Št. 76. V Gorici, dne 23. septembra 1898. Teesrj XXVIII. Izhaja dvakrat na teden r štirih izdnnjlh, in siaer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......gld. (»•— pol leta........» 3'— četrt leta ........ » 1-50 Posamično Številko stanejo fr kiv - *-** Naročnino sprejema upmvnistvo v Gosposki ulici Str. 0 v Gorici v «.Goriški Tiskarni" A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 0. zvečer; ob nedeljah pa od i), do 12. ure. >*a naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »PRIMOREC1* izhaja neodvisno od «Sočo» trikrat mesečno in stane vse leto gld. i 20. »Soča» in »Primorec« se prodajata vGorieTv to-bokarni Scluvarz v Šolski ulici iti Jellersit/. % Nunski nhVi; — v Trstu v tobakami Lav renči č na trgu della Casenna in Pipan v ulici Poute della Fabbra. (Izdaja za deželo). UredniStro tn odpravnlSt™ se nahaja v Gosposki tdici št. 9 v Gorici v H. nadstr. zadej. — Urednik sprejemlje stranke vsak dan od It. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo 1« tipruvništvu. NeplaCanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo no upravništvo. ....____ Oglasi in poslanica se racunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica. „Goriška Tiskarna" A. GalirScek tiska in zalaga razcu «SoČo» in «Primorca» So -Slovansko knjižnico'«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici, se racunijo po 20 kr. petit-vrstica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.________>»» Bog in narod! <«** «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Predel ali Bohinj? Ker je cenjena »Soča" prinesla že več Člankov v prilog predelski železnici, katere prav lahko -zaznamujemo kot .snpliko"; ker je prinesla zadnji čas lutli »repliko* iz peresa nekega »goriškega Slovenca", smemo upati, da sprejme v svoje predale, pravici na ljubo in v zaključek to zadeve, tudi našo »dupliko*. Pazljivo smo eitali Članek menda edinega goriškega zagovornika bohinjske železnice pod naslovom »Bohinj alt Prede!*, toda na^li nismo v njem ničesar drugega nego sofizme in fraze, to je ono isto, kar g. člankar predbaeiva vrlemu poštenjaku in v obče priznanemu strokovnjaku, inženirju U u e h e-len-ti, in sicer v .njemu nepoznanem jeziku in v časopisu, katerega ta radi tega ne more umeti. — Strokovnjaških podatkov in dokazov je pa v dotični repliki prav malo in za to imamo in merilo le to odgovoriti, da pre-dilisti smo bili vedno tako pošteni, da smo vselej priznavali, da erta od Trsta do Glan-dorla če/. Bohinj-Karavanke-Gelovee bi bila za lit efektivnih kilometrov krajša, nego ona •Jez Predel-Beljak do Glaudorfa. Smeli bi pa tudi od g. člankarja toliko poštenosti pričakovati, da nam prizna, da bi imela predelska železnica za celih 40 kilometrov manj klancev, nego bohinjsko - karavanska črta in da bi se vsled lega došlo veliko hitrejše, varnejše in cenejše do Glandorfu po predelski, kakor pa po bohinjsko-karavanski železnici, •"• ne glede še na velike prometne ovire, katere bi bite na bohinjski progi neizogibne. Napačna je v tem oziru primera visočiuc bližnjega Podbrda z visočino veliko bolj oddaljenega Loga, kajti visočina enega kraja se ne določa dolgosti klancev. Nepristranski bi bilo treba tu pripomniti, da vožnja čez Predel do tako važnih prometnih središč: Beljak in Solnograd, bi bila za 4L efektivnih kilometrov krajša, nego ona čez Bohinj - Karavanke (mimo Celovca) in za 14 kilometrov krajša, nego ona čez Bohinj-Karavanke mimo Borovelj. — Ta pripomba je za to, ker gosp. člankar omenja bohinjsko-karavansko črto v zvezi z železnico čez Ture. Popolnoma neresnična in solistična pa je trditev g. člankarja, da bi bili stroški Sli*iiii» Rom m U Katov Krl»t«»ovlli. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLACE Poslov. Podravskl. (Drugi zveze k). (Dalje). PETA KNJIGA. »Na Herkula!* zakliče Drus. »Ta papir laže, pa tudi žid je lažnjivee! Kdo, razun cesarja, more zavreči petdeset talentov. Za vrata z belim predrznežem!" Ta krič se ponovi; čutila se je v njem grožnja. Sanbailat pa vendar ne zapusti svojega sedeža; čaka mirno in čim dalje je čakal tini zlobnej-;i smeh mu je igral na ustnicah. Konečno se oglasi Messala: »Tiho! Ne delajmo mu sile radi spoštovanja našega imena I8 »A ti, obrezani pesi" reče Sanbnllatu, »ponudi! sem U šest proti jednernu, kaj ne?" ,Da", odgovori žid mirno. »Torej jaz sedaj naznačim visokost svote." »Tvoji volji bo vstreženo. Samo, da ne »o ta svota prenizka", odvrne Sanbailat. »"''(piši torej pet. namesto dvajset." »Ali pa imaš toliko? pri bohinjsko - karavanski črti le absolutno večji, kakor oni pri predelski železnici. Ce pomislimo, da ako bi 1GG kilometrov bohinjsko - karavanske železnice stalo 04 milijonov goldinarjev, t HI kilometrov predelske proge pa 31 milijonov gld., bi prišlo torej na vsaki kilometer zgradbe pri prvi 290.180 gld. pri drugi pa le L^/,^41 gld., bili bi tedaj strošlri za bohinjsko-karavansko črlo absolutno in relativno večji, nego stroški za predelsko progo. Ravno tako je neresnično, da so me-rodajni krogi bolj naklonjeni bohinjski nego predelski železnici. Glede tega opomnimo le na izjavo, katera je izšla pred kratkim od žele niškoga miuislerstva v »Fremdenblatt"-u, katero so skoro vsi časopisi posneli in tudi g. člankarju težko, da je že padla iz spomina. Ednako vtegue biti g. člankarju znano, da tudi vojaški krogi so že opustili mnenje o tako zva-nih strategiskih pomislekih pri predelski črti, (ker se delajo za to nekatere utrdbe ob državni meji) to so listi stralegiški pomisleki, katere so pristaši bohinjske — neimajoči drugih argumentov -— vselej tako strastno in trdovratno povdarjali in kateri pomisleki zvone posebno čudno iz ust »n apredn j a ko v", za kakoršne hočejo pristaši bohinjske črte veljali, ki pa postanejo vsled velike, od carja izprožene mirovne akcije, gotovo v kratkem prav smešni. Ali pa misli morebiti g. člankar, da je že pridobljena vsa naklonjenost merodajnih krogov za bohinjsko železnico s tem, da se je posrečilo gorenjskim »Slovencem" Sch\vegl-ju, Burn-tt in Gulmann-u pridobiti njeg. eksce-lenco, g. trgovskega ministra, da si je v spremstvu g. okrajnega glavarja radovljiškega ogledal pozicije Tržiča, Bleda, Bohinja itd. do G o r i c o ? Smešno je tudi, da hoče g. člankar nam pravili, tla bi bila bohinjska železnica večje važnosti v lokalnem prometu, nego predelska, kakor da bi se tu ne Slo za svetovno trgovsko železnico. Ko bi gosp. člankar boljše poznal divji in pusti Pari dol (Barenthal), imlvo bohinjsko stran in pa ozko baško sotesko, bi mora! priznati prometne nevarnosti in pa nesposobnosti za povzdigo lokalnega prometa na »Na mater bogov! Pokažem ti dokaze." »Ne, beseda tako plemenitega Rimljana mi zadoščuje. Ljubše pa bi mi bilo, da bi številko bilo premo (na pare). Prestopi na šest." »Piši 1* Zamcnila sta tablice. Sanbailat je vstal ter pogledal ironično naokrog. Nihče ni bolje poznal ljudij, s katerimi je imel opraviti, nego on. »Rimljani!* je dejal, »predlagam vam drugo stavo, ako imate dovolj denarja in poguma. Pel talentov proti peterim, da beli zmaga. Pozivam vas vse tu navzoče!" Znovič je zavladalo strmenje. »Kaj?