DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 52 CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MARCH 4TJI, 1938 LETO XXXV.—VOL. XXXV. Zanimive vesti iz življenja Predsednik Roosevelt bo naših ljudi po ameriških naselbinah Iz Petersburg, Ililnois, kjer se Vrši obravnava proti deputy še- najprvo posredoval v bančnih vprašanjih Washington, 3. marca. Ko je d( spel predsednik Roosevelt v Roosevelt bo slovesno zaprisežen rifom radi umora (slovenskega Washington, je bil pozdravljen rudarja Martina Viranta, je dr-'od silnih množic naroda. Takoj *ava zaključila svoje dokazova- po svojem prihodu se je podal nje in pričanje. Zagovorniki so Roosevelt v Mayflower hotel, takoj za tem predlagali, da sod- kjer bo ostal, dokler ne bo zabija ovrže vse doprinešene do- prisežen v soboto. Poseben vlak kaze napram deputy šerifom, je odpeljal Roosevelta v Wash- cesar pa sodnik ni storil. Ob- ington. Iz svojega stanovanja ravnava se nadaljuje tudi ta teden. V umobolnici v Frontenac, Kansas, je umrl rojak Albin Benedikt, star 44 let, doma iz Studencev pri Trbovljah. Ranjki je bil poznan kot izvrsten pevec. Zapušča ženo, sina in hčer. V Bridgeport, Ohio, se je v New Yorku se je selil nekako štiri ure, in njegova soproga je osebno nadzirala selitev. Ob 4:50 popoldne se je odpeljal z \ lakom proti Washingtonu. 700 policistov ga je stražilo. Za Roosevelta se bojijo bolj kot so se bali prej za kakega drugega predsednika. Ko je dospel nje- ustrelil rojak Peter Resman, gov vlak v Washington, je preplan SNPJ. Bil je neozdravljivo cej deževalo, in ljudje, ki so se bolan, in to ga je pognalo v smrt.! sešli na kolodvoru, ga niso imeli Zapušča ženo in reejnko. ' prilike videti, ker so Roosevel- V Steelton, Penna., je umrl ta odpeljali pri stranskem izi-r'i:gle smrti rojak Martin žlo- du. Mrs. Roosevelt, soproga no- tfar, po domače Slivarjev. Ranjki je bil star okoli 50 let, doma iz Vidošičev pri Metliki. Bil je Predsednik društva št. 42 K. S. K. J. Tu zapušča ženo, šest ctrok in dva brata, v Chicagi pa sestro. vega predsednika, je izjavila, da bo imela takoj po zaprisegi samo navadno kosilo za povabljence, 72 po številu. Večinoma so to sorodniki in najožji prijatelji. Zvečer se bo udeležila i plesa, toda Franklin ne bo na- V Butte, Montana, je umrl ro- j vzoč. Vse druge številne slav-Bak John Anzelc, star 49 let, do- nosti sta Roosevelt in njegova i:, rna iz Podkraja. V Ameriki je žena odpovedala. »bival ranjki 33 let, in zapušča ---o- 0-v ženo, štiri sinove in dve hče-;i ki 80 v Potrebi> in Za naše brezposelne Vsako leto se, spominjajo dru-j stva Š. N. P. Jednote brezposelnih v Clevelandu. Tako lansko leto kot letos. Da pomagajo brezposelnim članom in članicam priredijo v nedeljo, 12. n.arca, skupna društva S. N. P. Jednote veliko prireditev z obširnim zanimivim programom. Ves dobiček te prireditve gre v pomoč brezposelnim članom in članicam. Zvečer se vrši ples v spodnji dvorani S. N. D. Vstopnina k vsej prireditvi je samo 25 centov. Društvom Slovenske Narodne Podporne Jednote v Clevelandu je treba čestitati, ker se zavzemajo za svoje čla- Washington, 3. marca. V soboto, 4. marca, pride nova doba za ameriški narod. Demokratični predsednik, Franklin D. Roosevelt, nastopi vlado. Leta 1933 je nastopil demokrat Cleveland vlado, leta 1912 pa demokrat Wilson. Vselej, kadar na-sctopi demokratični predsednik kot vladar v Zedinjenih državah, so priznano najslabši časi. Republikanci vladajo 10 do 12 let, zapeljejo deželo v največjo mizerijo, potem pa narod izbere demokratičnega predsednika, ki potegne deželo iz blata, in kakor hitro nastopijo boljši časi, dobi nasprotna stranka kredit, in izvoljen je republikanec. To se je ponavljalo v zadnjih 72. letih ameriške vlade. Toda nikdar ni še noben predsednik, izvzemši George Wash-ingtona, nastopil urad v tako silni depresiji in nevarnosti za ameriški narod, kot ga nastopa danes novi predsednik Roosevelt. Strašne nevarnosti čakajo novega predsednika. Okus novega urada je dobil, ko je streljal na njega- italijanski anarhist, in sam čudež je bil, da je novi predsednik Roosevelt pobegnil krogli morilca. Resnica pa je, da je morilski napad na predsednika Roosevel- ta deželo še bolj zedinil za nje-pa, tesneje so se srca oklenila svojega voditelja v silni krizi, ki danes prevladuje v vseh kro-Igih. Vsa dežela gleda danes na | Roosevelta kot odrešenika in no-I vega narodnega voditelja. Kon-'gres Zedinjenih držav je pravkar podelil RooseVeltu silno ob-j last in moč, da deluje po svojem [najboljšem prepričanju in zmožnosti. Nikdar poprej še ni imel ! kak predsednik tako oblast in moč, kot jo bo imel novi predsednik Roosevelt. Zastopniki naroda so mu poverili prostovoljno to oblast, in kako jo bo izrabil, kako bo pomagal ameriškemu narodu iz krize in trpljenja, je sedaj njegova odgovornost. Nemogoče je, pravi odlični zasledovalec političnega življenja, j Lawrence, da bi Roosevelt ust-| varjal čudeže, toda resnica je, j da ima Roosevelt danes za seboj |A-es narod, in če bo poslušal prave svetovalce, in s svojim prirojenim mehkobnim in poštenim značajem, zna odvrniti nadalj-no nesrečo za ameriški narod. Vsa Amerika, da, ves svet gleda danes na Roosevelta. Kakšen predsednik, ,vodju svojega naroda bo Roosevelt? Ko pride v predsedniški urad bo dobil za rešitev toliko problemov, kot jih pred njim ni imel še noben vladar na svetu od postanka človeštva. Vsa Amerika danes gleda na Roosevelta. Kaj bo? Slabše, kot je, skoro ne more biti ali bo boljše? Nihče pred Roose-veltom ni imel še toliko iskrenih in srčnih želj od strani naroda, kot jih ima Roosevelt. Narod inu je zaupal, clal mu je oblast, in kako bo novi predsednik Roosevelt rabil to oblast, se bo \idelo v kratkem. V kratkem? Položaj je tako nesrečen, tako grenak in poln trpljenja za narod, da se mora dovoliti novemju predsedniku najmanj eno leto, predno se bo pokazal viden znak zboljšanja. Ako bi Amerika sama imela problem brezposelnosti in strašne gospodarske krize, bi ne bilo tako hudo, toda časi, v katerih se nahajamo, so enaki po vsem svetu, in Roosevelt ne bo rešeival samo ameriškega problema, pač pa bo moral postaviti podlago za svetovni mednarodni sporazum, predno se bo človeštvo lahko oddahnilo. Značaj in poštenost novega predsednika nam dajejo garancijo, da se bodo razmere spremenile. 12,000,000 brezposelnih Ameri-kancev s svojimi družinami vred zre na izredno delo in uspeh novega predsednika. Japonci porazili Kitajce. Dnevni dogodki v bančnem Kitajska armada je raz- j svetu. Novi predsednik gnana na vse strani ima zdrave načrte Tokio, 3. marca. Kitajska se nahaj a v žalostnem položaju po občutnem porazu, ki ga je povzročila japonska armada v kitajski provinci Jehol. Japonci stalno napredujejo. Veliko mesto Lingujan in čifeng se je moralo podati Japoncem. Tekom treh dni so Japonci napredovali na fronti 75 milj naprej. Japonski zrakoplovi imajo največ zasluge za japonski napredek. Zrakoplovi najprvo bombardirajo kitajske vojaške postojanke, nakar sledi ostala japonska armada, ki ima primeroma lahko nalogo. Kitajci se bojijo za svoja glavna mesta, Peiping in Tientsin. Oba kitajska zastopnika na mednarodni konferenci sta se odpovedala svojemu zastopstvu. Oba sta izjavila, da je njuno delo bolj važno na kitajski vojni fronti v Jeholu kot pa v Gene vi. 1 prosimo člane in članice Jedno- iz bank, bodo prisiljene kratkem omejiti izplačila. Sku-:te> kot tudi ostal° občinstvo, da i'aj so ljudje v New Yorku dobi- j ^udf'eži, Prireditve v čim več-^ iz bank tekom zadnjih dveh tednov, nekako $20,000,000. Ob-enem se poroča, da pametni ljudje nosijo nove vloge v banke. 0112 novih vlog je bilo spreje-od raznih newyorških bank ckom zadnjih treh tednov. Zve-2na vlada se je izjavila, da bo fomagala sleherni banki, ki je v ?vezi z Federal Reserve banko, 12 vsake zadrege. i -o- Davki v Lake county današnja depresija pomeni I alo ali skoro nič za okrajnega 'tajnika Shanklanda v Lake 'jounty, Ohio, kamor spada na-83 farmarska naselbina v Madi-S°nu. Blagajnik Shankland je 1?-dal ukaz, da morajo farmarji aČati svoje-davke do 10. mar-C,a> v gotovini ali v money or-Kdor ne plača do istega ne> bo kaznovan z globo. Pridih čekov blagajnik ne bo ti-eb Tega blagajnika bo 3a nekoliko prijeti za ušesa, teh ne bo tako nasilno nastopal si resnih časih. Eden ali dru- ' naših davkoplačevalcev v Ma- na Dobro zna- menje je, ker ljudje prinašajo skrit denar v javnost. V Cleve-landskem okrožju se je pojavilo tekom enega tedna $77,000,-000 skritega denarja, v vseh Zed. državah pa nad $800,000,-000. Ljudje, ki so imeli denar doma skrit, slednjega v tej krizi prinašajo na dan, ko ne dobijo več kredita na bankah. Kot trdi federalna rezervna banka, je dejstvo, da ljudje prinašajo skrit denar v javnost, najboljše znamenje, da bo krize kmalu konec. Silna katastrofa Tokio, 3. marca. Prvotno poročilo, ki je prišlo iz otoka Hon-su, naznanja, da je najmanj 375 ljudi zgubilo življenje, ko je nastala nenadna ogromna povoden j na otoku. Poznejša poročila pravijo, da je nad 700 ljudi zgubilo življenje. In dočim je bilo prvotno poročano, da so ljudje zgubili življenje radi povod-nji, se pozneje poroča, da je nastal tudi potres, ki je povzročil •se hujše trpljenje med narodom Nad en tisoč ljudi je bilo nevarno ranjenih, in nad 600 jih še pogrešajo. --—o--- Virginia Patterson Prihodnjo sredo, 8. marca, priredi znana ameriška pisateljica in potovalka, Miss Virginia Patterson, javno predavanje o Jugoslaviji. Predavanje se vrši v prostorih Akron Art Institute, v vrhnjem nadstropju O'Neil trgovine. Kazala bo tudi slike iz Jugoslavije, kjer se je Miss Patterson mudila že zadnja tri poletja in se ji je Jugoslavija zelo priljubila. Rojaki v Kenmore in Barbertonu kot tudi v Akronu so prijazno vabljeni. Predavanje se začne ob 8. uri zvečer. * 4000 čevljarskih delavcev je zaStrajkalo v Lynn, Mass., za boljše plače. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po razna&alcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: AmerUka Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. No. 52, Sat., Mar. 4th, 1933 Novi predsednik Roosevelt Danes bo v Washingtonu zaprisežen nov predsednik Zedinjenih držav, Franklin D. Roosevelt. Od danes naprej se nahaja vlada Zedinjenih držav pod novim vodstvom, ki je korenito različno od sedanje vlade. Izvolitev demokratičnega predsednika v Zedinjenih državah je vselej dogodek prve vrste. 