Razne vesti. 221
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. julija 1896.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Odbor posvetoval se je v seji dne 27. junija t. 1. o vprašanji, je-li naj se napravi letos običajni društveni izlet in kam naj bi se izletelo ter o vprašanji, na kak naCin bi se pridobila potrebna gmotna sredstva, da bi se plačevala najemsčina Ljubljanski čitalnici za lastno društveno sobo v „Narodnem domu". Odbor zmatral je oboji vprašanji prevažni, da bi hotel sam ukreniti, ter je sklenil, da se skliče društveni shod, na katerem bi se o obeh vprašanjih raz-govarjalo in sklepalo. Le-ta shod sklical se je na večer 2. julija v prostore čitalnične v „Narodnem domu". Shoda vdeležilo se je precejšnje število ljubljanskih članov. Shod sklenil je in naročil odboru, da priredi društveni izlet in sicer na predlog gosp. dra. J. Babnika v kraj, kjer bi imeh priliko tudi primorski slovenski in hrvaški društveniki in pravniki ter goriški sniti se z drugimi svojimi tovariši torej nekam na jug. Kraj, kam se izlet priredi, se pa ni določil ter se je naročilo odboru, da stopi v dogovor z društveniki v Trstu in Gorici glede kraja, da bodo le-ti sami izbrali kraj. Glede vprašanja, je-li naj se najame lastna društvena soba za knjižnico, shode itd., sklenil je shod, da se odbor dogovori z Ljubljansko čitalnico zastran najema sobe v „Narodnem domu". Ker pa društvene gmotne razmere ne pripuščajo, da bi se najemsčina pokrivala iz društvene blagajnice, naročilo se je odboru, naj se najemsčina, kakor tudi stroški, ki bodo nastali z opravo društvene sobe, pokrijejo s prostovoljnimi doneski društvenikov, posebno Ljubljanskih članov. Taki doneski, bodisi Ljubljanskih ah vnanjih članov, kateri bi hoteli kaj prispevati, naj bi se nabirali tudi v svrho, da se društvena knjižnica popolni in najnovejši literarni proizvodi nakupavajo,
222 Razne vesti.
ker le tedaj bode imela lastna društvena soba pravo vrednost, ako bodo člani imeli v knjižnici na razpolago najnovejšo literaturo.
— (Odlikovanji.) Njegovo Veličanstvo podelilo je dvornemu svetniku pri najvišjem sodišču Filipu Abramu mali križec reda sv. Štefana, predsedniku višjega deželnega sodišča v Trstu dru. E. A. Pecku pa dan pred njegovo smrtjo veliki križec Franc-Jožefovega reda.
— (Imenovanja.) Predsednikom višjega deželnega sodi.šča v Trstu namesto ranjkega dra. E. A. Pecka imenovan je dvorni svetnik pri najvišjem sodišču dr. Kindinger; ministerijalni svetnik v pravosodnem mi-nisterstvu Filip Abram imenovan je dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču; višji državni pravdnik v Trstu dr. A. (lertscher pa ministeri-jalnim svetnikom v pravosodnem ministerstvu.
— (Osobne vesti.) Imenovani so; svetniški tajnik v Ljubljani Karol Wenger deželnosodnim svetnikom ravnotam, okrajni sodnik v Kamniku Julij Polec deželnosodnim svetnikom ter ostane predstojnik okrajnega sodišča v Kamniku, avskultant Al. Zebre pristavom v Velikih Laščah; finančni koncipist R. Jordan davčnim nadzornikom; policijski koncipist v Trstu Mihael Pertot policijskim komisarjem pri pol. ravnateljstvu v Trstu. — Umrla sta dne 30. junija t. 1. predsednik višjega deželnega sodišča v Trstu dr. E. A. Peck in notar v Mokronogu Viktor Rosina.
~ (Narodna j ednakopra vn o st v pe rmanen t nem o dseku za premembo civilnopravdnega reda.) V 3. številki letošnjega letnika poročali smo, da je naš društveni načelnik dr. A. Ferjančič stavil permanentnemu odseku za premembo civilnopravdnega reda predlog, naj se v zakon o notranji uredbi in o opravilnem redu pri sodiščih postavi določba o rabi posameznih deželnih jezikov pri sodiščih. Permanentni odsek bavil se je s tem predlogom v svoji seji dne 16. junija 1.1. Predlog v odseku utemeljeval je posl. Fr. Višnikar rekoč, da se sicer z motivacijo predlagatelja ne more strinjati, ker je prepričan, da se § 13. o. s. r. z novim zakonom z dne 1. avg. 1895 ne razveljavlja, kar sledi iz čl. I. odst. 2. uvod. zak. in kar se je tudi v motivnem poročilu odseka izrecno poudarjalo. Dotične razprave vdeležili so se poslanci dr. Barnreither, dr. Dyk, grof Pi-ninski, dr. Schorn in dr. Nitsche ter justični minister grof Gleispach. Dr. Barnreiter predlagal je, da se predlog odkloni, ker po določbah uvodnega zakona k civilnopravdnemu redu, kakor je odsek opetovano izjavil sporazumno z vlado, glede jezikovnega- vprašanja obstoječe določbe nespremenjene ostanejo v veljavi in torej reforma civilnopravdnega reda ne daje povoda, da bi se s tem težkim vprašanjem dalje bavili. Ko je tudi pravosodni minister izjavil se v jednakem zmislu, sprejel se je ta predlog dr. Barnreitherja z veliko večino in tako odklonil predlog dr. A. F e r j an č i č a.