* zakliče glasneje, »mar si naj šepetajo jutri v cirku, da je izraelski pes stopil v dvorano palače, kjer je bilo nad slo plemenitih Rimljanov in sredi njih potomec cesarjev, da jim je predlagal stavo za pet talentov, a nobeden izmed teh stoterih plemenitih ni imel toliko poguma, da bi bil stavil ž njim." Prebrisan žid je udaril ob najobčutljivejšo struno. »Dosegel si, kar si hotel, predrznež!" zakliče Drus, »spiši slavo ter pusti tablice na mizi. A julri, ko se prepričamo, da imaš dovolj denarja za slavo na tako negotovo igro, ti jaz, Drus, odgovorim, ali je bila tvoja stava sprejeta! bohinjsko celovški črti, u zdi se nam, da istih krajev še nikdar videl ni, drugače bi ne zanikal obstoječih goličav v baški dolini in vedel bi, da se je še le sedaj izgotovjla cesta, katero je Bača leta 1872. med Pro-darjem in Hudojužno popolnoma odnesla, katera je tudi pred kratkim podila veliki bran pri Khi/.i; vedel bi morda tudi, da bohinjski' erarske gozdove je odkupil verski zalog kranjski z namenom, da jih reši pred sekiro. (Dalje pride). Cesarjeva zahvala. Cesar je izdal nastopno Najvišje pismo: Ljubi grof Thun! V dnevih neizmerne žalosti, katero je provzročila smrt Moje pokojne soproge, Nje Veličanstva cesarice in kraljice Elizabete, Meni in Moji hiši, se je izrazila ljubezen in sočutje Mojih narodov, kakor tudi iskrena udanost do raj niče na ginljiv in vzvišen način. Slušaje notranji glas Svojega srca Vam naročam, da priloženo neposred. e Mojim dragim narodom namenjeno zahvalo primerno razglasite. V S e h o n h r u n n u, dne 10. sept. 1898. Fran« Jožef s. r. Tinin s. r. Mojim narodom! Največja, najgrozovilejša nesreča je zadela Mene in Mojo hišo. Moje žene, krasu Mojega prestola, zveste družice, ki Mi je bila v najtežjih, urah Mojega življenja tolažba in zaslomba, s katero sem več izgubil, nego Mi je možno izreči — ni več. Strahovita usoda Jo je vzela Meni in Mojim narodom. Morilčeva roka, orodje brezumnega fanatizma, ki si j postavil za smoter, uničiti obstoječi družben, r ,d, se je dvignila zoper najplemenUejšo izn .;j žena ter v slepem, neomejenem sovrašt u zadela srce, ki ni poznalo nobenega sovraštva ter je bilo samo za dobro. V brezmejni bolesti, ki pretresa Mene in Mojo hišo, vsled nezaslišanega čina, o katerem se zgraža vesoljni omikani svet, sega Sanbalh.t napiše znovič svojo tablico in položivši jo na mizo, reče; »Pustim li tukaj svoj poziv. Ko ga podpišeš, pošlji mi ga pred začetkom dirke. Sedel bom ne daleč od konzula nad Pom-pejskimi vratmi. Mir z vami!" Po teh besedah se je priklonil ter odšel, ne zmeneč se za roganjc in krič, s ka-koršnem so se poslovili od njega. Še tega večera so izvedeli vsi prebivalci v Antijohiji o tej nenavadni stavi. Ben-IIur je poizvedel, do je Messala vse svoje imetje postavil na karto. Nikdar še ni spal tako dobro, kakor to noč. XH. Clrk. Cirk v Antijohiji se je nahajal na desnem bregu reke, oloku nasproti ter se v ničemur ni razlikoval od drugih takratnih cirkov. Bila je to velikanska stavba. A tolpa vendar, navzlic obsežnost* tega zidovja, boječa se, da ne bi zmanjkalo prostora, je že na dan pred dirko napolnila vse prostore naokrog. Zroč na njo, smatral bi stavbo za taborišče. O polunoči so odprli na sležaj vse štiri vrata vhoda v cirk; tolpa je drla vanj, gne-teča so na sedeže gledališča, od koder bi jo v prvi vrsti glas Mojih ljubljenih narodov, lajšaje k Mojemu srcu. Ponižno se klanjajoč božji volji, ki Mi je usodila toliko in tako nedoumno nesrečo, moram Previdnosti izrekati zahvalo za neprecenljivi zaklad, ki Mi je ostal:, za ljubezen in zvestobo milijonov, ki ob uri trpljenja obdajajo Mene in Moje vse. V tisoč znamenjih, iz bližnjih in daljnih krajev, iz visokih in nizkih krogov, se je izražala bolest in žalost za pokojno cesarico in kraljico. V ginljivem soglasju se razlega tožba vseh o neizmei.d izgubi, kot zvesti odmev lega, kar preveva Mojo dušo. Kakor Mi spomin Moje iskreno ljubljene soproge ostane svet do poslednje ure, tako Ji je postavljen v hvaležnosti in češcenju Mojih narodov neminljiv spomenik za vse čase, h dna Svojega od žalosti potrtega srca Se zahvaljujem vsem za to novo poroštvo prevdanega sočutja. Ako morajo tudi utihniti slavnostni glasovi, ki bi se imeli razlegati to leto, vendar Mi ostane spomin na brezštevilne dokaze vdanosti in gorkega sočutja najdragocenejši dar, ki sem ga mogel prejeti. Skupnost naše bolesti ovija novo, pre-srčno vez okoli prestola in domovine. Iz ne-izpremenljive ljubezni Svojih narodov ne zajemam samo ojačenega čuta dolžnosti, vztrajali v določenem Mi poslanstvu^ ampak tudi upanje, da se Mi to posreči. Molim k Vsemogočnemu, ki Mi je poslal toliko nadlogo, naj mi da še moči, izpolnili ono, k čemur sem poklican. Moiim, naj blagoslovi in razsvetli Moje narode, da najdejo pot ljubezni in sloge, ki naj jih osreči in oblaži. V S c h o n b r u n n u, dne 16. sept. 1898. Franc Jožef s. r. DOPISI. Iz Vipavsko doline. — (Izv. dop.)-t-Vest, da je v Ozeljanu, vasi pod Cavnom, »Gospodarski svet", ki je bil najbrže osnovan 1. 1848. od „Košut-a", vodja Madžjarske vstaje!? Sicer pa Košuta Martin sedaj živi v Ozeljanu in biva največ na Livišču, torej gotovo je, da »Gospodarski svet" v Ozeljanu samo potres, ali sulice legijonistov še pregnati mogle. Ostanek noči je predremala na klopeh ter drugo jutro tudi tam zajutrkovala, čakajoča na dirko, nenasičena s prizori po njenem zvršetku isto tako, nego pred začetkom. Premožnejši, ki so imeli sedeže zagotovljene, so vreli v gledališče še le okolo prve ure. Žlahtniki in bogatini so dospeli tjekaj v nosilnicah, katere so nosili služabniki. Iz mesta so vrele čimdalje številnejše loipe. Uradni kompas je kazal poltretjo uro, ko je legijon, oborožen od glave do pet, jel iti raz goro Sulpius, in ko je poslednja kohorta izginila na mostu, je ostalo v Antijohiji samo zidovje. Cirk seveda ni mogel sprejeli vseli njenih prebivalcev; vedeli so to, a vendar je vsakdo hitel tjekaj. : Samo za trenutek se je pozornost občinstva odvrnila od bližajoče se dirke in sicer tačas, ko se je konzul na sijajni ladji prepeljal z otoka na desni breg reke. Pri izstopu na suho mu je skazal legijon vojaško-čast. Ob tretji uri so trombe zaukazale molčanje ; oči nad sto tisoč glav broječe množice so se obrnilo proli vzhodni strani stavbe. pod Košutovim vodstvom se zmiraj deluje. Akoravno ta »Gcsp. svet" je brez glave, brez udov in brez dovoljenja, vendar neki trmo-glavneži brez pomisleka kolovratijo pod imenom »Gospodarskega sveta", v nasprotje so-občinarjem glede namerovane skladovne ceste po Lijaku, samo da vstrezajo lahkomišlencem, katerih žepi za skladovne ceste nič ne trpijo. Zato je zelo potrebno opozoriti brezmiselno stranko, da ni prav nalagati nepoznane stroške davkoplačevalcem, za cesto po Lijaku ker stroški za imenovano cesto, se res ne dado preračuniti, zarad raznih povodnij in nalivov. Za vsako povodenj in naliv bi bilo treba poseči v žHp, da bi se namerovana cesta vzdr-žavala. Torej gotovo je, da se stroški za ono cesto ne dado prevdariti in preračuniti! Za danes dosti. Komen, 17. septembra. — (f Cesarica Elizabeta). — ,Legt Trauer an! Der Mordstahl bat getroffen Das Herz der Kaiserin umi Osfreichs Herz, Ihr steht das Grab und Grabesfrieden offen, Doch endlos senfzt das Vaterland im Schmerz". A. Trabert Turobna osoda! Grozna nesreča! Pero se mi trese v roki in komaj morem zapisati nekaj besedic, katere naj veljajo naši premih avstrijski cesarici Elizabeti. Po pravici pravi nemški pesnik: Žalujte, bodalo je zadelo cesarico in Avstrijo v srce. Stojimo pri odprtem grobu; narodi tugujejo v neizmernih mukah. V nedeljo — It. t. m. — se je bliskoma širila v vas grozna novica, da je avstrijska cesarica Bnaša mati* zavratno umorjena. — Zverinska roka propalega anarhista ji je porinila bodalo v srce in blaga naša cesarica, ki je bila že precej dobro okrevala, je kmalu potem umrla tam v Švici v romantičnem Genfu ob bregu lepega jezera. Vsakemu patrijolu se ob tej priliki krči srce, hud srd ga navdaja, kajti umorili bolno in milo vladarico, ki ni nikdar nobenemu slabega storila, ampak le dobro in vedno skazajoča ljudomila dejanja človeškega usmiljenja — to je preveč — to ni več človeško. Zato je tudi kakor strela iz jasnega zadeia v vas ta turobna novost in baš sedaj v jubiiejskem letu, ob času 50-letnega vladanja našega premilega cesarja Franca Jožefa I. O ti — premili cesar naš! Koliko si prestal v tej 50 letni dobi! — »In sedaj že Ti* (Stritar) ljuba »naša mati" si morala se udati črni Morani". Takoj, ko se je v nas doznala veleža-lostna novica o strašni smrti preblage cesarice, so ljudje povsod postajali in se povpraševali: ali je to mogoče. Ko se je potrdila žalo=tna novica iz gotovega vira, smo po hišai. razobesili črne in črno-rumene zastave s črnim pajčalonom v znak sožalja. Danes — 17. t. m.