72 let je poteklo, odkar je demokratični predsednik Buchanan se moral umakniti korenjaškemu in zavednemu Lincolnu, možu iz naroda. In odtedaj so imele Zedinjene države samo dva demokratična predsednika — eden je bil Grover Cleveland, ki je bil dvakrat izvoljen, drugi pa veliki Woodrow Wilson, ki je bil tudi izbran za načelnika svojega naroda v dveh terminih. V priznanje demokratom je, da sta bila v zadnjih 72. letih oba demokratična predsednika, boljša kot vsi ostali republikanski predsedniki, z edino izjemo Theodore Roose-velta, ki je bil mož na mestu. In danes prihaja nov demokrat na vlado Zedinjenih držav. Tudi njemu je ime Roosevelt, toda dočim je Theodore pripadal republikanski stranki, dasi je bil precej neodvisen od nje, pripada Franklin demokratični stranki. Bil je izvoljen z večjo večino od naroda, kot pa še kdaj prej ta ali oni predsednik Zedinjenih držav, znamenje, da je narod iskal moža, kateremu poveri državniške posle v najbolj nevarnih in resnih časih obstoja Zedinjenih držav odkar je civilna vojna minula. Naravno je, da ameriški narod od Roosevelta silno mnogo pričakuje. Roosevelt je velik mož, sposoben, delaven, energičen, poznavajoč razmere srednjega in malega stanu. Gotovo je tudi, da Roosevelt ne bo vsem ustregel, kajti narediti prosperiteto kot bi trenilo, pripeljati svet zopet v normalni položaj, zahteva gigantske napore in sile. Toda mnogo bo pomaganega, ako se stvar prime na pravem koncu. In novi predsednik Roosevelt ima tozadevno prave ideje. Že pretekli teden je izjavil, da Amerika ne more ostati izolirana, da ne more biti sama za sebe, pač pa le v mednarodnem sporazumu se more vrniti na stališče, katerega je imela pred leti. Skoro je položaj enak, kot je bil v letu 1913, ko je 4. marca prihajal Wilson na površje vlade. Dasi razmere niso bile tako silno raztresene, kot so danes, pa je tudi Wilson izjavil, da sporazum med narodi je prva podlaga za boljše poslovanje in razumevanje med narodi. Značilno je, da vsakih 20 let prihaja demokratični predsednik na krmilo vlade. Leta 1893 je bil izvoljen demokrat Grover Cleveland, Ista 1913, dvajset let pozneje, so izvolili Wilsona, in leta 1933 pa prihaja demokrat Roosevelt k vladi. Ameriški farmarji so popolnoma pri tleh, poraženi po cenah in ničvrednosti svojih produktov. Farmar je podlaga vsake države, in kadar farmar nima soli, da ne govorimo o tobaku, tedaj je gorje za vso deželo. Ameriške industrije počivajo. Mnogo tisoč strojev je zarjavelo. 12,000,000 marljivih in sposobnih delavcev nima nobenega zaslužka za sebe in svoje družine. Finančne razmere so razkosane, svet se črno gleda glede visokega tarifa, katerega je naložil republikanski režim in s tem razkrojil mednarodno trgovino Se pred štirimi leti so Zedinjene države izvažale v druge dežele do $600,000,000 vrednosti svojih izdelkov druge dežele sveta, danes je to padlo na $30,000,000 na mesec, ponajveč radi visokega tarifa. Vojni dolgovi in odškodnine, neprestano oboroževanje Hvrope, zapleteni finančni problemi, vse to čaka Roosevelta. To so gorostasni problemi, kot jih izlepa svet še ni doživel, in v resnici je potreba državniškega velikana, ki bo pokazal pot iz silnega trplenja in pomanjkanja, ne samo Ameriki, pač pa tudi ostalemu svetu. Roosevelt stopa danes pred ameriški narod, ki ga je dvignil do najvišjega urada v deželi. Milijoni in milijoni se ozirajo danes na njega. Pač je gotovo, da bi moral vsaj začasno dobiti sodelovanje vsega naroda za sebe. Razumen, razsoden in človeški predsednik lahko naredi tisočero dobrih del za blagor naroda. S svojim preteklim delom je Roosevelt pokazal, da je razsoden in človeški. Mi mu pošiljamo danes iskrene želje, da bi pripeljal ameriški narod in enako vse druge narode sveta iz globočin depresije v boljšo bodočnost. Lorain, O.—Najprvo želim iz-nči iskrene čestitke vodstvu Ameriške Domovine ob priliki o5 letnega obstanka lista in otvoritve lepega uradnega poslopja. Obenem gre tudi vse priznanje g. urednikom, oziroma lastnikom Ameriške Domovine, ker ko v teli težkih časih povečali list. To je vsakemu znano, da povečanje lista pomeni veliko več .stroškov in dela pri listu. Dnevnik, kakor je Ameriška Domovina, je vst-g'.; priporočila vreden, list. Prinaša nam vsako-vi stnc podučne in za n i m i ve Članke in razprave, krasne povesti, novice in tukajšnje in stare domovine in iz raznih drugih delov sveta. V resnici, Ameriška Domovina po možnosti bi ne smela manjkati v nobeni slovenski hiši! In kar še noben list v Ameriki ni storil za svoje naročnike, je storila Ameriška Domovina; ctala nam je 26. februarja celo m ni, krasen slovenski radio program, program, na katerega smo lahko ponosni vsi, ne samo Slovenci, ampak tudi ostali Slovani. Program so poslušali tudi ljudje drugih narodnosti in so se vsi jako pohvalno izrazili o njem. Torej iskrena hvala lastnikom Ameriške Domovine, ki ste nam omogočili celo uro tako lepega duševnega užitka. Vsa pohvala in zahvala gre seveda tudi pevcem in pevkam za tako dovršeno petje. Kako bi vas vse še vsi radi poslušali vsako nedeljo. Dajte se nam še, dajte spet kmalu oglasit, vi naši dragi pevci in ljubi naši pevki — Mary in Jožica! V soboto 25. februarja je vodstvo 'našega SND priredilo veliko veselico, imenovano "veselica slabih časov." Udeležba je bila jako velika in slabi časi so se res poznali na starih in zakr-panih oblekah navzočega občinstva. Deputacija fantov je stala do polnoči pri vratih in čakala Ja-kata. Jaka jim je bil nekaj namignil, da bo tudi on prišel na to veselico in sicer spodrecan, golorok, bos in s svitkom na glavi. Vse je bilo imenitno pripravljeno za njegov slavni sprejem. Kolona ali slavolok, postavljen iz samih steklenic, v katerih se je žarilo nekaj rumeno rdečega. Vmes so bile pa vabljivo prepletene dišeče importi-rane kranjske klobase. Pa njega le od nikoder ni b'lo . . . Ej, Japček, to si se pa zameril fLo-rainčanom zdaj! Drugič ne ob-ijubuj, kar ne misliš izpolnit. Kaj ne veš, da obljuba dolg dela in da lagati je greh. (Menda ja vem, ampak če sem imel pa toliko opravka s tistim konjem in tisto teto iz Newburga! Drugič pa pridem tako gotovo, kakor gotovo v Lokavšči tista tepka stoji, s katere sem pred 39. leti prvič padel". Op. Jak.). Na pustni dan zvečer je priredilo pevsko in dramsko društvo "Naš dom" lepo domačo zabavo z igro enodejansko "čarlije-vu ženitev." ln po vse prekratki igri se je razvila prijetna domača zabava v spremstvu po-skočnic, valčkov," krofov,- klobas in drugih pustnih dobrot. Igra "čarlijeva ženitev" je nadvse komična. Igralci so vsi dobro izvršili svoje vloge, ampak najbolj nas je pa zabaval s svojim' komičnim petjem naš stari znanec in igralec Fr. Gorenček. že sume njegove kretnje spravijo ljudi v dobro voljo in smeh. Lepa hvala vsem igralcem. Lep večer je nam vsem bil! Dolgo časa je že priklenjen na bolniško posteljo rojak Anton Breščak. že pred nekaj' meseci ga je bil zadel mrtvoucl. Zdravje se mu le počasi vrača. Ravno tako se nahaja že par mesecev na posteljo priklenjena Mrs. Fr. Tomšič iz 32. ceste. Ona si je bila pri nesrečnem padcu zlomila nogo; kosti se zelo počasi celijo. Mrs. Ana Mislej iz 29. ceste se tudi nahaja v zdravnikovi oskrbi. Mrs. Helena Bučar iz 33. ceste se je pa pred par tedni po nesreči nevarno oparila z vročim lugom. Mrs. Louis Balant in Mrs. F/l. Kamnikar sta obe težko oboleli za influenco. Vsem trpečim našim rojakinjam in rojaku se želi, da bi se vsi kaj kmalu dobro pozdravili. že pred nekaj meseci se je bil težko ponesrečil v avtomobilski nezgodi naš dobro poznani stavbenik Anton Ule. Na vprašanje, če je že ozdravel, je rekel, da je že "orajt" in da so kosti zlezle kar same od sebe na svoje mesto, kamor spadajo. Samo zob se pa ni mogel do zdaj še nikjer najti. Mrs. Josephine Eisenhardl. Mr. Math Debevcu, ker nam je šel v vseh ozirih na roke, kar mu je bilo v njegovi moči. Ker smo prvič priredile v omenjenem domu banket, so nam prostori prav lepo ugajali, ker so primerni in čisti. Samo premajhni so za naše prireditve, ker posetniki niso imeli dovolj prostora pri omizju, so se morali umikat eden drugemu. Priporočamo pa Ljubljančanom, če želijo, da zopet priredimo tako prireditev v društvenem domu, da dobe nekaj Ribničanov, da bodo stene razširili, eden pa da pripelje robo. V najlepšem zadovoljstvu smo bile zaenkrat. Upamo, da obnovimo v doglednem času. Hvala vsem, ki so nam pripomogli, da je bila prireditev tako uspešna v teh kritičnih časih, kose vstopnice tako težko prodajajo, čeprav je nizka cena. Ravno tako je bil dii'ektorij na delu, da nam je preskrbel vse potrebno. ženski odsek vabi in priporoča, da obiskujete naše prireditve in poleg tega, da ste odjemalke in odjemalci naše zadruge. Tukaj imamo dokaz, ako nas bo več skupaj, ceneje živimo v vseh ozirih. Vstopnina za zadružne prireditve je vedno nizka in vedno se pokaže lep uspeh. Ra vno tako, če več nas bo obisko valo zadružno prodajalno, cenejše bomo kupovale vse življenske potrebščine. S zadružnim pozdravom, Ženski odsek. Cleveland (Collinwood), O.— Izvrstno je uspel banket, katerega je priredil ženski odsek Slovenske zadružne zveze zadnjo soboto v Slovenskem društvenem domu na llecher Ave. Na tem mestu se odsek prav lepo zahvaljuje vsem posetnikom, ker ste se v tako obilnem številu odzvali in tako mirno in veselo se zabavali. Obenem se tudi zahvalimo upravi Slovenskega društvenega doma in oskrbniku Euclid, O.—Dovolite, da vam tudi jaz čestitam k otvoritvi novega krasnega poslopja, ako prav nekoliko pozno, toda nič manj iskreno. Prosim tudi, ako je mogoče priobčiti sledeče: Veseli pred-pustni čas je minil in danes že pojem: prišla je pepelnica, osta la sem samica . . . Odmevi pustne nedeljo, to je 26. februarja, pa pač ne bodo pozabljene. Saj je menda vsakomur znano, da so imela skupna' društva Slovenske ženske Zveze prireditev v Slovenskem domu na Holmes Ave. To je bilo nekaj krasnega; tako bogat program, da ni bilo čuti drugega, kot vzklike začudenja: "Ja, te ženske!" No, seveda, bilo je tudi mnogo dobrodušnih mlade niče v in mož, ki so pripomogli, da je prireditev uspela rad vse pričakovanje. Upam, da bo tudi lep finančni uspeh. V imenu podružnice št. 14 SŽZ izrekam na tem mestu najsrčnejšo zahvalo Mrs. Albini Novak za mnogi trud, ki ga je imela z vodstvom programa. Saj se je vse vršilo pod njenim vodstvom. Enako zahvalo tudi vsemu ostalemu osobju, ki so na katerikoli način pomagali in delovali pri prireditvi. Preveč jih je, da bi vse naštevala z imenom, in mi tudi imena niso vsa znana. Seveda pa tudi lepa hvala vsem številnim posetnikom, ker brez teh bi gotovo ne bilo finančnega uspeha. Hvala tudi cenjenemu listu Ameriški Domovini ?.a naklonjenost, katero ste nudili s priobčevanjem dopisov, iskrena hvala vsem in vsakemu nosebej. Na tem mestu tudi opozarjam članice št. 14 SŽZ', da se gotovo udeležite seje v torek 7. marca 3933 ob sedmih zvečer, ker imamo poleg mnogo važnih reči, tudi volitev delegatinj. Kakor vam ie znano, se vrši naša konvencija 22. maja 1933 v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Gotovo ste čitali v "Zarji" priporočilo Rev. Schiffrerja, kakor tudi glavne predsednice in tajnice. Treba je, tudi razmotrivat in izvoliti delegatinje, ki bodo upoštevale in vedele zagovarjat želje in zahteve večine članstva. Sestre, pridite prav vse, ker le potem se lahko reče: večina je odločila. Naj omenim še, da ima tudi Gospodinjski klub našega doma veselico v nedeljo 5. t. m. kamor ste prijazno vabljeni prijatelji iii tudi prijateljice. Torej na svidenje v nedeljo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. | Iva. Euclid, O. — Zadnjo nedeljo, kljub hladni sapici, je bil vendar lep dan. Pa sem se namenil, da grem malo na izprehod. Po poti srečam Lojzeta Permeta iz Tyrone Ave., ki lastuje tam svojo domačijo. "Mislil sem, da te dobim doma," mi pravi. "Kanf si se pa namenil?" "O, vedrit grem na sveži zrak! Tako prijetno je iti na izprehod v takemle vremenu." "Da, da, imaš prav, kako daleč bi jo pa mahnila?" "Takole proti južni strani," pokažem z roko. "Pa ne v Florido, ker je danes že prepozno; rajši drugikrat." Rad ali nerad se Lojze obrne, pa korakava počasi med raznimi pogovori po stezah ljubljanske okolice. Ustaviva se tu in tam ter