonj ta franke. Kolesa Is prvih tovora: Dttrkspp, 8tyria, Watfeara4. | r 3 LJUD5IM POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta it • ct.estuje hranilne vloge po čistih 3% I Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. j| Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. ^Jj \m\n stresia epeka najbolj trpeine Trate a« dobi pri trrdki loan Jefačln, L-nbliana Emonska cesta 2. Kovati pozor! V«4 1MP kg ialaia u vozove M proda na it, biro, tudi na drobo« po 1 do 3 K kilo. 0». pova al. 10 n« uvorliH, dohod z Hetljftreceit«, V vsako kmetsko hišo »Domoljuba"! Gospodarska banka v Ljubljani. Vabilo na subskripcijo delnic druge emisije. Izredni občoi zbor Gospodarske banke v Ljubljani, ki s« je vrSIl dne 9. Julija 1920 Je sklenil v »miilu g 7 pravil na predlog upravnega »veta zvi3bo delniške glavnic« r. izdajo nadaljniti od Mirih mili)onov na osem mlU|onov kron 10.000 (desettlsoč) delnic po 400*— kron nominalne vrednosti. Obenem je občni zbor pooblastil upravni vsekako polno v gotovini vplačati. Na podlagi tega pooblastila je sklenil upravni svet l. Druga emisija obsega 10.000 (desettlsoč) delnic k 400 — kron nominalne vrednosti. Dosedanji delničarji imajo pravo previeti (optirati) na dve dolnlct prve emisije me delnico druge emisije. 3. Kur* za optlrane delnice znala 4&0-- kron, za neoptirau 520 —. Poleg tega se mora plačati za vsako delnico znesek 30 — kron kot prispevek k emisijskim stroftkom. 4. Subskrlpclja ae vrši pri blagajni Gospodarske banka v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstropje. 6. Subskrlpclja se začn« 27. septembra 1920 ln traja do v3tev?i 16. oktobra 1920. 6. Subskrlbent mora izkupilo za podpisana delnic« Id emisijske stroSke takoj pri prijavi polno v gotovini vplačati, aic«r njegova prijava ne bi prihajala v obztr. 7. Dosedanji delničarji, kt hočejo pri aubakricijt uveljaviti opcijsko pravico za delnic« druge emisija, morajo pri prijavi predložiti potrdilo o dodelitvi delnic prve emiatje. «. Dodelitev delnic po končani subskripcijl si pridržuj« popolnoma upravni svet Gospodarske banke. V LJubljani, dn« 14. septembra 1920. avet, da določi pogoje oddaje ter kurz novih delnic, katare se morajo razpisati subskripcijo t« druge emitij« pod »ledečimi pogoji: 9. Nove delnice so deležne divid«nde od i. januarja 1921 t«r «o opremljene s kuponom za leto 1921 10. Vsakemu aubskribantu bo izdala Gospodarska banka potrdilo o številu aubskriblranih delnic in o celokupnem vplačanem znesku. 11. Po dodelitvi dolnlc se izroča subskribentom proti vrnitvi potrdil o subakribiranih delnicah začasna potrdila o SUvllu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim s« sploh niso mogle dodeliti delnica ali pa n« v znesku avot« vplačan« ob subakripciji, ae vrn« 1. novembra 1920 tozadevni znesek oziroma prebitek. 12. Znesek, vplačan za dodeljene delnice, bo Gospodarska banka obrestovala od 1. novembra do 31. decembra 1920 po 3*/.. 13. Delnic« s« Izroča pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil o dodeljenih delnicah. 14. Kolikor znaša izkupilo za novo izdane delnice voč kakor njihova nominalna vrednost, pripada v smislu g 7 pravil po odbitku emisijskih stroškov rezervnemu zakladu. Upravni svet Gospodarske banke * nabijam. V smislu § 16 pravil daj« na občnem zboru vsakih pet delnic en glas. Odgovorni urednik Aatoa Safalk v Ljubljani Tla les Jugoslovanska ttaksrta-