—je bila poranjki Nj. Vel., presvitli cesarici sv. maša zadušnica, katere so se vdeležili vsi tukajšnji gg. uradniki sodišča in davkarije, občinsko starašin-stvo z g. županom, učiteljstvo s šolsko mladino, c. kr. orožništvo in ogromno število naroda. Po vasi so gorele svetilke ter nosile črne trakove v znak sožalj, — Pa kaj bi ne, saj tukaj bivajoč narod je bil, je in bode vedno zvest in vdan svojemu milemu vladarju; ni čuda, da on žaluje ž njim v teh dnevih britke osode in da je molil in prosil Boga, naj našemu tugujočemu cesarju dodeli moč, voljno prenašati ta velikanski udarec, Danes prosili smo Boga, da: „Se dolga leta Bog ohrani, Vseh zlegov nam cesarja brani, Do poznih časov naj doni: Fran Josip cesar naj živi!" L. Iz črniške županijc. — (Izv. dop.) — V vsaki večji vasi vinorodne vipavske doline se oklepajo naši razumnejši kmetovalci jed-nega ali drugega narodnega društva, v katerem delujejo z največo marljivostjo in požrtvovalnostjo v svoj gospodarski napredek, kjer se vnemajo za vse dobro, lepo in koristno. Poglejmo naše vr!> sosede Šempasce! T: imajo svojo kmetijsko bralno društvo in zavarovalnico za govejo živino; obe omenjeni društvi izborno delujeti v blagor tamkajšnega ljudstva. Kamenci se ponašajo s svojim kmetijskim vinarskim društvom, Dornberžani z vinorejskim društvom ter zavarovalnico za govedo, isto Rihemberžani itd. Sploh povsod se vsaj gibljejo na gospodarsko - narodnem polju. In pri nas?! Vse spi spanje pravičnega in res smo se bali, da ne bode nobenega, da bi naše ljudstvo vzbudil iz tega žalostnega spanja, katero nas vodi v pogubo. Prav nenadoma nas je pa vzradostila vesl, da so se našli tudi pri nas rodoljubi, kateri imajo srce za trpečega kmetovalca, kateri nameravajo vsta-noviti tudi za ftašo županijo Črniče za bližnje Gojače skupno zavarovalnico za govejo živino. Taka zavarovalnica bi mnogo koristila našemu kmetu in bi imela precej obširen delokrog. Vsi zavednejši in razumnejši gospodarji skupnih občin črnič, Batuj, Sela in tudi iz male županije Gojače bi se jednakega društva oklenili z največim veseljem. Kakor čujemo bode že prihodnjo nedeljo ustanovni shod v prostorni veži gospoda župana v Čr-ničah, h,kateremu se povabi vsa gospodarje iz Črniča, Batuj, Sela in Gojačevega, ki so pripravljeni vstopiti v omenjeno društvo. Vsi zavednejši kmetovalci delujte složno, da bode društvo krepka opora vaši gospodarski samostojnosti! Domače in razne novice. Zopet zaplemba. —• V današnji izdaji za Gorico je nam državno pravdništvo zaplenilo kar dva sestavka: »Po izgredih" in »V Batujah ni bilo izgredov", v katerih smo govorili o nesramnih lažčh laških listov in povedali kaj čaka izgrednike. Sestavka sta pisana stvarno in mirno; v jednakem smislu prvega so pisali tudi drugi slovenski listi, ki pa niso bili zaplenjeni in »Corriere" blati v številu za številom slovenski narod radi izgredov na najsramnejši način, pa se mu ne zgodi nič hudega. Zakaj nam tako vežejo roke, povet!6 gospoda na sodniji na u t o k, kateri podamo proti tej zaplembi. Imenovanja. — Primorska višja deželna sodnija je imenovala avskultantom nastopne pravne praktikante: Fr. Prezelj-na, Rud. Krušiča, O s k. Kumarja in Juh P a o I i n o. Prečastiti gospod Anton G a r 1 i, župnik Podbrdom je imenovan župnikom v Vol-čah. Preč. g. Josip Kosec, kura t v Nova-kah je imenovan župnikom v Kamnjem na Vipavskem. Cesarjeva zahvala, ki je nabita po goriških ulicah v štirih jezikih : v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvaškem, vzbuja splošno pozornost med občinstvom, katero je z zanimanjem čila. Deželni zbor goriški. — Seja v sredo je bila določena na 5. uro, a vršila se je še le po 6. uri. Nadškof in knez je storil obljubo v slovenskem jeziku in za njim dva nova italijanska poslanca. Vsi poslanci so bili v črnih oblekah, občinstva navzočega prav mnogo. Deželni glavar je prečital cesarjevo zahvalo na sožalju, izraženem v zadnji seji. Ista se glasi: Presrčno zahvaljujem deželni zbor Moje poknežene grofovine goriške in gradiske na tem, da mi je tako iskreno izrazil svoje so-žalje in poklonil svoja voščila, saj mi je to nov dokaz njegove vsikdar razodete lojalnosti in zveste vdanosti. Franc Josip, m. p. Posl. vit. P a j e r je čital udanostno adreso v laškem jeziku in posl. dr. Turna v slovenskem. Adresa, kakor jo je sprejel deželni zbor, se glasi: Vaše Veličanstvo! Dne 2. decembra tekočega leta konča polustoletje, od kar je hotela božja previdnost, da se v mogočnih rokah Vašega Veličanstva združi vrhovno vladarstvo avstrijskih ljudstev in da nova doba požene v cvet sveže življenje. S čutom največjega občudovanja, ki ga vzbujajo spomini iz te dobe prizadevanja in uspehov, bojev in zmag, britkosti in radosti, spaja se v prebivalstvu poknežene grofovine goriške in gradiske radost videti, da je ta doba srečno končala in nada, da se bo Vašemu Veličanstvu slava preteklosti sijajno odsevala v sladkem zadoščenju in svetlih uspehih bodočih dnij, katere bo venčala otrošk* ljubezen srečnih in hvaležnih narodov. Z razvitljeno zavestjo, da je zelo težavna naloga osrečiti narode, lotilo se je Vaše Veličanstvo problemov i.telektuelnega, političnega in gospodarskega preporoda, m kakor so visoka stopinja popolnosti, dosežena po velikanskih preura- nvah v vseh panogah javne uprave, čudovit -».let ' razvoju znanosti in slovstva, obši,* * naredbe v to, da se ožive trgovina, viri produkcije in dela, občudovanja vredna dela milosrčnosti viso-kodušnim srcem podeljena — ojačila ljubezen ter unela Čute hvaležnosti v sedanjih obla-godarjenih rodovih; tako bodo dragocene monumentalne stavbe, mnogobrojno nasejane po cesarstvu svedočile prihodnjim vekom, kako so se pospeševale umetnosti; velikanski razvoj vojne sile na suhem in na morju pa zajamčuje ugledno moč države. Vse se sklada v to, da v čudoviti harmoniji poveličuje o jubileju slavo Vašega očetovskega vladarstva, da v sijajnem blesku razodeva darove Vašega vzvišenega duha, Vašo modrost, Vaše kreposti. Deželni zbor V"^e poknežene grofovine goriške in gradiske kot najvdaniši zastopnik ljudstva, ki se s tradicijonalno ljubeznijo j oklepa Vašega Veličanstva, je srečen, da more i na podnožje staroslavnega prestola položiti v proslavo preblaženega jubileja kot znak ponižnega češčenja iskreno voščilo: Bog ohrani, obvaruj, blagoslovi Vaše Veličanstvo in prejasno Cesarsko in Kraljevsko Hišo l Poslanci »n občinstvo so poslušali stoje čitanje zahvale cesarja in udanostne adreso. Dnevni red današnje seje ob 5. uri zvečer je ta: t. Predlog deželnega odbora o načrtu zakona, po katerem bi se oprostila vseh do-klad podvrženih pristojnosti deželnega zako-nodajstva osebna dohodarina ter oslobodili dvorni, državni, deželni uradniki in uradniki javnih zalogov, kakor tudi dušni pastirji od doklad na plačarino. 