končno prideva blizu "zelene jame," kakor jo imenuje ongava Ivka-nagajivka! Ker se je čas nagibal proti četrti uri, se dogovoriva, da greva kam poslušat radio program. Seveda, to se razume, da slovenskega radio programa ne smeva zamu-difi ki se bo odajal od 5. do 6. ure, pod avspico Ameriške Domovine. Pa jo zavijeva na 207. cesti naravnost proti John Zaj-čevi graščini. Da ne zgrešiva, se je dobro prepričat, ali stanujejo naši znanci tu ali ne. Toda v drugem nadstropju v tej hiši mi je bilo nekoliko znano, da stanuje tukaj družinica Matevž in Lojzika Ogrinc s hčerko edinko; ta pohaja v šolo sv. Kristine. Kako se začudiva, ko prideva po stopnicah v prvo sobo ter vidiva, da je že par drugih znancev navzočih s svojimi družinami in sicer: Mr. Louis Zgonc s svojo boljšo polovico in otroci, Mr. Jakob Ambros z družino in Mrs. Zaje iz prvega nadstropja. Prehlad vodi do pljučnice Varujte se prehlad* z rednim eiSčenjem drobovja. Imejte črevesje v redu in odstranite strupene pline. Vzemite Trinerjevo (Tenko vino Videlo se je vsem na obrazih, da željno pričakujejo radio ure, ki obeta biti velik užitek. Ker ima Ogrinčeva družina izvrsten radio aparat, sva tudi midva vprašala, če smeva poslušat. "O, kakopak!" so vsi kmalu rekli, "nas bo zelo veselilo." Končno je prišla ura pet in vsi smo se posedli blizu aparata, da bomo bolje slišali. Rečem vam, da nisem v stanu popisati tiste ure od 5 do 6. Dolgo, dolgo mi bo v spominu. Vsi smo rekli, da je tistih 60 minut veliko prehitro minilo in da smo bili globoko ganjeni lepega petja in godbe. Da, kaj takega pa še ne. Tudi govori so bili zelo lepi. čestitamo Mr. Louis Pircu za lep govor. Samo škoda, da Jakata ni bilo na oddajni postaji, da bi nam bil kakšno povedal. Lep in značilen govor je imel cleveland-ski župan Mr. Miller, ki je pov-c'srjal, kako napreden je naš narod. Vem, da so nevošljivci tudi po slušali in vihali svoje nosove na vse 'štiri vetrove. Da, da, takim ljudem vedno nekaj manjka. Naj še omenim to, da je bil naš Matevž poprej, ko ni bilo radio petja, silno slabe volje, potem se je pa naenkrat pozdravil. Nismo si bili gotovi, ali zato, ker je poslušal radio program, ali zato, ker se je napravljal na card party v Cleveland. Naj bo že kakor hoče, dobre volje je pa le bil. Pozdrav vsem skupaj. Tisti z dolenjske šrange. NAŠA PEVSKA ZVEZA so r>e je Cleveland (Collinwood), O.— še kot učenec ljudske šole v domovini, sem leta 1899 prvič bil prideljen k pevcem v farni cerkvi na koru. In če povem, da je moja mati v njeni dekliški dobi pela na istem koru, ter da je moja starejša sestra in dva starejša brata in tudi mlapša sestra, hodila isto pot, lahko rečem, da smo vsi skupaj vršili prijetne glasbene šole ter obenem služili v namen, za kar pesmi ustvarjene. Nanesel slučaj, da sem naletel v mojem prostem predmetu petja na drugi državni gimnaziji ravno na profesorja Anton Foersterja, ki nas je učil petja. Spomnil sem se na "Cecilijo" ter mnoga dela, ki so govorila in pela njemu slavo kot glasbeniku ter sem v resnici gledal nanj kot na glasbenega boga. On, Anton Foerster je bil organist stolne cerkve v Ljubljani, po rodu Čeh, ki je slovnično obvladal naš jezik popolnoma. Bil je pa obenem velik Slovan v srcu. Naključje je prineslo, da me je njegov sin učil metalurgi-čno vedo na ljubljanski realki leta 1905 — 1907. Toda to so skoro osebnosti, ki ne spadajo sem. človeka skoro segreje, ko čita 0 skupnem petju, kajti petje ene osebe se za uho malokdaj dobro sliši. Izjemno dobri glasovi se slišijo dobro. Povprečni glas pevcev pa najlepše odmeva v zboru. Slovenci v Clevelandu smo imeli že dvakrat opravka s pevskimi zvezami. Enkrat smo imeli Jugoslovansko pevsko zvezo, ki bi lahko še danes obstojala, da niso na čelo njej stopili sebični, v nebo gledajoči velikani, ki so pozabili, da smo v Ameriki vsi samo ljudje in če kdo misli, da je več nego drugi, mora to pokazati s svojim delom in ne z delom drugih. Zveza je prenehala. Nastala je druga, h kateri zopet nismo mogli pritegniti vseh zborov, ker 1 ni so bili taki, drugi zopet drugačni. Danes prihajamo nazaj v tretje, kar gre rado. "Nebeški mlini počasi meljejo!" Ali smo zreli za kaj takega? Ali smo se dovolj amerikanizirali, da bomo dostojni in ne skakali eden drugemu čez glavo? Ali bomo spoštovali zmožnosti, prepriča nja zborov, grup in posameznikov? Ali smo pripravljeni skup no delovati v eno veliko smer, ki nam bo vsem v korist in ponos Ali smo pripravljeni zadrževati naše slabosti, sebičnost in ne-vošljivost ter kakor rečemo včasih: "pokopati bojno sekiro?" Ako smo čisti tako, ako smo se spoznali, da dobimo premalo za naš trud, ko zapravljamo večer-ure za našo pesem, potem, pevci: NA DAN! Sicer so nam leta šteta, toda ravno sedaj je čas in prilika, da postanemo veliki. Poglejmo na večje kulturne narode. Tam moramo iskati pota, ki vodijo do velikih dejanj. Pesem sama nas uči. Stremljenje vseh naših voditeljev nam kaže začrtano pot. Saj so izlivali svojo srčno kri v svoje neumrjoče verze Prešern, Gregorčič, Medved itd. Saj se nam topi srce, ko pregledujemo njih krasna, neumrjoča dela. Ne stojmo zakrknjeni, dvignimo našo pesem, ki kliče po lepoti življenja in pravice, ki nas spominja na grudo našo, zemeljski raj naše domovine, želeti je, da slišimo odmev te misli še od društev od pevskih zborov, ki do tega časa še niso bili objavljeni. Zato priporočam, da o vprašanju zveze razpravljajo na prihodnji seji. V nadi, da v zgodnji pomladi zagledamo uspeh koristne ustanove za našo pesem, bilježim svojo podporo. Michael I. Lah, od pev. društva "Soča." -o- ivan zupan: ZIBELKI Zibka, tebi p.eti slavo res bi moral svet vesoljni; čast dajati, spoštovanje v meri pravi in povoljni. Zibka, vir življenja vsega, temelj ti sveta si glavni; narod, ki povzdiga tebe, ni propadel v dobi davni. Zibka, matere veselje. Ko ob tebi pesmi poje, dete njeno kjer počiva, sreče je vesela svoje. Zibka, tudi mene nekdaj v tebi mati je zibala — In zato v počast ta pesem naj velja ti skromna, mala. Ce verjamete al' pa ne. Ongava Jera in njena prijateljica špelca sta se srečali oni dan v mesnici. Ko se vsestransko pozdravita, preideta v diplo-matične pomenke, če si videla kakšen klobuk je ongava Micka kupila, ki se ji toliko poda kot kameli marela in če si videla, kako se štemano nosi tisti Johnny, ki misli, da je sam na svetu in da se mu bo še opletalo in če si videla, da je na zadnjem plesu v Slovenskem domu ongava Mary ves večer plesala samo s tistim Frankom, ki ima vsak teden drugega dekleta in da ji bo to še hudo v cekar hodilo in da midve nisva taki in da vsak sle-parček ni za nas ... in tako dalje. Potem pa začne špelca biti tudi prav osebna in vpraša svojo prijateljico: "Ti, kaj si res zaročena s tistim Majkom?" "Res." "Pa se mi ne zdi, da bi bilo kaj posebnega na njem." "Tudi meni se ne zdi." "Meni se vidi, da ni posebno brihten." "Aha, prav zabit je." "Pa tudi v druščini ni posebno prijazen, kakor sem slišala." "Tako se obnaša, kot kaka kamela." "Ali so njegovi starši bogati?" "Nak, nobenega premoženja nimajo." "Ja, tok, kako moreš pa poročiti takega fanta?" "Poročiti? Kdo pa pravi, da gt? bom poročila!" ' Kotov Matevž je bil še v mladih letih precej stisnjen. Na vsak. krajcar je gledal, ■zato je pa tudi danes možak. Ko je dobil pozi vnico, da mora iti na nabor, je šel na Rakek, da se odpelje z vlakom do Logatca. Na postaji vpraša uradnika: "Koliko stane vožnja do Logatca?" "Eno krono in deset vinarjev." "Nak, toliko pa ne dam. Eno kronco bo zadosti." "Tukaj se nič ne gliha! Eno krono in deset vinarjev, nič več, nič manj." "No, vam dam eno krono i" pet vinarjev." "Eno krono pa deset vinarjev, kakor sem rekel." , "Bom šel pa peš." "Kakor vas je volja," odvrne uradnik. Matevž jo ubere doli ob progi proti Ivanjemu selu. Ko je bil že precej daleč, zapiska vlak 1{ odhodu. Matevž se pa obrne nazaj in pokaže figo proti postaji-rekoč: "V uho me pišite, da boste vedeli; sedaj me zastonj kličete, pa bi se bili dali prej zglihat-Saj sem vedel, da se boste kesa-li, ampak kar je je!" A "Ali veš, da Molajsar še sedaj ni plačal pogrebniku računa °tl pogreba njegove žene." "Joj, ali ni to sramotno! Mislim, da ga je lahko sram, da javno pokaže, kako malo mu Je bilo za ranjko ženo." v . "Ja, njegov brat je pa plača1 za svojo ženo že ko j drugi da'1 pogrebne stroške." "Vidiš ga! Bil je gotovo vesel, da se jo je tako hitro bil." A "Saj pravim, kako so daneS ženske potratne." "Kako to misliš?" "čakaj, da ti povem. Včeraj je. naš mali sinko po neprey"; nosti požrl kvoder. In kaj ti ni šla moja žena in poklicala ®drilV nika, kateremu je plačala tri do larje, da je spravil tisti kvode* iz fanta!" TEDENSKA PRILOGA "AMERIŠKE DOMOVINE" Gospodarsko političen tedenski pregled francija Z ozirom na Hitlerjevo politiko Nemčije in na njeno zahte-po enakopravnosti v oborožitvi, je izjavil francoski državnik Herriot, prepričan socialist, sledeče: "Mi smo imeli pravico okupirati Porenje do leta 1935, in ja-sn<> je, da če bi bili to storili, bi nam danes ne bi bilo treba ni-C£sar bati. Toda mi smo se umaknili iz Nemčije, dasi nam Nemčija ni hotela storiti iste "sluge leta 1871. Mi smo prostovoljno odpoklicali svoje vojaštvo iz Porenja, v Laussani pa smo v toliko reducirali reparacija da smo od 37 plačil, ki bi jih ^orali doslej prejeti od nje, predli samo dve. Zdaj pa so nastale komplika-Clie, o katerih pa upamo, da bodo tvorile samo prehodno krizo. bomo slejkoprej nadaljevali s Prijateljstvom napram pacifistično razpoloženemu elementu v Nemčiji, ker želimo, da se ^mškemu ljudstvu čim prej vr-116 nekdanja prosperiteta. Da-'je odločno zavračamo vsako trditev o kaki hegomoniji od stra-111 Francije. Hočemo pa biti sigurni, da se ne bo zopet vdrlo Preko naših mej. Države, ki ni-s° bile pregažene od sovražnih ^°rd, ne morejo poznati našega trPljenja." nemčija Nemški kancelar Hitler je ot-voril zadnji teden volilno kampanjo za volitve, ki se bodo vršile 5. marca, z govorom, s katerim je dokazal, da je pozabil na svojo prisego, da bo kot nemški kancelar varoval in branil republiko. "Z vsemi močmi se moramo upreti parlamentarskemu demokratskemu sistemu," je besnel v svojem govoru. "Mi hočemo zlomiti to, kar je producirala gnila demokracija, kajti vedeti moramo, da je ustvarila vse, kar je velikega, samo individualna osebnost ter da moramo vse, kar hočemo ohraniti, izročiti spet v varstvo in upravo individualne osebnosti!" ItalijansKp izzivanje Jugoslavije ameriški narod na razpotju Predsednik Hoover je nedavno v svojem javnem govoru iz-%il, da se bo ameriški narod klialu nahajal na razpotju treh 1st. "Prva pot je glavna pot ^operacije med narodi. Dru-^ pot, ki nam je odprta, je, da Ostanemo v svoji narodni samo-^vesti, vsled česar se bomo eko-še bolj izolirali. Tret-Jil Pot pa je, da povzročimo in-'acijo našega denarja, da se 0(ipovemo zlatemu standardu ter vstopimo v svetovno eko-^ttisko vojno, katera vodi v po-razpad. Ako se svet pra-°časno ne izpametuje, bo iz-ljrevidel, da je izgubil svoj stan-^rd življenja in kulture ne sa-11)0 za nekaj let depresije, mar-za cele generacije. "Dozdaj se je že 44 držav odjedalo zlatemu standardu," je dalje Hoover. "Zedinjene 2ave so trdno obstojale pri dr: ^tem standardu ter tvorile ta-nekak Gibraltar v morju ka-cfa- Zdaj bomo prisiljeni na Ofenzivno akcijo, ako se ta