2. Imenovanje 4 udov v deželno komisijo za odmero obrtnijskega davka in 4 namestnikov. 3. Imenovanje 8 udov v prizivno komisijo za odmero osebne dohodarine in 8 namestnikov. Utlauostna adresa je bila predmet posvetovanjem od 5. ure do Gl/4. Znani dr. P a j e r je bil sestavil adreso po svoje; v istej je mrgolelo raznih italijanskih fraz. V ponedeljek po seji že so zahtevali slovenski poslanci, da hočejo videti ono slavno Pajer-jevo adreso, katero so nameravali Italijani utihotapiti v deželni zbor tako, da bi se bila ista sprejela nespremenjena, kakor jim jo je narekovalo laško srce- Ko so jo videli Slovenci, so rekli, da za njo ne morejo glasovati ter so zahtevali spremembe. Italijani seveda o spremembah prvotno niso hoteli ničesar slišati. Deželnega glavarja je vsa reč začela skrbeti in posla! je a-lreso nadškofu in knezu, kateri je tudi rekel, da v takem obsegu ne more glasovati za njo. Radi tega so se posvetovali, pred sejo v sredo nad eno uro, adresa se je predelala in sprejeti so bili sprctuembni predlogi Slovencev v marsikaterem smislu. Pajerjeva adresa na primer pravi, da ima cesar srečo (forluna) slavili petdesetletnico svojega vladanja, dočim se vsprejeta adresa glasi tako, da je božja previdnost mu dala obhajati to redko slavnost. Črtal se jo tudi iz Pojerjeve adrese en cel odstavek. Italijani so hoteli vso reč prikrili ter urediti — po njihovi stari navadi — vse tako lepo po laški. Dr. Pajer in ž njim somišljeniki niso hoteli biti zadovoljni s spremembami, do sporazumljenja skoro bi ne bilo prišlo in deželni glavar je že predlagal, da bo imel samo slavnostni govor na cesarja, kateri bi se zaključil z običajnimi vskliki. No, končno po raznem prigovarjanju in črtanju ter dostavljanju sem ter tje je prišlo do adrese, kakor jo navajamo danes. Laška ošabnost in preširnost ne poznata nikake meje in zato so se predrznih tudi glede na adreso prodreti s svojimi zahtevami. Ti možje res mislijo, da je ves svet. radi njiii tu, da se mera njim vse klanjati, in da morajo Slovenci vedno plesati na laški takt. Pa zmotili so.se v tem slučaj;i in tako se utegnejo zmotiti še večkrat v prihodnje, ker slovanske potrpežljivosti, na katere račun se je baš na Goriškem toliko grešilo, kakor menda nikjeri drugje, je konec, kar naj si zapomnijo vsi laški prenapeteži in ž njimi tisti, ki jih podpirajo. — Laška nesramnost dosega svoj vrhunec. Ti ljudje mislijo še vedno, da so oni poklicani, biti učiteljem našega naroda, za kar se jim pa prav lepo zahvaljujemo, ker Slovenci znajo tudi misliti in današnji dan morda še bolj kot Italijani. Laška nagajivost in zlovolja proti Slovencem se je o tej priliki pokazala zopet v svoji najlepši luči in jasno je kot beli dan, da s takimi življi je nemogoče vsako kolegi-jalno delovanje, kajti če še celo pri uda-nostnih adresah kažejo na tako grdi način svojo mačjo narav ter svojo pohlepnost po brezobmejnem gospodarstvu v deželi, potem je to zadosti, da slovenski poslanci ne morejo storiti drugega, kot hrbet obrniti taki slavni gospodi. Vse drugo je poniževalno in bi nasprotovalo zdravemu človeškemu razumu! Po potrebi spregovorimo še o teh dejstvih! Deželni zbor bo imel danes zadnjo sejo. Na dnevnem redu bo baje edino le oprostitev osebne dohodarine od deželnih doklad in pa volitev v prizivno komisijo, ki bo razsojevala pritožbe proti previsoko odmerjeni dohodarini, — Slovenski poslanci se seje ne udeleže. — Sklepčnost omogoči knez in nadškof. — Prezlranje ali kaj? — Slovenska poslanca Alfred grof Goro ni ni in Berbuč k zadnji seji od srede nista dobila nikakega vabila, dočim so dostavili poslancu dr. Ro-jicu laško vabilo, katero je pa vrnil. Kakošen red vzdržuje deželni glavar pri deželnem odboru, ali pa se morda dela nav-lašč tako?! „KarjoIa" piha in sicer naravnost proti nadškofu in knezu, ker je storil obljubo v deželnem zboru v slovenskem jeziku (»in islavo"). O laških dveh poslancih pravi, da je naravno (»naturalmente"), da sta storila obljubo v laškem jeziku, o škofu, ki je Slovenec, njim kaj sličnega ne velja. Mi pa rečemo, da je baš tako .naturalmente", da je storil nadškof in knez obljubo slovenski, kakor je njim »naturalmente* pri laških poslancih. Sicer pa možje s krivimi nosovi okoli »Karjole* niso poklicani, dajati Slovencem pouka o dostojnosti in taktu, ker takih čed-liostij sploh ne poznajo. Slovenska mestna ljudska šola v Gorici je začela vendar enkrat delovati, kakor se spodobi. Vlada se je naveličala ved« nega zavlačevanja te zadeve po mestnem šolskem svetu in mestnem starašinstvu ter je vzela sama stvar v roke. Naprosila je društvo „Sloga", naj jej odstopi za eno leto potrebne prostore za štirirazredno ljudsko šolo s potrebno šolsko opravo, naj jej da na razpolago svoje učiteljsko osobje, ako ne bi mesto v tem oziru ukrenilo o pravem času, kar je treba, in naj prevzame postrežbo, snaženje, svečavo in kurjavo v šolskih prostorih, in sicer vse to proti plačilu na mestne stroške. Na to je vlada na podlagi sklepov deželnega šolskega sveta pozvala mestnega nadučitelja Domenisa, naj nemudoma ukrene vse potrebno, da se bodo v »Sloginih" "olskih prostorih vpisovali otroci v mestno šolo in da se začne brez odloga v istih prostorih redni šolski pouk. Vpisovanje se je vršilo IG. in 17. septembra, pa ni še končano, ker otroci se še vedno oglašajo. Ker je mestna šola javna, ne sme zavračati teh, ki se pozno oglašajo, marveč mora gledati na to, da se vsi otroci vpišejo, če tudi morda kak dan kasneje, in mora celo s kaznijo pretiti onim roditeljem, ki ne bi hoteli dati svojim otrokom prilike, da se udeležujejo šolskega pouka. Vpisanih je do zdaj nad 500 otrok in v „Slogino" ljudsko šolo še posebe kakih 70 otrok (višji dekliški razred s 50 deklicami in nekaj dečkov iz okolice. Dva mestna učitelja in dve mestni učiteljici so prevzeli povprečno po 60 otrok v vsak razred, kalerc&a števila ne dosezajo otroci v nobenem razreda mestnih italijanskih šol. Ostale otroke poučujejo nSIogmi* učitelji in učiteljice v „Sloginih* prostorih kot pomožni mestni učitelji in učiteljice, dokler deželna Šolska oblast drugače ne ukrene. Vlada je zasegla potrebni denar od mestnih doklad pri glavni davkariji v Gorici ter je že nakazala društvu „Sloga" prvi obrok na račun mesta. Mestni odvetniki kujejo med tem po stari navadi na vse strani - re-kurze, katerih stroške plačujemo tudi Slovenci. Strokovno šole za belo šivanje, umetno vezenje in šivanje oblek začnejo v kratkem. Oglase učenk sprejema začasno vodstvo ljudske šole v ulici Barzellini. V strokovno šolo za šivanje oblek se sprejemajo le take učenk«?, ki so že izurjeno v belem šivanju in vsaj deloma v umetnem vezenju, ali ki so ae že učile šivati. Poučevalo se bo v tej šo!: od najpriprcstejžega do najfinejšega dela po stopnjah, katere bo narekovala pridnost »•» zmožnost uč<-nk. Strokovne šole bodo sprejemale tudi naročila, katera se bodo izvrševala točno in po zmernih cenah pod nadzorstvom in po navodu gospodifiin učiteljic. Učenk, iz mesta in z dežele, sprejme se le toliko, kolikor bodo prostori dopuščali; zatorej naj se požuri, kdor misli na katero teh šol. Učenke strokovnih