go-proti zlatemu standardu ne °nča. Ako si hoče svet osigu-ekonomski mir, je glavno, obdrži večjo stabilnost svoje-fePa denarja. Morda bo napočil ('as*. ko poljska Poljska, ki je največja in najmočnejša država, ki jo je ustvarila svetovna vojna, bo imela v prihodnjem juniju predsedniške volitve, za katere vlada že zdaj veliko zanimanje. Na Poljskem je zopet zavladalo nazira-nje, da bi se izvolilo za predsednika velikega pianista Paderew-skega, ki je bil že deset mesecev predsednik Poljske. Kakor kažejo vsa znamenja, se bo vršila volilna tekma med Paderewskim in sedanjim diktatorjem, maršalom Pilsudskim. Poljski časopis "Glos Narodu" izjavlja, da je Paderewski edini Poljak, ki uživa zaupanje in ljubezen vsega naroda. turčija Mustafa Kemal ali "Ghazi" (Zmagoviti), ki je trd oče svojemu ljudstvu, je nedavno odločil, da morajo Turki pozabiti na boga v arabskem (jeziku (Allah) Ur da se ga morajo naučiti spoznavati v turščini, kar se pravi Tanri. Zdaj ne smejo turški svečeniki več oznanjati z mina-retov veličine Allaha z običajnim klicem "Allah Akbar," ampak s klicem "Tanri Uludur." Zadnji teden je dal Kemal aretirati 60 muftijev ali turških svečenikov, ki se niso hoteli pokoriti njegovemu ukazu. Zapad-njaki, za katerimi so religiozne vojne že stoletja za njimi, ne morejo razumeti, kako so se pretekli teden počutili pravoverni Turki, katerim je Mustafa že odvzel fes, njihovo narodno pokrivalo, njihove "ekstra" žene, pajčolan ženam, ki so jim še preostale, zdaj pa še njihovo starodavno bogoslužje. se bo svet lahko popolno-odpovedal zlatu, toda do-r še nismo dosegli te točke." ^ga narodov v stiski j, Liga narodov je ostro obsodili Japonsko vsled njene invazi-j. ( v Mandžurijo, toda Japonska ^ 2u to niti najmanj ne briga. I^lje je Liga narodov zahtevajo Japonske, naj se umakne iz '^džurije ter izroči deželo na-j,^ Kitajski, mesto tega pa se Japonska pripravlja, da vlfame Kitajski še Jehol, nadalj 0 s % Kako daleč gre izzivanje Jugoslavije od strani Italije, je razvidno najbolj iz dejstva, cla je nedavno poslala Italija Madžarski veliko množino orožja, ki je prispelo v Madžarsko preko Avstrije. Proti komu naj bi rabila Madžarska to orožje, to je tudi slepcu jasno, namreč proti svoji sosedi Jugoslaviji, katero Italija smrtno sovraži. Avstrijski in francoski poslanik v Avstriji sta zahtevala od avstrijske vlade, da se slednja izjavi, kaj je pravzaprav s to pošiljatvijo in kako to, da je dovolila prevoz orožja preko svojega ozemlja, kar je nasprotno vsem mirovnim pogodbam, naduti in koruptni Avstriji pa se zdelo niti vredno ni, da bi odgovorila na to zahtevo angleškega in francoskega poslanika. Slovenski pregovor pravi, da hodi vrč toliko časa po vodo, dokler se ne ubije. To bi lahko zdaj rekli o Italiji, ki na najpod-lejše načine izziva Jugoslavijo že vse izza njenega obstoja, še vsem je v spominu incident, ki je nastal, ko je nekaj mladih dalmatinskih dijakov demoliralo kamenite beneške leve v Trogi-ru, ki so spominjali na nekdanjo nadvlado beneške republike. Takrat je nastalo v Italiji velikansko ogorčenje, ki je doseglo svoj višek v noti, katero je poslala Italija jugoslovenski vladi. čudno, da so Italijani zagnali tak krik in vik ter zavpili kakor preganjana nedolžnost, pri tem pa popolnoma pozabili na vnebovpijoči vandalizem, ki ga uganjajo na zasedenem ozemlju, na požig slovenskega narod- nega doma v Trstu, kjer je povzročil požar Slovencem mnogo milijonov lir škode, na poruše-nje Vilharjevega spomenika v Postojni, na izgnanje našega jezika iz šol in na poitalijanče-vanje slovenski priimkov v Julijski krajini! In čemu je Jugoslavija Italiji tak trn v peti? Zaradi Dalmacije in njene krasne obali. Italija je dobila z mirovnimi pogodbami Reko, Zader ter nekaj malo važnih otokov, toda krasna dalmatinska obala, ki ni samo najkrasnejša obala Evrope, marveč je tudi v strategičnem pogledu taka, da je kljubovala tekom svetovne vojne vsej zavezniški mornarici, je ostala v jugoslovenski oblasti, s čemer so zaprta Italiji vrata na Balkan. In to jo boli! Napram tej sijajni obali pa ima Italija na drugi strani Jadrana plitko in pusto obalo, na kateri ni od Benetk do Brindisi drugega pristanišča razen ,Ancone, katero pristanišče pa je samo na sebi malo vredno, če bi dobila torej Italija Dalmacijo, bi s tem ne prišla v posest samo najkras-nej'še Rivijere na svetu in naj-privlačnejših letovišč ter kopališč, marveč bi prišla v posest samih vrat na Balkan. Pri vsem tem pa ne smemo prezreti tudi težkoč, v katerih se nahaja Jugoslavija. Kakor je vsemu svetu znano, Italija neprestano kaže na nevarnost notranjih homatij v Jugoslaviji, dočim si na drugi strani prizadeva, da stori vse, kar je v njeni moči, da nahujska neza- dovoljen element na Hrvatskem proti jugoslovenski državi. Beograjska vlada je že ponovno izjavila, da ima dokaze, da Italija oborožuje makedonske vsta-še preko Bolgarije ter jih ščuva za vpade na jugoslovensko ozemlje. Italija bi že davno vpadla na jugoslovensko ozemlje, da se ne boji Francije, jugoslovensko zaveznice, in Male antante. Fran-cosko-jugoslovensko z a v ezništ-vo dela Italijanom sive lase, zato njihovo onemoglo sovraštvo du Francije, glede katere Italijani vedo, da bi si polomili zobe, ako bi jo skušali ugrizniti. Italijansko časopisje dolži Francijo, da slednja ščuva Jugoslavijo na odpor proti italijanskim mahinacijam, na kar pa Francija odgovarja, da hoče Italija pripraviti Francijo do tega, da bi obrnila (Francija) Jugoslaviji hrbet ter jo pustila izolirano in samo sebi prepuščeno, kar pa še .ne bo nikoli zgodilo. Toliko se more že danes z gotovostjo reči, da je Italija ona dežela, ki ogroža zdaj ne samo evropskega, marveč morda celo svetovni mir. Podobno politiko izigravanja in izzivanja je igrala pokojna Avstrija proti mali Srbiji, toda zgodovina je prekrižala računa nadutih avstrijskih državnikov: iz male Srbije je nastala velika in močna Jugoslavija, dočim je bila mogočna dvojna monarhija izbrisana z zemljevida Evrope. Prav bi bilo, da se Italijani iztreznejo, dokler ni prepozno in da ne pozabijo, da se zgodovina kaj rada ponavlja! Iz našega kulturnega in socialnega življenja TehnoKracija ali tehnična blaznost ®everno-kitajsko provinco, daljni korak bo morala (j,,.J Liga prepustiti Zedinjenim j^'am in Rusiji, člen 16. Litin tlar°dov določa kaznovanje i)a'aVe» ki je vključena v Ligi, Prelomila ta ali oni člen Ij^.^be. Kazen se izvrši v ob-VfcJl . pjkota ali pa celo z inter-°k°rožene sile. Toda no-^ akcij ni mogoče izvesti kooperacije vseh velesil, jZedinjenih držav in Rusi-1 Pa nista članici Lige. gospodarsko stanje na filipinih Veliko število Filipincev, ki so bili vsled sedanje gospodarske krize prisiljeni, oditi iz Zedinjenih držav, se je vrnilo nazaj na Filipinsko otočje, kjer bodo nadomestili japonske kmetovalce, ki so bili poklicani od Japonske pod orožje ter so odšli v Mandžurijo. Od 45,000 Filipincev, ki prebivajo v Zedinjenih državah, jih je 20,000 brezposelnih in vsi ti bi se radi vrnili v domovino. Filipinska vlada je pripravljena dati vsem, ki se vrnejo, pod ugodnimi pogoji zemljo za obdelovanje. Danes govorimo samo še o teh-nologičnem napredku in o produkciji mas, o brezposelnosti in nadprodukciji. Pri vsem tem je čudno to, da ko se zdaj toliko govori o preciznosti strojev, pa skoraj nihče ne omenja ene najpreciznej-ših naprav: tiskarskega stroja. Da dobimo Msaj malo '(pojma;, kaj je naredila Gutenbergova iznajdba tiska, je en sam pogled v to stvar dovolj. Ako bi hoteli na primer v srednjem veku izdati nedeljsko izdajo newyor-škega dnevnika "New York Times," bi potrebovali za to 37,500,000 pisarjev, ki bi pisali list osem ur. V inženirskemu jeziku bi se to reklo 300,000,000 delovnih ur. In 750,000 izvodov tega lista se danes izda v šestnajstih urah, z delom 1,000 mož, kar znaša 16,000 delovnih ur. To pomeni, da opravi danes en mož ono delo, katerega bi moralo prej, dokler ni bilo tiska, opravljati 19,000 mož. Statistika tehnokracije je naravnost gorostasna. Leta 1929 je na primer izdelal en mož 9.3 krat toliko jekla kakor leta.1887. En mož izdela danes 9,000krat toliko električnih žarnic kakor jih je izdelal leta 1914. dolarji iz medi Ameriški dolarji so bili nekdaj kovani iz medi, kakor je razvidno iz medenega dolarja, katerega ima neki Carpenter v Erie. Novec je bil izdan od kontinentalne vlade leta 1787. Dolar, ki je 146 let star, je dobro ohranjen. Na eni strani novca je napis "We Are One," in "United States," na drugi strani pa je vrezana latinska beseda "Fu-gio" in besede: "Mind Your Own Business." Pet pravilno opremljenih velikih opekarn bi moglo kriti vse potrebe opeke v deželi, kjer imamo danes še 2,370 opekarn. Primitivni mlinar je produci-ral na dan poldrugi sod moke. Moderni mlin v Minneapolisu pa namelje danes 30,000 sodov moke na dan . . . In dasi je resnično, da mora danes en delavec izdelati 9.3krat toliko jekla, kakor ga je izdelal leta 1887, je prav tako resnično, da je danes več delavcev zaposlenih v jeklarski industriji, kakor jih je bilo tedaj. Kakor že rečeno, namelje danes en mlinar v modernem Minneapolis mlinu na dan 30,000 sodov moke. Leta 1929 je znašala skupna produkcija moke v Zedinjenih državah 154,000,000 sodov. Kakor izkazuje statistika tehnokracije, bi teh 154 milijonov sodov moke lahko pro-duciralo danes samo sedemnajst mož. Toda v mlinarski industriji je še vedno zaposlenih 25;028 delavcev. V opekarski industriji je bilo leta 1929 izdelanih osem bilijonov opek. Po računih Howarda Scotta, načelnika tehnokracije, bi teh osem bilijonov opek lahko izdelalo samo 68 mož, toda opekarne zaposlujejo še vedno 35.000 delavcev. slovenski radio - koncert V nedeljo popoldne, od petih do šestih, se je vršil izreden slovenski radio-koncert, kateremu je prednj/aoil pol-urni ^oncert g. Charlesa Zormana, katerega pa vaš poročevalec, žal, ni slišal. Glede koncerta, ki se je vršil od petih do šestih, lahko rečemo, da je bil Visoka pesem slovenske glasbe. Kakor morda še nikoli, se je pri tem koncertu uveljavil krasen alt gdč. Marice Udovičeve, ki je prišel do svoje polne veljave zlasti v solospevu "Odsotnost," pesnitev našega pesnika, g. Ivana Zormana, katero je uglasbil dr. William Lau-sche. Preden se pomudimo podrobneje pri posameznih točkah koncerta, naj omenimo dejstvo, da je bil pri sijajnem moškem kvartetu, ki je tako harmonično pel, med dobrimi najboljši drugI bas, g. Joseph Milavec, brat znanih pevk, gdč, Josie in Mi-mie Milavec. On je pel tako krasen, nizek in naraven bas, da smo se mu upravičeno divili. Pri vsem tem pa je najznačilnejše to, da je bil omenjeni pevec dozdaj poznan le kot izboren bari-tonist in, v slučaju potrebe, tudi dober kot prvi in drugi tenorist. To dejstvo pač kaže, da obvlada naš Jože Milavec vse glasove, toda najbolj se bo uveljavil pri drugem basu, ki ne zaostaja glede lepote v ničemer za drugim tenorjem, ako je krasno in pravilno pet. Resnico tega dejstva potrjuje naš veliki ruski bas šaljapin, ki je smatran danes za največjega pevca sveta. To dejstvo je znalo upoštevati in uvaževati tudi vodstvo najboljše opere na svetu, Metropolitan opere v New Yorku, ki je plačevalo velikemu tenorju Carusu po $3,000 za vsak nastop, drugemu basistu šaljapi-nu pa po $5,000! Res je krasen in čudovit tenor, ki izraža tako-rekoč temperament pevčeve čuv-stvenosti; krasen je plač in smeh violine, koje lok vodi roka ženi-jalnega lunetnika, toda nič manj lepši je nizek, čuvstven bas pevca, ki doprinaša zlasti pri kvartetu k harmonični celoti. Vsak teh glasov — ako doseže svoj višek — je tako lep, da končno ne vemo, komu naj se bolj divi-mo in koga naj bolj občudujemo: ali ognjevitega Italijana Carusa, ali dostojanstvenega in resnega Slovana šal j apina ? Smejemo in radujemo se s Krei-slerjevo in Balokovičevo violino — in jokamo ob zvokih čela španskega umetnika Gonzalesa. Ognjevitega Afričana Ottela si ne moremo predstavljati drugače kot temperamentnega in stra- En mož v sedanji naši "ma-šinski dobi" more producirati 75krat toliko dela kakor ga je mogel producirati delavec v "pred-mašinski dobi" s svojim navadnim orodjem. Toda pri vsem tem pa je vendar nekaj zelo zmedenega, kar nam tehnokracije ne pojasnijo dovolj. Nikakor se ne more namreč razumeti, da so naši industrijalci tako nazadnjaški, da imajo n. pr. najetih 35,000 ope-karjev, ko bi — po mnenju tehnokratov — vso to opeko lahko izdelalo sto mož. Tehnokrat je so tudi popolnoma pozabili, da je naglica, s katero se obdeluje in prideluje bombaž, n. pr. danes prav taka, kakor je bila leta 1840. . Dalje tehnokratje pozabljajo na človeka za strojem. Ko govori tehnokrat o tiskarjih, govori samo o onih, ki so dejansko zaposleni pri strojih, pozablja pa na delo, ki je bilo potrebno, da so se izdelali oni gigantski stavski in tiskarski stroji. Leta 1914 je bilo v Zedinjenih državah 5,000,000 brezpo- stnega tenorista, čigar strastna pesem je posvečena Desdemoni, selnih, vendar si je dežela zopet sijajno opomogla. Stroj je ponovno vrgel delavce od dela, toda ne za dolgo in morda v njihov lastni dobrobit. tračna sila Hasije in razno Rusija ima danes 23 tvornic, no obrambo določa izgotovitev kjer izdelujejo aeroplane. Največja med temi je Junkerjeva tovarna v Fili, v bližini Moskve, kjer izdelujejo ogromne aeroplane s tremi in štirimi motorji, takozvana bombna letala, ki so vsa iz kovine. Ta letala morejo nositi pet ton eksplosiv in morejo s to težo leteti brez pristali j a 900 milj daleč. V tej tovarni je zaposlenih okoli 2000 delavcev. Zdaj je pričela Rusija graditi tudi motorje za aeroplane, katere je dozdaj dobavljala iz inozemstva. Novi program za rusko zrač- 914 vojaških letal na leto. Od teh letal se jih bo importiralo iz inozemstva samo 68, ostala pa bodo izdelana doma. Dalje je sedaj v Rusiji v delu šest malih zrakoplovov tipa "Italije," in šestnajst vojaških opazovalnih balonov. V ruskem programu je tudi 342 lahkih vojaških zasledovalnih letal, ki so opremljene z angleškimi Bristol-Jupiter motorji, in ki proizvajajo 170 milj brzine na uro. Triinšestdeset je težkih mornariških (homberjev, opremljenih z orjaškimi motorji in vsako teh letal ima dve težki strojni puški na vrhu, eno pa spodaj med kolesjem. Letalski častnik sovjetske armade se ine bo nikoli ločil od svoje težke repetirne pištole, ki jo ima vselej opasano. Ruski letalci letajo mnogo v velikem mrazu, zato so vse naprave na letalih zelo velike, tako da jih more letalec hitro prijeti s svojo težko orokavičeno roko. Vsak človek, ki se je vrnil iz F.usije in ki je avtoriteta v letalstvu, je mnenja, da vlada v Rusiji glede letalstva tako entuzia-stičen duh, da bo Rusija topo-gledno kmalu presenetila ves svet. nesrečni izvoljenki njegovega razdvojenega srca, kakor si ne moremo predstavljati ruskega carja Borisa Godunova drugače, kakor mrkega in resnega moža, ki ne more peti svoje vloge drugače kakor v nizkem in globokem basu. Prav zato še enkrat naglašam v tem izbornem kvartetu bas g. Jožeta Milavca, ker je treba, žal, konstatirati, da imamo med seboj dokaj dobrih tenorjev, pa prav malo dobrih basov. Poleg Milavca so peli v kvartetu še gg. Samsa, Frank švi-gelj in Chas. Lausche, znani slovenski odvetnik in brat našega slovenskega sodnika Franka Lauscheta ter glasbenika dr. Williama Lauscheta, ki je tako izborno dirigiral orkestralne in koncertne točke. Kakor že rečeno, je bil kvartet zelo dober in harmonično dovršen; posebno se je odlikoval v njem še bariton, katerega je pel Joško Milavec. Vsi ti pevci, ki so peli v kvartetu, so tukaj rojeni Slovenci, zato naj bo njihova zasluga tem večja in naša hvaležnost tem globlja! Ocenjevati posamezne skladbe ali posamezna dela, je zelo težko, ker so bila vsa skrbno izbrana, temeljito naštudirana in izbor no proizvajana. Krasna je bila iz angleščine prevedena pesmica "Po dolin-cah, po planincah," katero sta zelo ljubko zapeli naš odlični slovenski pevki Josephine Lausche-Welf in Mary Udovich. Pesmica je bila čuvstveno zapeta, kar je mnogo pripomoglo k njeni dovršenosti. "Pesmica mojega srca," ki sta jo zapeli isti pevki, je bila tudi — pesmica mojega srca! Iz nje je dihala vsa ljubkost, ponižnost in nežnost slovenskega dekleta. Krasna, mila in popolnoma vsa naša je bila pesem "Ko so fantje proti vasi šli," ki jo .je s precizno dovršenostjo in globoko čuvstvendstjo zapel moški kvartet. Kot zaključno pevsko točko koncerta pa sta nam dali naši pevki pravi dragulj španske pevske romance, "Markito," ki je zaradi svoje nepresežne melodične lepote že davno postala last vseh civiliziranih narodov. Glede tega' pesniškega in pevskega dragulja, je treba priznati. Ta krasni umotvor romantične .pesqitye zahteva toliko vokalne izvežbanosti, toliko razumevanja srca in pevske trena-že, da ga morejo odpeti le pevci, ki posedujejo vse te pevske lastnosti. Nu, naši dve pevki imata vse to in pesem je vrela iz globine njiju src. Pesem je težka, zdaj polna miline, neute-šenega hrepenenja in neizpolnjenih želja, zdaj strastna in burna, po ljubezni koprneča .. Toda je hvaležna! Vsaj tema dvema pevkama je bila hvaležna, ker jima je dala priliko, da sta v njej do viška razvili svoj pevski talent. Tej krasni pesmi sta dali pevki vse, kar imata v sebi. V njej sta uveljavili svoje glasove v vseh njihovih barvah in nijansah. Orkestralne točke, ki jih je naštudiral dr. William Lausche, naš priznani glasbenik in pianist, so bile zelo lepe. Godba je bila mehka, valčki melodični in ljubko sentimentalni, polke vesele in prešerne, pa nikoli hribovske in razuzdane. Kot pianist in spremljevalec glasbenih točk, se je dr. Lausche izkazal kot virtuoz; v orkestru pa sta se zlasti odlikovala saksofon in harmonika. V splošnem je bil radio-koncert dovršen. Po mnenju pisca teh vrst, smo imeli Slovenci že nekaj prav lepih radio-koncer-tov, toda še nobenega, ki bi se mogel meriti s tem. Videlo se je, da je bil glasbeni program v rokah veščaka, ki pa je imel na razpolago tudi izborne muzikal-ne in pevske moči. Slovenci v Ameriki smo lahko upravičeno ponosni na to uro našega radio-programa, ker smo dokazali, da imamo med seboj moči, s katerimi se moremo postaviti ob strani velikih pevsko in glasbeno naobraženih narodov ! Pisec teh vrst prav iskreno čestita dr. Lauschetu in njegovim pevskim in glasbenim močem, ki so z nedeljskim programom gotovo mnogo pripomogli k ugledu in slavi slovenskega imena v tujini! u Zena in dom evolucija rodbine Prav in koristno je, ako človek pomudi nekoliko pri proučevanju primitivne rodbine, da more tem bolje razumeti današnjo karakteristiko moderne rodbine. . Danes je nemogoče prodreti nazaj do prvih početkov družinskega življenja. Raziskovalci so našli mnogo jam, kjer so v davnih dobah prebivali ljudje, in videli smo tudi nekaj orodja, orožja in posode, ki so jo takrat rabili. Toda ugotovitev gotovih faktov o primitivnem rodbinskem življenju, nam ni uspela, zato se moramo obrniti k današnjim divjakom in primitivnim narodom, ako hočemo dobiti vsaj delno idejo, kakšno je moralo biti rodbinsko življenje primitivnega človeka. Zelo narazen gredo danes mnenja učenjakov, da-li je žena divjaka izkoriščana ali ne. Tako je na primer med vsemi divjaškimi narodi navada, da ko se vrne mož z lova in ugleda ognje svojega taborišča, odvrže svoj plen ter pride brez bremena v taborišče, nakar gre njegova žena po plen, katerega očisti ter pripravi za obed. To postopanje kaže na prvi pogled, kakor da je žena divjaka izkoriščana. Dalje vidimo zopet običaje, da žene in otroci divjja-ških plemen ne jedo, dokler se niso možje najedli, nakar sedejo šele same k jedi, da použijejo ono, kar je moškim ostalo. Tudi to izgleda na prvi pogled kakor izkoriščanje žene, to pa samo vsled tega, ker smo celo stvar prepovršno vzeli. Ako ni za vse dovolj hrane, morajo gledati, da se v prvi vrsti nasitijo možje, ki potrebujejo svojo silo in moč, da morejo oditi zopet na truda-polno zasledovanje druge divjačine, ali da morejo biti v stanju, odbiti nenaden napad sovražne- j ga plemena. Pri divjaških plemenih so mnogokrat gladni tako moški kot ženske. Ako se nekoliko bolj poglobimo v njihov položaj, vidimo, da ni žena nič bolj izkoriščana kakor je mož. Oba živita v težavnih okoliščinah in oba si prizadevata, da se prilagodita življenjskim razmeram. Statistike celo dokazujejo, da pri divjaških plemenih ženske celo dlje časa žive kakor pa moški, iz česar sklepamo, da razmere bolj izkoriščajo moškega kakor pa žensko. Moč in sila primitivne rodbine temeljita bolj na ekonomski ktkor pa na družabni ali moralni vrednosti. Otroke se smatra kot premoženje, ki pripada plemenu. V zgodnji zgodovini človeštva se je večkrat pojavilo \ prašanje: Kdo naj ima kontrolo nad otroci? To se je posebno nanašalo na otroke moškega spola in ne toliko na otroke ženskega spola, ki niso imeli toliko vrednosti za pleme in za rodbino. Deklice so bile sicer dovolj vredne, ko so odrastle, ko se jih je moglo omožiti ali prodati v zakon, toda primitivni divjak ima navadno tako trdo in mučno življenje, da mu je težko čakati na ta čas, zato se večkrat zgodi, da pomori otroke ženskega spola, dasi ve, da bi imele, ko odrastejo, visoko ceno kot neveste. V splošnem pa je divjaška rodbina srečna družina. O div-jakovi ženi se more reči, da je vsaj tako srečna, kakor je povprečna moderna žena. To je mogoče za to, ker divjakinja nima one senzitivnosti, ki je lastna moderni ženi, temveč smatra svoje življenje za naravno ter ga jemlje tako, kakor se ji nudi. Dalje je v Hollywoodu neka ženska, ki redi pajke, katere tudi posojuje filmskim družbam. Kadar hoče imeti filmska družba v kakem "starem gradu" velike pajčevine, skozi katere prodre filmski junak, tedaj posodi ta ženska družbam svoje pajke, ki v par dneh napredejo zaželjene pajčevine. Neka mladenka, ki stanuje v New Yorku, pa je profesionalna vlagateljica kovčegov. Mnogo turistov in potnikov se namreč noče ukvarjati z vlaganjem in zapiranjem sVojih kovčegov pred odpotovanjem, zato se ta mladenka zglaša redno v najboljših hotelih, kjer najemajo za to delo njeno službo. In tu pri nas v Clevelandu imamo žensko, katere poklic je, da "izhodi" nove čevlje bogatih žensk. Kakor znano, so novi čevlji vedno neudobni nekaj časa, zato jih ona "izhodi," za kar prejme en dolar od para. Mnogo žensk je uslužbenih tudi na potniških aeroplanih kot strežnice, strojepiske in pilotke. moda ženskih hlač Filmske igralke v Hollywoodu pravijo, da se bo tekom leta uveljavila moda hlač za ženske, ki jih bodo nosile podnevi na iz-prehodih in tudi drugače. Nedavno se je pojavila na ulicah Hollywooda znana filmska igralka Marlene Dietrich, oblečena popolnoma v moško obleko. Ona je mnenja, da če se hoče dandanes