šol bodo obiskovale ob enem obrtno-nadaljevalno šolo za deklice. Obrtuo-iiatialjevalna šola za deklice je pristopna učenkam strokovnih šol, pa tudi drugim deklicam, ki so dovršile ljudsko šolo in imajo kak posel, pa želijo še dalje izobraziti se. V tej šoli se bo poučevalo od 10. do 12. ure vsak dan in sicer: verstvo, slovenščina, računstvo, spisje. knjigovodstvo, zgodovina, fizika in kemija, pisanje, risanje, evenluvalno tudi petje in ročna dela. Po potrebi uvedejo se tudi neobvezni predmeti, ki se bodo poučevali ob sredah in sobotah popoludne. Vo Solkanski cesti od mitnice navzdol hod: ob tržnih dneh dopoludne neko laško človeče, ki ponuja v mesto prihajajočim svojo blago. Po navadi ima komade sukna, katere, preležane in stare, dobi po ceni ter jih ponuja ljudem na prav usiljiv način. Za to opozarjamo naše ljudi, naj nikar ne ukupujejo pri takih ljudeh starega zanikrnega blaga, ker dobd v mestu po slovenskih trgovinah dobrega zadosti po primerni ceni. Bolj pametno je, kupiti dobro blago, ki traje kaj časa, za primerno ceno, kakor pa slabo, preležano, katero se koj obrabi. Previdnost ! Resnica o Žalovanju na Dunaju. — Vsi možni listi so pisali, kak6 neizmerno da žaluje Dunaj za pokojno cesarico, kar kaže s črnimi zastavami in preprogami ob balkonih in oknih itd. Tudi zadnja „Soča« je pisala po drugih listih tak6-Ie: 8Po vseh ulicah od cesarskega dvorca do kapucinske cerkve so bila vsa okna in balkoni s črnim s u k n o m ovita." — V dnevih žalosti sem videl Gorico, Trst, Pulj, Ljubljano, Dunaj, Prerov in Olomuc, ali reči moram, da je celo vele hladni Trst prekosil Dunaj v vsakem pogledu. Na Dunaju je bilo silno mnogo palač v najbolj prometnih ulicah, ki so imele le kako zastavico, ki se je kar zgubila med neštetimi okni in balkoni. M i ch a e 1 e r-P 1 a t z pred glavnim vhodom v cesarski dvor, kamor je najprej stopil žalni sprevod, je kazal prav malo žalnih znakov. Vse glavne fasade ogromnih palač niso imeli niti krpice črne. Kar je bilo ondi črnega, je bilo takd demonstrativno neznatno, da smo bili tujci kar presenečenii kako je mogoče t a k 6 pisati, kakor pišejo dunajski listi o žalni zunanji obeki, katero si je bil nadel cesarski Dunaj. To je resnica, vse drugo pa laž! A. G-k. Italijani krič<5. — Zadnji izgredi, to • je spet nekaj za italijanfike. Vpijejo na vsa j grla, kake krivice se gode njim, kako surov J je slovenski narod itd. Ali pri tem ne pomislijo nič na lopovščine, katere uganjajo s pomočjo od tam, od koder bi je ne smeli imeti, s slovenskim in hrvatskim narodom v Primorju. Nič se ne spominjajo na razne umore, zapore in druge krivice, katere so zadeli slovanskemu življu, nič jim ni v spo- J ininut da je bila javna • varnost za Slovana J v Primorju, in" je še ponekod —^ samo ide-~1 jal, katerega se ne da doseči, nič ne vedd, o stalnih rubrikah: „Javna varnost" po slo vanskih primorskih listih, pozabili so, kako se je godilo slovanskim poslancem v Poreču in kako se jim sedaj godi v Pulju, nič nočejo vedeti za nezakonito postopanje s slavonskimi mestnimi odborniki v Trstu, nič ae vedo o napadih nu Slovence po ulicah, kavarnah in gostilnah v Gorici, pozabili so menda že na dan 22 marcija lanskega leta, na kateri se je pokazala v vsej nagoti raz-divjanost tistih Ijudij, ki se drugače Irkajo na prša ter se sklicujejo na svojo kulturo. Lepa »kultura* zares! Prav rad: jim jo puščamo, naj le jo imajo oni sami, vsak i razumen človek se s studom obrača od nje. j In ti ljudje vpijejo, mesto da bi pometali pred svojim pragom ... ,,1/Eco del Utonile" — pa njeni dopisniki. — V občini Višnjan v Islri v mo-tovunskem okraju so letos zmagali pri občinskih volitvah Hrvatje v drugem in v tretjem volilnem razredu. Bila je torej sklicana prva seja, v kateri naj bi se konstituiral občinski zastop. Ali do konstituiranja ni došlo. Hrvatski občinski zastopniki so namreč govorili hrvabki, kar je za vsakega pametnega človeka samo ob sebi umevno; to je pa italijansko manjšino tako zelo razburilo, da je zbežala iz občinske dvorane ter je .postal vsled tega nesklepčen občinski zastop. Pri tej priliki piše ,L' Eco* v predzadnji svoji številki: »La prinia seduta della nuova rappresentanza comunale a Visignano fu so-spesa causa di un fanatico che in onta ad ogni artieolo del regolamento e della buona creanza, insistcvu a pariure in i 11 irico". Torej po mnenju gospode okolo »Eco" je coutro »buona creanza" govoriti hrvatski v občinskem zastopu občine, v kateri prebivajo skoro izključno Hrvatje in v katerem zastopu imajo Hrvatje dvelretjiusko večino. Mi sicer dobro poznamo gospodo okolo lista „Kco" i« vemo, da nam ni nič manj sovražna od najhujših rudeekarjev ali tega bi ne bili vendar od nje pričakovali, da postane hkratu tako odkritosrčna, za kar jej moramo bili zelo hvaležni. Po našem mnenju bi bilo umcstneje, tla poskrbe naši ljudje za to, da store popolnoma neškodljive take »privandrovce" iz blažene Italije, ki imajo glavno besedo pri listu „Eco",nego da preganjajo nedolžne laške delavce. Čudno, da ni »Eco" očitala nadškofu, ko je pred kratkim na sv. Gori na vsiljivo na-pitnico mons. Alpi-ja, govorjeno v latinskem jeziku, odgovoril slovenski, da je tudi on ,un fanatico" ter da je bil njegov odgovor »con-tro ogni buona creanza*. Kontrolni shodi domobrancev in rezervistov. — Za domobrance bodo kontrolni shodi letos: v Kanalu 12. oktobra, v Ajdovščini 22. oktobra, v Gorici za možtvo, pristojno v mesto, dne 24. oktobra. Za občine okrajnega glavarstva Goriškega: v Št. Andrežu, Biljah, Čepovanu, Dornbergu, Št. Ferjanu, Grgarju, Ločniku, Mirnu, Opatjem-selu in v Št. Petru dne 25. oktobra; za občine: Podgora, Kojsko, Renče, Solkan, So-vodnje, Šempas, Trnovo, Trebuša, Vrtojba in Vogersko dne 20. oktobra in sicer se prično shodi povsodi ob 9. uri zjutraj. Dodatečni kontrolni shod bo dne 20. novembra v domobranski vojašnici v Gorici. Kontrolni shod v Gorici bo na dvorišču domobranske vojašnice. Za rezerviste bodo kontrolni shodi: v Ajdovščini dne 13. oktobra, v Kanalu 21. oktobra, v Gorici za meščane 17. oktobra in za občine okrajnega glavarstva Goriškega dne 18., 19. in 20. oktobra. Dodatečni kontrolni shod bo dne 9. novembra v Trstu. Vsi ti kontrolni shodi se prično ob 10. uri pred poldne, ob nedeljah in praznikih po službi božji. Kontrolni shod v Gorici bo na dvorišču c. in kr. oskrb. vojaškega magazina. O izgredih t Nabrežinl posnemamo iz prijateljskega pisma to: Vem, da se ti zdi čudno, da v teh osodnih dneh še nisem nič pisal. Veruj mi, da mi ne gre, ker človek postane uprav nervozen, ko bere in vidi vse, kaj se je godilo tukaj in v Trstu in kaj še pride! Od nedelje dalje je vse na nogah nekako. Da ti opišem nekoliko tukajšnje demonstracije, ki so sedaj, upam, končane tukaj, ker glavna ovira je odpravljena. Italijani so odšli v svojo domovino; še malo jih je, ki imajo posestva ali obrt, ali tudi tem ne bo obstanka, ker jih splošno sovražijo vsi Avstrijci; omeniti moram, da so tukaj postopali složno Slovenci in Lahi proti italijanskim podanikom, zato je demonstracija imela toliko boljši uspeh; že v soboto večer sta si dva zaslužila nekaj, tako tudi v ponedeljek, v torek zvečer pa je bilo vse po koncu. Zbirati so se začeli na trgu, prišlo Jih je več iz bližnjih vasij; tudi iz vasij so šli P? okolici skoraj povsod, koder bivajo Italijani z vpiijem in kričanjem, običajnim za take demonstracije: »Živela Avstrija", »Ven i z Italijani!" itd., tudi v laškem jeziku. Na več krajih