ženska res lepo in elegantno obleči, da zahteva to preveč Časa in denarja. K neki premi-jeri pa je prišla Marlene Dietrich oblečena v tuxedo obleko, obuta pa je bila v šolne z nizkimi petami. domovi ameriških rodbin Zadnja statistika izkazuje, da je v Zedinjenih državah 29,904,-000 rodbin, in od teh jih 14,000,-000 poseduje svoje lastne domove. Grozote ex)ropsKjh mučilnic zaposlitev žensk v zedinjenih državah Natančnega števila nezaposlenih žensk v Zedinjenih državah danes ni mogoče dognati. Vseh zaposlenih ljudi v Zedinjenih državah je 38 do 40 milijonov, in od teh je — kakor kažejo zadnje statistike — brezposelnih približno enajst milijonov. Proporčno je število nezaposlenih žensk, ki so prej delale zunaj svojega doma, najbrže večje kakor število brezposelnih moških, in sicer za 30 odstotkov ali 3,225;000. V Zedinjenih državah je 42,-784,764 žensk, ki so stare nad petnajst let; skoraj ena četrtina žensk v tej deželi dela zunaj svojega doma, ako more dobiti delo. Skoraj dve tretjini ameriškega ženstva — 26,170,756— je poročenega, to se pravi, da živijo z možmi in niso vdove ali ločene. ' Težko je dognati, koliko zaposlenih žensk je poročenih ali koliko ^poročenih žensk je zaposlenih v Zedinjenih državah. Mnogo teh žena ima bolne ali brezposelne može, toda toliko se lahko z gotovostjo domneva, da je okoli dva milijona poročenih žena izgubilo svoje delo ali pa je v nevarnosti, da ga izgubi, ker so poročene. Brezposelne ženske v Brisbane, Avstralija, so zagrozile, da prirede po mestu parado v Evinih oblekah, ako minister dela in industrije takoj ne skliče konference, na kateri bi se razpravljalo in kaj ukrenilo proti brezposelnosti žena1. čudni ženski poklici V bližini Los Angelesa je velika in dobro se obrestujoča far ma, katero lastuje neka Mrs. Gay in na kateri redi — leve! Skoro vsi levi, ki jih vidite v ki-no-slikah, so njena last. razporoka V Chicagu je vložila tožbo za ločitev Mrs. Lillian Paiwloski, ki je pred sodiščem navedla kot vzrok ločitve dejstvo, da je njen mož pred štirimi leti pobegnil od nje ž njeno materjo. Ko so bili nedavno delavci v Kastiliji na španskem zaposleni s podiranjem nekega starega zidu, so s svojim orodjem zadeli na neko luknjo, ki je izgledala kakor staro okno. Ko so se spustili po vrvi skozi odprtino, so se znašli v nekem temnem podzemskem, osemnajst čevljev dolgem in enoindvajset čevljev širokem prostoru, ki je bil svoje-časno ječa. Ob soju električnih svetilk so opazili v tej srednjeveški ječi več okostnjakov in mumificiranih trupel. Nesrečneži so bili v srednjem veku tukaj živi pokopani. Nekatere teh srednjeveških mučilnic so bile narejene z vprav diabolično iznajdljivostjo. Tako so imele n. pr. nekatere teh podzemskih lukenj stopnice, katerih prva je bila, recimo, deset palcev visoka; prihodnja je bila šest palcev; tretja morda enajst palcev; četrta štiri palce, itd. žrtvi v ječi so nato dovolili, da "pobegne" pred krvnikom, žrtev je stekla po stopnicah navzgor, z naravnim dvigom vsake noge in z ritmom svojega telesa, pravnoteženega po svojem posluhu in po svojih možganih. Nesrečna žrtev se je, naravno, kmalu zmotila,', se spodtaknila ter se zvrnila nazaj v roke za-sledujočih rabljev. Turist, ki obišče danes podzemske ječe starega Rathausa v Nuerembergu, v Nemčiji, bo videl tam vsakovrstne vijake, s katerimi, je rabelj stiskal prste nesrečnim žrtvam, kakor tudi železen ovratnik z ostrimi iglami, katerega je rabelj stisnil okoli vratu obsojenca. Dalje je v tej ječi takozvana "zibelj," to je nekako korito, ebito znotraj z ostrimi žeblji, katerih ostrina je molela navzgor in od strani proti notranjosti ; v to zibel so polagali obsojence ter jih "zibali." Drugod bo videl obiskovalec zopet velik, z žeblji obit lešell Valjar, katerega so valjali po obsojencih sem in tja ter jim ž njim polomili noge. Dalje je tu neizogibno kolo, s katerim so trli obsojencem kosti v telesu. Dejstvo je, da je mnogo obsojencev poizkušalo izvršiti samomor iz strahu pred mučilnim stolom, ki jfe izgledal sam na seli zelo nedolžen, toda je bil toliko strašnejši pri delu. Nekaj teh stolov je bilo pred nekaj leti na ogledu v Londonu. Iz naslanjala, sedeža ter iz pručiče tega stola, kjer so počivale obsojen-čeve noge, so gledale ostre železne osti, tako da je lahko obsojenec sedel, kakor je hotel, so vendar postale kljub temu njegove bolečine neznosne. Poleg teh instrumentov ni manjkalo v nobeni mučilnici tudi takozvane-ga "španskega osla," to je lesene naprave, katere vrh je izhajal v ostro rezilo, katero je moral za jahat obsojenec, nakar so mu privezali težke uteži na noge, ki so ga vlekli toliko časa nizdol, da je rezilo prerezalo nesrečneža na dvoje. V stolpu, ki je poznan pod vzdevkom "žabji stolp," je bila celica, do katere se je prispelo po tajnih, v živo skalo vsekanih hodnikih, v kateri je bila nameščena famozna "železna devica" ali "Eiserne Jungfrau," kakor so jo imenovali Nemci. Ta naprava je bila narejena v podobi ženske z razprostrtimi rokami in votlim telesom. V njenem telesu so bili nameščeni ostri noži in prav tako v njenih rokah, in ko so postavili obsojenca vanjo, je sklenila svoje roke ter ga razrezala na kose. Ko ,fe bilo to opravljeno, so se roke te strašne "device" spet razklenile in obsojenec je padel v podzemski vodnjak, kjer je bil "hrana ribam," kakor so ironično in zasmehljivo govorili nue-remberški senatorji. I z bor en mehanizem, vsled katerega je bilo mesto Nueremberg slavno znano, S6 je uveljavil tudi pri teh strašnih mučilnih napravah. Dalje bo peljal vodnik rado- kamenitih hodnikov, ki vodijo mimo podzemskih celic tega tako strašnega gradu. In vodnik vam bo pokazal hodnik, ki vodi v tajne ječe groznega "Vehm-gerichta," tajne sodne zveze stare Nemčije, katere člani so nosili pri zasedanju maske, tako da sodniki niso videli jetnikov, niti jetniki, ki so imeli pred obrazi prav take maske, svojih sodnikov. Na kontinentu vzhodne Evrope in na Bližnjem vzhodu so pa še druge tem podobne ječe. Pravi muzej mučenja se nahaja v malem kraju, po imenu Valica, v črnem gorovju Armenije. Tu je bila nekdaj trdnjava nekega orientalskega bandita, danes pa je tu samostan menihov, ki imajo v svoji posesti knjižnico s stotinami knjig, v katerih so opisana mučenja in peklenski stroji one strašne dobe. Vse mučilnice, ki se nahajajo globoko pod zemljo te nekdanje trdnjave, imajo sedanji menihi skrbno zaprte in zaklenjene. Na temnem zidovju teh ječ bo videl turist še danes razne železne obroče in verige, iz katerih še zdaj vise kosti človeških rok in rog. V teh mučilnicah je bilo mučenih do smrti nešteto mož in žena, dočim so ob zidu gorele velike peči, ki so razgrele zi-dovje, da uboge žrtve niso mogle več prenašati muk ter so končno banditu povedale, kje imajo skrit svoj denar, ako pa ga niso imele, pa so morale žalostno poginiti. V eni teh ječ je še danes videti železen stol, ki je imel odprt sedež, pod katerimje gorel ogenj, nad katerega je morala sesti uboga žrtev. Nadaljna taka mučilnica, ki jo more videti turist, se nahaja v Haagu na Nizozemskem ter je znana pod vzdevkom "Gevan-genpoort." Tudi tukaj vam bo vodnik pokazal mnogo podzemskih celic. V eni teh celic je kamen, ki ima veliko vzdolbino, katero je povzročila voda, ki ja kapala v natančnih presledkih na obsojenčevo glavo; to je stara kitajska mučilna metoda. Ko je nekaj ur kapala voda na obsojenčevo glavo, je slednji znorel ter umrl. Po stenah te mučilnice vise klešče, s katerimi so trgali rabi j i žrtvam meso iz telesa, različna železna mučila, katera so razbelili v ognju ter jih žgali, kakor tudi tnalo s sekiro, s katero so sekali obsojencem glave. Ko je vladal v Benetkah no-toričen "Svet desetorice," je bilo na nekem mestu v Canale (i ran de prepovedano ribičem vreči svoje mreže; kdor se ni pokoril temu ukazu, je bil kaznovan s smrtjo. V to vodovje so namreč metali v vreče zašita trupla zadavljenih in drugače umerjenih žrtev, katera so spravljali ponoči iz proslulih "Piomb" ali znanih celic s svinčenimi strehami, pod katerimi so bili obsojenci izpostavljeni strašnim mukam, ko je sonce razbelilo svinčene strehe nad njimi. Te žrtve so metali opolnoči v vodo Canale Grande ma-skirani čolnarji, ^i so jih tiho pripeljali v svojih čolnih, nato pa prav tako tiho zopet odves-lali. Sploh pa si je stekla starodavna Italija žalostno slavo vsled svoje mučilne iznajdljivosti. Med njenimi mučilnimi pripravami je bila znana tudi priprava, znana pod vzdevkom "zo-fa." Med vinogradi in olivnimi nasadi nad Jadranom stoji danes gradič Villalta, kjer je grof Lucio della Torre moril svoje goste s pomočjo te "zofe." Ako pridete danes v ta gradič, vam bo žena današnjega oskrbnika rada pokazala mesto, kjer je stala ta zofa. "Vidite, tam-le je stala zofa, Signore," vam bo skrivnostno za šepetala oskrbnikova žena, "na ktero so sedeli oni gostje propadlega grofa Lučia, katere' je hotel umoriti. Ko je nič hudega sluteča žrtev sedla, je grof neopazno pritisnil na skrito vednega turista skozi labirint vzmet, zofa se je nenadoma pre obrnila in gost je strmoglavil skozi odprtino pod zofo v globino, kjer je padel na ostre nože in sulice." Tudi po vsej Angliji so danes raztresene take podzemske ječe in mučilno orodje in celo v samem Londonu vidite lahko danes tako mučilnico in zbirko mu Čilnih priprav, in sicer v proslu-lem "Stolpu" ali "Towru." V nekaterih angleških vaseh lahko se danes vidite lesene kletke, viseče s kolov, v katere so svoj čas zapirali delikvente, nato pa kletke tako hitro vrteli okrog, da je žrtev, ki se je nahajala v njih, izgubila zavest. V Halifaxu je videti predhodnico giljotine, katero rabijo danes Francozje za obglavljanje svojih obsojencev. Sicer pa je bila justica v Halifaxu tako stroga, da je prišla v pregovor. Ako so zalotili kakega človeka, da je ukradel ovco, konja ali vola, so ga takoj obsodili na smrt ter odvedli pod to giljotino, žival, ki jo je hotel ukrasti, pa je postala njegov rabelj. To pa je bilo mogoče po sledeči metodi: Rezilo na stroju so potegnili na vrvi kvišku, kakor to delajo na današnji francoski giljotini, nakar so vrv pritrdili h klinu, ki je bil vtak-njen v luknjo na strani stroja v tramu. Na dano znamenje je krvnik udaril po živali, ki je bila privezana za klin, klin se je snel in rezilo je padlo na vrat obsojenca. V krajih ob reki Stour, v bližini Canterbury in Kent v Angliji, je še danes najti cele arsenate "brzd" za čarovnice, s katerimi so pulili jezike nesrečnim ženskam, katere so obdolžili čarovništva. V Nuerembergu so imeli postavljeno ob vodi napravo, ki je obstojala iz pokonci stoječega trama, preko katerega se je nahajal drug tram, kakor nekaka tehtnica. Na eni strani te "tehtnice" je visela na vrveh lesena kletka, v katero so zapirali peke, katere so zalotili, da prodajajo kruh slabe vage. Na drugi strani tehtnice so prijeli biriči za vrv ter pričeli vleči gor in dol, tako da se je žrtev, ki se je nahajala v kleti, neprestano potapljala v vodo. Mnoge krat se je zgodilo, da niso prej odnehali, dokler se ni žrtev utopila, ali pa so prenehali šele tedaj, ko je bila že malo živa. Isto so delali tudi z drugimi delik-venti, zlasti s čarovnicami, dokler se niso zedinili, da so zrele za grmado. ženski, ki sta se med seboj prepirali, so kaznovali na ta način, da so jima nateknili na vrat nekake jarme, ki pa so