pa je letelo kamenje v okna; iz hiše Delorenci so stanovalci petkrat vstrolili s samokresom, zadet pa ni bil nikdo, in tudi drugače ni bil nikdo poškodovan ta večer; nekateri so precej zbežali, nekateri pa drugi dan. V sredo se je začelo kmalu popoldne, j česar ni nikdo pričakoval. Vsi delavci so de- J lali po navadi; začelo se je pri Juhu. Ker je j bilo ta dan razburjenje največje, so delavci ; zahtevali od gcf§podatJaT**1!aj pošlje dva Italijana proč. On pa jim je 'dal jako surov odgovor, kar je bilo v takem času razbur- J jenosti velikega pomena, poslal je od dela j one, ki so predlagali to v interesu miru, kar J so nekateri gospodarji že prej storili. To je razburilo vse delavce, pustili so delo in v j tej razburjenosti začeli razsajali ter so jednega Italijana še precej poškodovali in v delavnici škodo napravili. V tem hrupu se pridružijo še delavci iz družili kamnolomov ter gredo v gRavo-Romano", tam so tudi demonstrovali in nekaj škode storili; okoli tretje ure pridrvijo vsi skupaj v vas, toda mirno, žendarmerija je brez težave razgnala ljudstvo. Na večer se j je zopet zbralo na trgu mnogo ljudstva, ki je I ravno take vzklike ponavljalo. G. komisar in žendarmerija so ljudstvo razganjali, in dali i ukaz, da ne sme nikdo vsklikati, pa ta ukaz ' treba opomniti, ni bil tako razglašen, da bi ga lahko vsi culi, ker je bilo mnogo ljudstva; v naglosti pa se ni mogel tako hitro razširiti ta razglas od ust do ust. Do zdaj jih je prišlo preko HO pod ključ, da bodo zaslišani pred sodnikom, 10 jih je dobilo kazni po 14 dnij, (prisodil g. komisar), ti so med drugim tudi vpili »Živela Avstrija!" itd., po istem razglasu ko se je ravno mimo peljal g. komisar. V sredo ob 10. uri je prišel jedcu bataljon vojakov in tudi žendarmerije več, dasi ravno ni bilo toliko potrebno, v četrtek je bilo že vse mirno. V spominu pa ostane, ker Nabr^žina še ni dočakala takih dnij. Veliko pišejo o Nabrežini laški časniki debelih in nesramnih lažij, katerih ni vredno zavračati, ker oni, ki take laži pošiljajo med svet, niti ne morejo pričakovati, da bi jim čilalelji verjeli; zlasti je grdo, kar piše »Piccolo" na dolgo in široko. Nekateri si jako zadovoljno manejo roke, češ, da je toliko naših prišlo pod ključ, toda pogledajo naj na postaje, kako njih tovariši jokajo, ko morajo zapuščati Avstrijo. V Trstu sem videl demonstracije; tam vse mrgoli in se je še bati, tukaj pa je vse v redu; vendar ostanejo še vojaki. V Devinu razsajajo že dva večera; pri »Legi" so nekaj poškodovali, drugod po okolici je vse mirno, ah morda se še kaj skuha. Naših Ijudij je prišlo veliko pod ključ brez vzroka; bilo jo res čudno aretovanje in zato ker so bili tuji orožniki. Pripomniti moram, da niso niti enega Nabrožinea aretovali". (jihts iz občinstva. — S o c i j a I n i d e m o k r a t j e bodo imeli v nedeljo zjutraj svoj shod, katerega se udeleži tudi Domo-kos iz Trsta, Č.udno, da redarstvo v teh žalostnih in kritičnih časih lake shode dovoljuje; ali ne ve, da demokratje in anarhisti so si nekako v sorodu! Glasovi iz Vrtojbe. — V nedeljo 11. t. m. je začela goreti neka kopa slame v gor. Vrtojbi (na Cuklju) ravno v času maše, ko so šli skoro vsi ljudje k maši. Ko je ravno začela pridiga (maša je bila v dol. Vrtojbi) je začelo zvoniti v gor. Vrtojbi za ogenj. Vse je drlo ven, pa ko so prišli v gor. Vrtojbo, je bilo že pogašeno. Rog varuj, če bi bil veter, in če bi ne bilo nekoliko ljudi doma, bila bi veliku škoda, kajti prav poleg je velik hlev poln sena in živine, škode ni bilo druge, kot da je slama zgorela. — V nedeljo, pred blagoslovom, je naš č. g. vikar naznanil vest, da je naša premiki cesarica izdihnila svojo blago dušo pod kruto roko hudobnega anarhista. Solza se mu je zalesketala v očeh, ko je to pravil in prosil, da naj molimo vsi za njo. Tudi poslušalcem so prišle solze v oči, kajti mi smo ljubili našo presvitlo in predobrotljivo cesarico. Bog ji daj večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti! Morilca pa naj zadene pravična kazen!! Iz Tolmina. — Dr. Josip S ko čir, tolminsk rojak, se je nastanil kol praktični zdravnik v našem trgu, kjer Je bil drug zdravnik prav nujna potreba. Kajti sedanji c. kr. okrajni zdravnik ni zmožen si o-vonskega jezika. Zato se pa gode včasih prav smešne, a za ubogo bolnike usodne reči. Tako je bil nedavno nekje poklican k ubogi bolnici. Vprašal jo je po tolmaču, kaj jej je, ali ne more vstati i. t. d. Bolnica mu odgovori, da bi rajši vstala 'nego ležala. Nato zdravnik: »Rajž" (riž) bi rada jedla; no, ,rajža že sme jesti. In poleni zdravi bolnika, če ga ne razumeš!! Vrhu tega se pritožujejo ljudje v obče, da ima ta gospod zdravnik previsoke cenike za naše in za njegove razmere. Zato pa srčno pozdravljamo novega zdravnika, našega tolminskega rojaka, in ga najtoplejo priporočamo vsem onim, ki bi kedaj potrebovali zdravniške pomoči. Pri Sv. Luciji so letošnjo pomlad izvolili odbor, ki naj bi vse potrebno ukreni!, da se čim preje ustanovi prepotrebna mlekarska zadruga. Ta odbor dela prav pridno; vsako nedeljo imajo svoja posvetovanja. Zato upamo, da >,ačne naša mleknmiea najkasneje s 1. nov. svoje delovanje. Živeli vrli, zavedni in napredni Mostarji! C. kr. okr. glavarstvo jo razposlalo vsem županstvom nastopno okrožnico: Sklice vaje se na prijavljene do- | ločbe v okrožnici od 5. marcija 1898. štev. 2432. glede na to, kdo ima pravico do jubilejno spominske svetinje, se prosi županstvo, predložiti tu sem izpolnjeni seznam po priloženem uzorcu najkasneje do 1. oktobra 1898. y ta seznam se imajo vpisati vsi oni, ki imajo pravico do svetinje, ki so bili od c. kr. domobranstva odpuščeni ter ki bivajo v področju občine. K tem spadajo: a) bivši domobranski častniki, duhovniki, uradniki in ltadetje, ne glede" na čas, kako dolgo so služili; b) bivši enoletni prostovoljci, ki so kot taki služili eno leto ter niso postali častniki, uradniki ali kadetje; j c) vsi oni, ki imajo vojno svetinjo, ] ne glede" na čas, kako dolgo so služili; I d) oni možje, kateri so služili pred 29. septembrom I. 1858. ter nastopili najmanj osmo aktivno službeno leto, ! dalje oni, ki so deloma pred 29. septembrom 1858. in po tem dnevu služili ter nastopili najmanj osmo aktivno službeno leto; e) oni možje, ki so služili mod 29. septembrom 1858. in 5. decembrom 18(58., ako so nastopili najmanj tretjo aktivno službeno loto; I f) oni, ki so po 5. decembru 1868. [ služili ter nastopili najmanj tretjo ak-j tivno službeno leto in g) ako so bili neposredno uvrščeni med domobranec, ter so nastopili drugo aktivno službeno loto. Kot podlaga, da so seznam prav izpolni, naj služi to, da se smo v isti vpisati samo ono, ki so kedaj služili pri domobrancih. Županstvo so torej pozivlje, to določbe večkrat razglasiti ter zaukazati vsem prizadetim, v to svrho pri županstvu predložiti odpustnico, (odslovnico, izstopni certifikat itd.) O osebah, ki no morejo predložiti nikakega dokumenta, je treba točno j date vojaškega službovanja v rubriki 4. v soznnmu vpisati. V rubriko 1. jo treba vložiti tekoča števila. Dotično odslovnico se mora zaznamovati z rudečim svinčni-' kom z istim številom na zunanji strani. Ob jcditom naj so naznani, da dobi neaktivno domobransko možtvo svetinjo brez posobnoga oglasa. Seznam jo treba predložiti tu som vrojen z vsemi dokumenti po tokočih številih nujkasnojo do 1. oktobra 1898., izpolniti treba samo rubriko 1, 2, 3, 4 in 5. Napačno izjave so bodo kaznovalo po obstoječih zakonih. Da se olajša vpisavanje v seznam, so pošilja v mesecu aprilu t. 1. tu sem poslana in tu potrjena nominalna kon-signacija z dostavkom, da so v istej z rudcčilom zaznamovani vsi tisti, katere jo potreba vpisati v sedanji seznam. Ono, ki so zamudili prvo priliko, se tudi sme" vpisati. Nominalna konsignacija naj so potem zajedno vrne. Radodarni doneski. Za »Slogo*: Prejelo upravnišlvo: Pri ženitovanju g. F. Šolarja nabrali rodoljubi gld. G. — Narodna taksa v Ajdovščini gld. t. Za gotski dom": Zamorci so požrli: Nenasitnež v krčmi gosp, Grbeca v Ročinju gld. 1*30. — Pri g. Prinčiču v Gorici gld. 1*32. — Pri g. Reji v Gorici gld. P81. — Pri »PelelinČku" v Gorici gld. 2-80. — Pri »Zvezdi" gld. 4. — Pri J. Lisjaku, (Pri Rajhu) gld. 8-591/,. — V gostilni v Št. Petru C8 kr. Skupaj gld. 20-50 V«. Službo iščeta še dva, v svoji stroki jako izurjena zamorca ter sta oba slavnemu občinstvu na razpolago v naši tiskarni. Ker smo gotovi njiju spretnosti v svojem poklicu, ju najtoplejo priporočamo. Razgled po svetu. Venci na krsti pokojne cesarice.— Vsak dan prihajajo novi venci na krsto cesarice. Sedaj sta polni že obe — nova in stara kapucinski rakvi. Dasi leže venci likoma drug pri drugem, nimajo že več prostora. Zato ostanejo nadaljni venci zunaj, a obesijo se na steno le trakovi. K položaju. — Ne dosti, ali malo pa je le upanja, dt se morda spreobrne na bolje kar pokaže državni zbor v nastopnem zasedanju. Da se obrne ne bolje, je odvisno od Nemcev in od vlade. Ako imajo Nemci še količkaj dinastiškega čuta ter ne žele razpada avstro-ogrske države, kateri pride, če se nagodba ne obnovi ali če se na kak drug način ne prepreči kriza, morajo poslušali očetovski glas cesarjev po miru. Ta glas naj najde odmev v srcih resno mislečih Nemcev in strah pred obstrukcijo izgine ter se ustvari nov položaj, po katerem bo mogoče redno delovati v prid državi. Obstrukcija res dviga zopet svojo glavo, toda če prodere, bomo videli v kratkem, ko se odpre državni zdor. Grof Thun pa naj pokaže tn ob tej priliki knj politiškega duha, ako mu ni ves pošel pri raznih nepotrebnih posvetovanjih. Proti anarhistom hoče italijanska vlada v kratkem predlagati za vse volevlasti skupno postopanje. Tudi v Petrogradu pripravljajo predloge v tem pogledu in car Nikolaj namerava sam, udeležiti se mednarodnega kongresa proti anarhistom. Na Kreti so pod uplivom Angležev dali porušiti bivališča zarotnikov; izročili so Turki Angležem tudi nekaj teh zarotnikov, a zgodilo se jim ne bo nič posebnega, ker v mednarodni komisiji, katera jih bo sodila, bo sedel tudi turški zastopnik. Turške čete zapuste Kreto in potem menda nastane mir. Razgled po slovanskem sveto. Nor italijanski konzul pride v Trsi, in sicer grof Bernard LambeTtenghi, dosedanji konzul v Baetiji na Korsiki. Sedanji jim menda ni več dosti radikalen. Iz pravil društva „Naša Straža" posnemamo to: § 1. Ime in sedež. Društvo se imenuje »Naša Straža"; svoj sedež ima v Ljubljani; razteza se po deželah in kraljestvih, zastopanih v državnem zboru, in ni politiško, § 2. Namen. Društvu je namen podpirati in krepiti v gospodarskem in kulturnem oziru Slovence in Hrvate na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem, v jezikovno obmejnih ali jezikovno mešanih pokrajinah. § 3. S r e d s t v a. V dosego svojega namena društvo 1, zbira denarne doneske: ustanovnino, udnino, darila, volila itd.; 2. združuje slovenske gospodarske organizacije, (gospodarske zadruge, kmečka < ruštva, obrtne zadruge, posojilnice), korporacije in nepoli-tiška društva v suislu svojega namena; 3. podpira v gori naznačenem okrožju (g 2) slovensko in hrvatsko obrt in trgovino; 4. brani slovenska in hrvatska posestva imenovanih pokrajin (§ 2) v gospodarskem obstanku; 5. organizujc ožje deželne, okrajne in krajevne odbore, ki po določenem načrtu (§ 7 odst. G.), poizvedujejo o gospodarskih in kulturnih razmerah slovenskega in hrvatskega ljudstva v svojem okrožju, s primernimi nasveti poročajo svojo proizvedho glavnemu odboru in v društveno namene nabirajo denarna sredstva. § 4. U d j e. A. ustanovni; 13. redni, in sicer: a) moški in ženske, ki so dovršili 10. leto; b) nepolitiška društva, zadruge, korporacije v društvenem okrožju. Kdor hoče društvu pristopili, oglasi se pri načelslvu. § 5. Pravice udov. Udje se smejo vdeleževati zborov, predlagati predloge, glasovati, voliti in voljeni biti. Društva in zadrugo se smejo vdeleževati teh zborov vsaka po jednem zastopniku, ki se mora izkazali, da jo pooblaščen po odboru svojega društva ali zadruge. Ti zastopniki imajo ravno tiste pravice, kot drugi udje. § 6. Dolžnosti udov. A. udje morajo plačevati svoje doneske in sicer: Ustanovni enkrat za vselej vsaj 50 Kr., in raz-dele lahko svoje plačevanje na 5 let po 10 Kr. Redni udje plačajo vsaj po 1 Kr. na leto. B. društva in zadruge morajo odraj-tovati svoje letne doneske, katerih svola se razmeram primerno dogovori z načelstvom, ki pa ne sme znašati manj nego 10 Kr. § 7. Društveno vodstvo. Društvo vodi glavni odbor. V ta odbor se voli vsako tretje leto pri rednem občnem zboru 50 odbornikov in sicer: 10 s Kranjskega, 10 s Štajerskega, 10 s Koroškega. 10 s Primorskega in 10 izven teh dežela. Vrh tega ima še vsako z društvom zavezno društvo ali zadruga pravico po svojem odboru imenovati po jednega odbornika. Glavni odbor se deli v tri oddelke: a) pravni, b) informacijski in organizacijski, c) gospodarski. Da bo skoro mogoče to doseči, opozarjamo rodoljube na to prevažno društvo, proseči jih, da pristopajo k istemu v čim večjem številu, da bo mogoče sklicati občni zbor in da more društvo početi s poslovanjem. O namenu spregovorimo obširneje o prvi priliki. Potrebna posredovanja prevzame tudi naše uredništvo. Književnost. „Der Sttdon". — Prejeli smo G. številko edinega glasila v nemškem jeziku za koristi hrvatskega in slovenskega naroda, izhajajočega na Dunaju. Tudi ta številka ima prilogo. Vsebina je zopet jako zanimiva in bogata. List „der Suden* so, kakor znano, ustanovili gg. državni poslanci hrvatskega in slovenskega naroda ter zastopa odločno koristi in težnje imenovanih dveh narodov. A mimo tega bori se ta časopis dosledno za slovansko vzajemnost, koja nam jamči, da se bodo naši narodni idejah prej ali slej vendar izpoMli. List ,Der Suden" ima pa tudi nalogo, da na temelju resnice in prava seznanja tuji svet z našimi odnošaji in težnjami, ter da pobija neresnico, katero o nas vedno razširjujejo neprijateljski nam časopisi židovsko-nemški, madjarski itd. Odkriva pa tudi grozne krivice, ki se nam in Hrvatom gode. Od nas je odvisno, da zagotovimo obstanek temu neustrašenemu sobojevniku na publicističnem polju, ter da mu podamo tudi sredstva za ojačanje in prepotrebni razvoj. Na Slovenskem je še v mnogih imovitih rod- binah, v kavarnah, gostilnah itd. nemških, Slovencem in Slovanom sploh protivnih listov. Odstranimo ta židovsko-nemški otrov in naroČimo se na list »Der Suden". Ta Ust izhaja 1. in 15. vsakega meseca ?. obilno in zanimivo vsebino. Ker se mog6 še številke od meseca avgusta prejeli, znaša naroCnina do konca leta samo eden goldinar. — Uredništvo in upravništvo je na Dunaju I. Plan-kcngasse 4. „Prosvjeta" o almanahu »Na raz-stanku": »Knjiga je to kakove mi Hrvati još nismo imali. Ahnanak osmoškolaca! Knjiga je puna novih imena, od kojih če mnogo za cielo danas sutra biti na čast slovenskem narodu. Medju mladim piscima ima i takovih, koji su nam poznati iz »Z v o rt a" to su: Aleksandrov, Feodor Sokol i Jakob Voljč. — U knjiži ima pjesama i črtica, a Franjo Grivec napisao je essay »Ruski realizem in njega glavni zastopniki". Svakako je čitava knjiga dokažem, da slovenska mladost imade ideala da radi". Henneberg-Seide von 45 kr. bis fl. 14.05 p. Met. — nur ,'iclit, wenn Jirekl ah mcinen Fahriken bezogen - sclnvarz, wciss und farbiff, — in den moderaslen (Je\veben, Farben umi Dessins. An Prlvato porlo- und steuerfrei Ins Haus, Musler umgehend (j). Henneberg's Seldcu-Fabrikcn (k. u. k. Holl.) ZUrleh. Splošno je priznano pri želodčnih boleznih kol najboljšo prebavljivo in odvajalno sredstvo Gascara Sapda Nlaiap vino in deželne lekarne «Pri Mariji pomagajo Hi. Mr. Milan * austek v Ljubljani. 