bili prav prav iz enega kosa, tako da ženski nista mogli več narazen, dokler sta imeli ta jarem na vratu. (To je bila menda njiju najhujša kazen.) Ljudi, ki so grdo in spolsko govorili, so privezovali na sramotilni kamen, kjer so bili izpostavljeni zasmehu vsega mesta. Nič drugače se ni godilo tudi v Ameriki. Vsem je znano, kako so postopali puritanci z ljudmi, o katerih so smatrali, da so se pregrešili proti javni morali. Noge in roke so jim vklepali v hlode^ in v takem položaju so morali včasih prestati po več ur ria javnem prostoru. Razne grozne muke so si iz mislili tudi Španci, prvi zavojevalci Amerike, ki so jih izvajali nad ubogimi Indijanci, od katerih so hoteli izvedeti, kje imajo zlato. Nu, Indijanci so jim vračali milo za drago, in kadar so dobili kakega Španca, so ga vrgli na tla ter mu vlivali v usta raztopljeno zlato, češ: "Goltaj zlato, da ga boš enkrat sit!" Vidimo torej, da ne imenujemo srednjega veka zastonj temni vek, ko je ubogo človeštvo tavalo notranje ..razdvojeno in neusmerjeno, v popolni temi. Zdaj pa je napočila prosvit-1.1 ena doba radia, elektrike, znanosti in vede in človeštvo ne bo nikoli več padlo na ono stopinjo, nad katero se še danes zgražamo in na katero s strahom mislimo. vraže in medicina V Fukuoka prefekturi na Japonskem, je ukoreninjeno med preprostim ljudstvom mnenje, da uživanje človeškega mesa ozdravi vsako bolezen. Neki Korejec, čigar žena je bolehala na nevralgiji, si je izrezal iz svojega stegna kos mesa, to meso pa je spekel ter ga dal použit svoji ženi, češ, da je zajčje meso. Njegova žena je res ozdravela (seveda, ne radi njegovega mesa), njen mož pa je moral oditi v bolnico, ker se mu je prisadila rana. pokriti voz — dijakov o stanovanje Neki dijak iz države Utah je rešil problem stroškov svojih študij in stanovanja s tem, da se je nastanil v bližini šolskega zavoda v svojem lastnem vozu. Na šazijo avtomobila je namreč pritrdil lesene stene, katere je pokril z jutovino. V notranjosti voza je prostor za peč, posteljo, mizo, stol in za polico s knjigami. Dijak pravi, da se preživlja s petimi dolarji na mesec, ker si sam kuha, sočivje, zelenjavo in sadje pa mu pošiljajo od doma. živilske snovi v tobačnem semenu Da vsebuje tobačno 1 seme mnogo živilskih snovi, je dokazal nedavno dr. Lafayette B. Mendel v New Ilavenu. On je hranil bele podgane samo s tobačnim semenom, in živali so se pri tem prav dobro počutile. Ugotovil je, da se nahaja škodljiv nikotin samo v nezrelem semenu, zrelo seme pa je prosto nikotina. Ker je hranil podgane samo z zrelim semenom, jim ni to živilo nič škodovalo. lov na morske some Morski somi ali "šarki" so zelo nevarne in požrešne ribe, ki so pomorile in požrle že mnogo ljudi. Zdaj pa se je stvar obrnila in so ljudje tisti, ki jih love. Jetra velikega morskega soma tehtajo 200 funtov in vsebujejo mnogo olja; nekateri ribiči love some samo zaradi njihovega Olja. To olje rabijo za pripravljanje usnja in za izdelovanje mila. Meso morskih somov pa zrežejo na čevelj dolge kose, katere posuše, nato pa ga izvažajo na Kitajsko, v malajske države in v Afriko, kjer velja to meso za pravo delikateso. ogenj V Greenwichu, Conn., je v hiši Mrs. Lillie Jeretski izbruhnil požar in omenjena ženska je poklicala gasilce. Gasilci so res nemudoma pridrveli na mesto požara z novim gasilskim tru-kom, ki je stal $15,000. Toda tam je truk zdrsnil na mokrem asfaltu, se zaletel v konkretni zid in se razbil. Gasilci so nato položili cevi v neko malo jezerce, ki je bilo v bližini ter pri; čeli črpati vodo, da bi pogasili ogenj, kar se jim pa ni posrečilo. In glejte: naslednjega dne ni bilo več hiše, ki je pogorela, ne truka, ki so ga razbili, in ne jezerca, iz katerega so izčrpal' vso vodo. . . nemški "leteči čoln" V Nemčiji grade nekak "leteči Čoln," čigar pogon bodo proizvajali propelerji in v katerem bo prostora za 60 potnikov. Ta čoln bo dovolj velik in varen, da bo mogel prepluti Atlantik. Na cbeh straneh čolnovega trupa so nameščeni pontoni, ki bodo držali vozilo v ravnotežju, nad pontoni pa se nahajajo kratka krila, ki. bodo dvigala v brzini čoln iznad morske površine ter mu tako omogočila hitrejšo vožnjo. konec "hudičevih otokov" Iz Pariza se poroča, da namerava Francija izpremeniti zakon glede kazenske kolonije Guyani. Komisija za proučite^ tega problema je dognala, da Napoleonov zakonik ne odgovarja več sodobni francoski kazenski zakonodaji, ki predvidel odpravo kazenske kolonije Gu' yane. Smrtna kazen pa bo.1 Franciji, še nadalje ostala, t$ s to izpremembo, da se ne usmrčenja vršila več javno, kor je bilo dosedaj običajno. preprostost kitajske mentalitete Da imajo Kitajci popolnoma drugačno, nam zapadnjakom nerazumljivo mentaliteto, je zopet dokazal neki Kitajec, Wong Sang, lastnik pralnice v New Yorku. V njegovo pralnico je stopil te dni Italijan Percy Ca-| stro, in, držeč roko v desnem žepu suknjiča, kakor da ima tam revolver, je grozeče ukazal Kitajcu: "Dvignite roke!" Wong pa se ni zmenil za njegov ukaz, marveč ga je vljudno vprašal: "Ali imate revolver?" Castro je odvrnil: "Da." Nato v italiji ni koru pc i je.-■ V Italiji, kjer je vse prvovrstno, kajpak, ni korupcije, o, l tovarne." Napotita se torej v tovarr^ kjer mu prične tovarnar razK zovati nove avtomobile. ZastoP go nik je bil oduševljen, tako In to; pokloni Wong: "Tak pokažite mi ga!" Castro mu ga ni mogel pokaza-!riu ugajali avtomobili. ti, ker ga ni imel, nakar ga je varnar mu Je hotel - etoP-Kitajec udaril v obraz ter pokli- ikrase" avtomobil, toda zas čal policijo. Castro je zdaj v ječi, Kitajec pa še vedno pere in lika perilo v svoji pralnici. nik je ponudbo odbil: "Ne, hvj^ la; ne morem sprejeti, ker to tovar. predavanja o zakonskem življenju Vseučilišče v Indianapolisu, Ind., je uvrstilo v svoj najnovejši učni red predavanja o zakonskem življenju. Predavanja bo bila korupcija." Nato mu imel neki sloviti odvetnik. Za-: je takoj segel v žep ter P°nl1 konci bodo imeli dostop k predavanjem proti znižani vstopnini. Zavod si obeta od uvedbe teh predavanj velik uspeh in razglaša, da bo ta metoda gotovo ublažila številne ločitve zakonov. nar ponudi avtomobil napi'0 nakar ga vladni zastopnik ša, koliko hoče imeti zanj-varnar odgovori, da je krasnemu avtomobilu eno . Zastopnik je bil tako oduševU ^ nad ceneno proizvodnjo do čih italijanskih avtomobilski wmrnmm tovarnarju bankovec za ov ei li'1 ri. Toda, ker tovarnar m drobiža, da bi mu dal eno ^ nazaj, je zastopnik kupil bL avtomobil. Tako ... To ni korupciji V Italiji ni korupcije • • • Vesti iz domovine —Volk ga je raztrgal in po-Zrl- Hudo neurje, ki je divjalo Pred nekaj dnevi po vsem Hr v«tskem Primorju, ni ostalo brez posledic. Nastopil je hud '•'raz in verjetno je volkovom Po planinah okrog Novega hra-tte zmanjkalo, zato jih kmetje Pogosto vidijo, kako preže na ovce in drugo živino. Volkovi So postali silno predrzni in pred Par dnevi je padel kot njihova frtev neki šolar. Ko je šel otrok lz šole, ga je napadel volk, zadavil, raztrgal in požrl. Vsaka rešitev otroka je bila zaman, 'Ker ob tem času slučajno ni bilo nikogar v bližini, da bi mu mo-Sel prihiteti na pomoč in ga ob Pravem času rešiti, ker se je °trok ločil od ostalih šolarjev in Je šel sam proti domu. —Mrtva žena v snegu. V Vrhovi pri čakovcu so našli v sne-mrtvo ženo Agato Novakovo, je njen mož to izvedel, je Pobegnil od doma. Sodna komisija je ugotovila, da je Agata kilo močno pijana in je zmrzni-V jvasi pripovedujeijo, da )fc mož ženo zapodil iz hiše zaradi vinjenosti. Mož se je napoved sam prijavil policiji. —Po smrti matere roje n o ■dravo dete. V Mačkovcu se je Pripetil menda prvi primer v Jugoslaviji, da se je po smrti katere rodilo živo in zdravo de-ženo trgovca Radmilo Diki-•evo je na izprehodu zadela kap. Bila je takoj mrtva. Pozvani •dravnik je nato izvršil raztelesile in odvzel mrtvi materi, ki bila v zadnjih dneh nosečno-8ti. pol ure po smrti živo in %avo dete. —V žensko se je izpremenil. ^ Senti so odkrili zanimiv primer izpremembe moškega v drisko. 231etni Viktor Gere je VJožil prošnjo na matični urad, N bi se njegovo ime izpremeni- lo v Viktorijo, ker je ženska in ffee živeti kot dekle. Ob poro-^ niso mogli točno ugotoviti, "'i gre za dečka ali za deklico, 'daj pa Gere trdi, da prevladu-Pri njem ženski spol. —Dne 25. januarja je umrla željko iz Gor. Suhorja. "Wa je bila 77 let. Zapušča letnega soproga, s katerim )c živela v lepi edinosti in lju-T^ni skozi 56 let. Zapušča tuji tukaj enega sina in hčer, v °lietu v Ameriki pa dva sina ^ dve hčeri ter mnogo vnukov. .ji'a je blaga, skrbna gospodinja in dobra mati svojim otrokom, M so že vsi preskrbljeni. — Dne januarja je odšla v večnost 39. ^rjeta žlogar iz Bušinje va-vdova, stara 65 let. Zapušča "dinega sina, ki je že nad 20 let Ameriki, v "—v Bršljinu je umrl Drenik °že, po domače "Čefidel," ki je 011 že na užitku. Znan je bil kot ker gostilničar in podjeten Ijj z- Bolezen je zelo potrpež-:J> prenašal. — V Dol. Stra-1 Se je preselil na oni svet Ja-0,62 Strniša. Ljubljani je umrla gospa v^n3a Lokar, roj. Prijatelj, vdo-■ Pisarniškega ravnatelja. . -V št. Janžu na Dolenjskem J| umrl V 80. letu starosti g. Ja-Repovž. I "^-Mrtva muslimanka je hodili Plašit svojega moža. Iz Skop-Poročajo: Musliman Ramiz 'Jevič se je v svojem življe-if'.u Petkrat oženil. Prvo ženo r>j sPodil, druga in tretja sta mu h . ii- četrta lepa 19-letna Nu ' . mu je pobegnila z drugim, Je ta . Pozneje umrla. 1 Je Ramiz pa tr, — oženil z Izeto. Od Nurije 1 Je ostal še nakit, ki ga je i>i z pustil v kovčku in se ga v Pritaknil. Ko je zvedel za v'J}no smrt, ga je začela pe-ker ni vedel, kaj naj na-i,,'lvi z nakitom. Nurija se mu H^čela v spanju prikazovati; H- i)a -je začel v hišo i o .*)ati njen duh. Vsaj Ramiz iu j 0 tem prepričan. Ropota-Po hiši, da so se tresla ok- H8 amiz je prosil in zaklinjal naj ga pusti v miru, toda vse zastonj. Domislil se je, da Nurija najbrž zahteva svoj nakit. Neke noči je odšel na pokopališče, odkopal Nurijin grob, odprl krsto in položil nakit na prsa pokojne. Nato je krsto zopet zakopal nazaj in odšel domov, misleč, da bo imel sedaj mir. Pa še iste noči je prišel duh in začel razsajati po hiši. Ramiz je mislil, da je žena jezna zaradi tega, ker ji je prinesel nakit. Zato je naslednje noči odšel na pokopališče in vzel nakit nazaj. Prodal ga je prvemu trgovcu in nato odšel pit. Pravi, da bo pil toliko časa, dokler ne bo umrl, samo da bo njegova žena počivala v miru. Tako praznoverje je tudi pri muslimanih še globoko vkoreninje-no. —V Ljubljani je umrla go-bpa Ana Pajk, vdova po dvornem svetniku. —V Novem mestu je umrl g. Lovro Verbič, višji davčni upravitelj v pokoju. —V Selah je umrl Štefan Po-herc, veleposestnik. —Strašna nesreča kmečkega delavca. Te dni se je pripetila v Hudem v občini št. Vidu pri Stični huda nesreča. 