1 vel. stekl. gld. 120. — Razpošilja se z obratno pošto. 117, 37 Razglas. Razglaša se javno, da se bode dne 30. t. m. v obč. uradu v Kozani od 10. do 12. ure predp. držala javna dražba popravljanja zvonika v Vipolžab, izklicna cena 443 gld. 12 kr. Pogoji, načrt in stroškovnik ležijo v pregled ob uradnih dnevih, namreč ob torkih in petkih od 0. do 12. ure predp. v obč. uradu v Kozini. Županstvo Kojsko v Kozani dne 21. septembra 1898. Župan: Reya. Pozor! Nova pu&karna Anton Saunig-a v Gorici, Vrtna ulica, nasproti odkritega sadnega trga, v hiši gospoda grofa Thurna, prevzema vsa v puškarsko stroko spadajoča dela kakor: vsakovrstno popravo pušk, samokresov, prenarejanje starih pušk na* vsaki novi zistem. V zalogi ima vse lovske potrebščine. PriporoCcvaje se gospodom lovcem v mestu in na deželi kot špecijalist v tej stroki, v blagohotno podpore, zagotavljam točno in solidno postrežbo poleg najniže mogočih cen. S spoštovanjem Anton Saunig 225 4—3 puškar špecijalist. n 100 do 300 gld. mesečno S*JKKSV vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni i>otrebna glavnica .in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludwlg Oster-refeher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest. 138,10—5 Nova čevljarska prodaja!« In delalnica Janeza Ušaj na Travniku it. 9 v Gorici priporoča obuvala iz lastne delavnice za možke in ženskr- bodisi za odrasle ali otroke. Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na dežeti, svojo novo urejeno procLajalnico je mm. V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: Francoski Cognae, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, gorušice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin 7a trgovca v Scmcuiškl ulici št. 1 v hiši, kjer je „Trgovsko-obrlna zadruga'. 4- 3 via Strctta 1 klepar GORICA - Ozka ulica 1 priporoča p. n. slovenskemu občinstvu svojo kleparsko delavnico za raznovrstna v to stroko spadajoča dela, katera izvršuje z vso natančnostjo hitro. Kmetovalcem na deželi se uže sedaj priporoča za naročevanja raznih orodij, katera se potrebujejo pri trtoreji. Sprejema tudi pismena naročila v slovenskem jezik«, na kaiera odgovarja ločno. Priporoča se blagohotnemu naročevanju. Svoji k svojim!* Priporočam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele svojo lepo urejeno brivnico na Travniku štev. 21, zraven Paternollijeve knjigarne in loterije. Obljubuje točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani 68-32 Anton P n cel j. Naznanilo. Podpisani naznanja p. n. občinstvu, da je vnovič odprl svojo že znano kleparsko delavnico na koncu Gosposke ulice, na Komu št 1, v kateri ima vedno gotove šlrcaljke iz bakra proli peronospori. dalje mehe za žveplanje raznih sistemov ter žvepljaike za sode itd. Ima zalogo bakrenih kotlov na izbero. kakor tudi onih za kuhanje žganja. Vse po najnižji ceni, da se ne boji tekmovanja. Kupuje staii baker ter prevzema vsakovrstno kleparsko delo v mestu in na deželi. 12—8 Spoštovanjem Makso OrneHa, klepar '* iti soilnijski zapriseženee. Visoko spoštovani gospod! Moja žena je ležala tri mesece radi trganja in bolečin po kosteh. Ko je začela uporabljati Vaše „mazilo proti bolim po kosteh", je vstala že po 3 dni, in današnji dan, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč Vas na tem izrednem mazilu, ostajam Vam pokorni BARTOL LISIČKI. V Strmcu pri Stubici, 22. aprilu 1S*.»S. Mazilo proti kostoboli (Fiuid), je jako dobro lečilo proti trganju in pokanju po kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo okrepča izmučene žile, ter krepi starejše ljudi, ki trpe na slabosti nog. Vsak zavitek mora imeli varstveno znamko, t. j. s 1 i k o N i k o 1 e S u b i t w Zrinjskega, bana hrvaškega, ker samo tako je mazilo iz moje lekarne, katero tako varstveno znamko nosi na zavitku. Cena jednemu zavitku tega mazila je 75 kr. Razpošilja so vsaki dan proti poštnemu povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj za tovorni list in zavitek priračuni 20 kr. Lekarna k Zrinjskcinu ti. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. L'0. P. Drašček trgovee z jedilnim blagom v Stolni ulici št. 2. v Gorici priporoča se p. n. slovenskemu občinstvu v 01 Gorici in z dežele. Prodaja kavino primeso iz tovarne ARNOLD & GUTMANN z Dunaja. Zaloga žvoplonk družbe sv. Cirila In Metoda. SAOHIG & DEKLEVA V Gorici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici Prodajal niča in edina mehanična popravljal niča šivalnih strojev, Brez konkurence! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 'Ac2 naprej. V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese. | Združene opekarne [jp % Bilje-Bukovica gj ho prodaja tudi na m cj t e r in sieer (e v prvem nadstropju. Sprejemajo se naročila za Izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, havcloke) tudi za dame po naj-l i— 3;t novejši modi. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr, drž. svctjnjo Na lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetinji« "#*^»syL Tovarna uzornih telovadnih priprav JOS. YINDYŠ-A, v Prag-i na Smlhovu (Piaba-Sinichov VinoliraJskii uiice Cislo 81«. se priporoča k popolnemu upornemu prirejovanju sokoiskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestaviti. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpotoču-oiib spriial domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. tlene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telovadnice pošilja na zahtevo brezplačno iu poštnim' prosto. 80, M 'M Poprave IzvrSujo j»o najnižjih cenah. Veliki prazni sodovi iz Srbije, iz hrastovega losa z železnimi obroči, od 2, 7, 20 30 do 70 hektov, 6-7 cm, debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe v hiši na Frane Jožefovi cesti št. 9. pri g. J.. Storim. a,- ,., . rsojam »i slavnemu občinstvu, nazna- • niti, da prevzamem in izvršujem ločno naročila na * kavo, čaj, olje, riž, makerone. ; del^atese. sadje, ribe, vina itd. i; Tožiljatve v omotih po o K. oddajam j po j)oJli, one od 30 K. naprej pa po že- < leznici s povzetjem. i" Take pošitjalve so izplačajo vsakomur, \ jiosebno p. n. p$r. krčmarjem, družinam in ¦i onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali i) žele o raznih prilikah nabaviti si speeijali- ^ lete, katere se na deželi ne dobi, ali pa le l zelo drago, n. pr. morske ribo in rake, j sveže sadje, fino olje itd. '{ Glavni moj namen je razpošiljati >i dobro blago in po nizki ceni. 'f Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno. i( Za p. n. gg. trgovce imam poseben % cenik in zamorem dajati Magd po tako i nizkih kupih, da se ne bojim konkurence. jj Tudi sprejemam zastopstva in vsaicojaka » posredovanja. | Z odličnim spoštovanjem | Erncst Pcgait l TRST i (cl.) v ulici S. Francosco Stv. 6. %