22 letni Adolf Zupančič je rezal slamo ra slamoreznici. Prijel je z obema rokama slamo in jo potlačil v stroj. Stroj pa je zagrabil obe roki in ju grozno razmesa-ril. Slamoreznica je odtrgala Zupančiču obe roki, in sicer eno nad zapestjem, drugo pa pri dlani. Zasebni Vedranov avto je nesrečnega Zupančiča, ki je postal tako za vse življenje invalid, prepeljal v ljubljansko bolnišnico. —V Ljubljani je umrl Anton Simčič, drž. uradnik v pokoju. —V Ljubljani je umrl Franc Pajnič, železničar v pokoju. —Na Jesenicah je umrl Josip Poženel, .star šele 24 let. —Mačka, ki molze kravo. Neki kmet iz mariborske okolice! pripoveduje o svoji mački, ki nič več ne lovi miši in tudi sploh ne išče več hrane. Ker mačka pri vsem tem ni prav nič shujšala, se mu je zdelo vse skupaj čudno in je začel mačko opazovati. Nekoč je opazil, da se je mačka splazila v hlev. šel je za njo in na svoje veliko začudenje opazil, da mačka sesa kravo. V Vogljah pri Kranju je preminul po vsej okolici znani posestnik in bivši gostilničar Janez Molj, p. d. Sekne. Dosegel ie visoko starost 84 let. Zadela ga je možganska kap in sicer že tretjič. Pokojni je bil nenavadne krepke narave in močne, velike postave. V življenju je bil malokdaj kaj malega bolan. Kot gostilničar je bil zelo vesten in natančen. Pokojni je bil 55 let ključar duhovnijske cerkve in 33 let župan vogljan-ske občine. Veliko je storil za lepoto hiše božje in bil ugleden ;n spoštovan vsepovsod. —V št. Ilju pod Turjakom je umrl Mirko Jaš, 29 letni sin posestnika in lesnega trgovca. Ves cian je pridno delal kakor po navadi, tudi zvečer je bil še dobre volje, ko je pa končal z delom in se odpravil v svojo sobo, je v veži padel v nezavest, iz katere si ni več opomogel. Poslali so takoj po zdravnika, toda predno ]e ta prišel, je bil mladi Mirko že mrtev. Bolehal je že dalj časa na srčni hibi in bil sploh šibkega zdravja. Bil je tudi občinski odbornik. —V Idriji je umrla Ivanka Kumer, soproga upok. rudarja. —župnik Rudolf Kapš. V nedeljo, 29. januarja 1933, je preminul v Banjaloki pri Kočevju ondotni župnik Rudolf Kapš. Pokojnik .je bil rojen na Uršnih :-elih pri Toplicah dne 13. maja 1886, in bil v mašnika posvečen, 14. junija 1910. Kot kaplan jej služboval v Postojni, v Vipavi, i v Trebnjem, v št. Jerneju in vi Ivrižah na Gorenjskem. Nato je bil od leta 1922 do 1925 v začasnem pokoju doma na Uršnih se- iHininiiiiHiHiniiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiHHinii MILO URBAN: ŽIVI BIČ Roman hiiihiihii............................. lih. Za tem je bil štiri leta eks-pozit na Zdihovem, od koder je leta 1929 prišel kot župnik v Banjaloko. —ž a 1 o s t n a usoda vojnega ujetnika. Dnevno časopisje večkrat poroča o vrnitvi ujetnikov, večinoma iz Rusije, ki so bili ujeti v svetovni vojni, pa so se po dolgih letih vrnili domov. Navadno so bili proglašeni že za mrtve in so ob vrnitvi doživeli razna razočaranja. Rekord med njimi pa je brez dvoma dosegel Nikola Bunjanin iz Vasi Gra-berje pri Petrinji. Dvajsetletni mladenič je šel Nikola jeseni 1911 k vojakom in ravno bi odslužil vojaški rok, ko je izbruhnila svetovna vojna. Januarja meseca 1915 je bil ujet na ruski fronti in od tedaj ni bilo več glasu od njega. Takratne vojaške oblasti so ga proglasile za mrtvega. Medtem pa je Nikola živel v Rusiji, kjer so ga trans-portirali od mesta do mesta, dokler ga niso odvedli daleč v Azi-j, ... , , jo. Vsi njegovi poskusi, da bi tel 81 je predf^Vltl nof' Polne pobegnil, so se ponesrečili. Vsa i • , P°ln6 "t ta leta je neprenehoma mislil hotel si je pred- na domovino in na svoj rojstni!8tavitl' kak° b\Se v,last" kraj, ali nikoli se mu ni na. ^em ognju in stregel vsakemu smehnila sreča, da bi izvršil trenotku . . Toda pri tej misli svojo namero in se vrnil domov. Je zai?leclal samega sebe nekam 'Kdo pa more kaj za to, da se je utopila?' si je pogosto ugovarjal. Poudarjal je to močno, kakor bi hotel krivdo zvaliti na koga tretjega, toda pri tem se je vselej začel sramovati, ker se mu je zazdelo, da se pred nekom opravičuje. Notar Okolicky pa J je bil preponosen, da bi svoja dejanja pred kom opravičeval. Plemiška kri v žilah in vsa tradicija, v kateri je vzrastel, mu je to zabranjevala. 'Kmetica,' je zasmehljivo pačil usta. 'Lahko bi se bila veselila, uživala svet! Jaz na njenem mestu . . . Hotel si je predstaviti, kaj bi bil počel na njenem mestu. Ho- nenaravno skrivljenega, smešnega, kako se poti pri zverinskem dejanju, ki se od gole potrebe ni v ničemer razlikovalo. Naenkrat so se mu vrinile v glavo trezne misli in bilo mu je, kot bi mu kdo nalil za vrat ledene i pogledate v kozarec." Lansko poletje se mu je končno posrečilo ubežati iz kolonije pri Bajkalskem jezeru, nedaleč od kitajske meje. Vso pot do rojstnega kraja je prehodil peš. Prišel je čez Malo Azijo do Carigrada in od tam skozi Bolgarijo in Romunijo do Madjarske, kjer je bil zaprt v Pečuhu nad dva meseca in pol. Končno se mu je okrog božiča posrečilo pobegniti iz zapora in nekega dne ie po tolikih letih trpljenja, ko ........ , . . u i • v i ■ i 1 njih je bil solen obut na boso, je prehodil na tisoče kilometrov '■, ■ i • , • , •• • Iv.,,,..,, , bilo je pokrivalo m pod njim na in doživel toliko hudega v tu- ' , . . , , , j .* a napetem trebuhu sklenjene rojem svetu, stopil na rodna tla. , ... . . , TT1 .. , , • , v. , , . ,. ke; bil je Adam Hlavaj in dete, Doma pa je doživel bridko raz- . . . 0. .. , . TT.v ...... . ki ga je Sivonjka vzela k sebi ocaranje. Hiso, ki je bila nje- . . . , , , in vzgajala. Vse to je bilo brid- gova, so prodale njegove sestre, J žak le kje kaj opazil ali videl . . .' Zavest, da bi o vsej tej 'neprijetni zadevi' kdo kaj vedel, da bi ga mogel sedaj, ko je bilo že vse večidel skrito, izdati, je bila za notarja Okolickega neznosna. Treba je bilo priti na čisto, dognati vso skrivnost do konca in imeti mir vsaj od zunaj. Notar Okolicky je imel tega neprijetnega strahu že čez glavo. Oblekel je suknjo, posadil na glavo klobuk in odšel na dvorišče. "Bog blagoslovi!" je dejal žaga,jočim možem. Čudno so ga pogledali, ker niso bili vajeni takih pozdravov. "Bog daj," je odgovoril Kur-njava in vlekel žago k sebi. 'Kaj se je neki zgodilo?' je mislil pri sebi. "Kako se vam žaga?" je vprašal notar Okolicky. "že gre . . ." "Les je suh," je dodal Kur-njava. "Kako pa vi, Kurnjava?" se je obrnil Okolicky h Kurnjavi in ga prvič v življenju vikal. "Slabo, velemožni gospod," je odgovoril presenečeni Kurnjava. "Slišal sem, da vas ima Aron la vratih." "Da, pri moji veri, ima me!" je pljunil Kurnjava. "Sam hudič me tam več ne zbriše." Skomizgnil je z ramo in nekam jezno potegnil žago. "Nisem vedel, da tako radi n»fi»r»»iiii»ii>iii)iiiiii»i»i»Hnn»ni»»»t»i»»ni»iii»>»»i»»i»i»it»m»»t»»»nm vode: oči so mu ugasnile, ogenj je minil in ostala je po njem samo hladna, čista resničnost, polna nepotrebnega dogajanja, polna dejaj, ki s to kratko norostjo niso imela nobene zveze. V ki. so se pomožile, istotako 6 ju-trov zemlje, ker so bile na podlagi uradne objave prepričane, t!o je mrtev. Nevesta, ki mu je obljubila, da ga bo čakala, dokler se ne vrne iz vojne, se je poročila in bo kmalu postala — stara mati. Vse to ga je tako potrlo, da je ves obupan in kot berač izginil iz rojstne vasi. Se- koin resnično in razna načela, s katerimi je hotel Okolicky za-glušiti to resničnost, so padala kot trava pod koso. Bila so za nekoga, ki jih ni potreboval, nekam samo zato, da bi se pogovor podaljšal; neumna in odvratna. 'Celo življenje je neumnost,' je zamahnil tistega dne Okolicky , ,..w. , ,. , . z roko. Z dvorišča, preplavljene- veda ga sedaj iščejo, tudi obla- , v . n , ga z vlažno jesensko meglo, se sti so uvedle poizvedovanje za njim, on pa tava nekje po naši domovini, po kateri je tako zelo hrepenel. —V gozdu ga je zalotila smrt. "N-ja," se je zasmejal Kurnjava, "ker kozarec ne mara pogledati v nas, moramo mi vanj." "Kaj pa bo z vami?" "Kaj naj bi bilo? Prodali mi bodo bajto tam na pobočju, pa bo." "No, in vi?" "Pojdem, kamor bo kazalo." Notar Okolicky se je obrnil, Kurnjava pa se je zasmejal za njim. Ne s tistim navadnim, ampak z nekim zlobnim smehom. Tako vsaj se je Okolicke-mu zdelo. Kakor bi mu hotel reči: 'O gospod notar, vas zanima nekaj drugega. "Kaj se smeješ?" se je notar Okolicky naglo obrnil k njemu. Niti opazil ni, da ga tika. Toda videl je samo še ugasel, odreve-nel obraz, ki je govoril: "Kar tako. Ali naj jočem? Bajto bo vzel hudič, jaz pa bom imel vsaj eno skrb manj." 'Nekaj ve, vrag, pa se noče izdati,' je pomislil notar čisto prepričan o tem. 'Pa le počakaj, bom že spravil iz tebe . . .' Šel je; proti večeru pa, ko so končali z, žaganjem, je dal poklicati Kurnjavo k sebi. Ta poziv je Kurnjavo presenetil kakor strela z jasnega neba. Gospodinjo je pogledal kot Slovenska Dobrodelna Zveza The Slovenian Mutual Benefit Ass'n. UST. 11. NOV. 1910. V DRŽAVI OHIO INK. 13 MARCA 1914 V DRŽAVI OHIO Sedei v CIovcland-u, O. 6403 St. Clair Aenuc. Telephone: ENdicott 0886. Imenik gl. odbora za leta 1932-33-34 UPRAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK ČERNE, 6033 St. Clair Ave I. podpreds.: JOSEPH QKORN, 1096 E. 68th St II. podpreds.: JULIJA BREZOVAR, 1173 E. 60th St. III. podpreds.: JOSEPH ROSA, 1824 Vine Ave. S. W. Canton, Ohio Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, 6518 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Ave. NADZORNI ODBOR: Predsednik: FRANK KAČAR, 1233 Addison Rd. 1. nadzor.: JOSEPH YAR'I'Z, 1364 E. -lSrcl St. 2. nadzor.: CECILIJA BRODNIK. 4502 W. 130th St. 3. nadzor.: JOHN TRCEK, 15506 Holmes Ave. 4. nadzor.: ALBINA POLJANC, 90 — 16th St., Barberton, Ohio FINANČNI ODBOR: Predsednik: FRANK M. JAKŠIČ, 0111 St. Clair Ave 1. Financ.: LEOPOLD KUSHLAN, 6411 St. Clair Ave 2. Financ.: JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St. „ , POROTNI ODBOR: Predsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain O 1. porotnik: LOUIS JERKIČ, 727 E. 157th St. 2. porotnik: FRANK ZORIC, 6219 St. Clair Ave. GLAVNI ZDRAVNIK: DR. F. J. KERN. 6233 St. Clair Ave. GLASILO ZVEZE: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave. Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo Upravneca odbora, naj se pošilja na vrh. tajnika. Vse pritožbine zadeve, ki jih je rešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnena odbora Louis llalant 1808 E. 32nd St., Lorain, O. je širil umazan polumrak. Pred Okolickim se je odprla nekaka puščava, pet in štirideset glupih let, prežitih brez smisla. Stopil Tr , je mednje in blodil med njimi Kakor strela, je udarila med va-, brez dlja; delal je> toda z vseni sčane Zgor. Kašlja vest, da se; je bi]o> kakor bi mu bi, kdo na_ je smrtno ponesrečil delavec g.|gajal: njegovo delo mu ni dona-škrjanc Anton, stanujoč v Zg. šalo zaželenega veselega sadU; lvaslju. Nesreča se je zgodila njegovo de]o je bilo puhl(X nekako takole: Vzel je v usta pipo z dolgim Vevški delavci preživljajo ustnikom, si jo prižgal in začel tele nova vrata, potem pa si je zadnje mesece težke čase. Ta- hoditi po sobi, uporno razmišlja- i popravil jermen pri hlačah, se ko so tudi zadnji teden 3 dni j0g 0 nečem. Cola, sedeča pri j useknil in vstopil. Obstal je pri j praznovali. Ta čas gredo na peči, v kateri je gorel ogenj, mu i vratih in pomežikoval z neza- \ vsako delo, čeprav bi se moralo je sledila s pokornimi, rjavimi i upnimi očmi, dokler ga notar j vršiti v letnem času, ker je se- j živalskimi očmi, nihalna ura na j Okolicky ni pozval naprej, daj radi snega in ledu nevarno. steni pa je tiho merila čas. Na ! "Le pridite, Jano, ne sramuj-Tudi ponesrečeni tovariš škr- dvorišču so žagali drva za zi-1 te se." janc je šel v soboto dopoldne v mo: jasnj kovinski zvok se jej Posadil je Kurnjavo na stol, svoj hrib sekat krevo. ženi je tresel nekje za okni, umolknil, I prinesel kozarčke in stekleniči-cbljubil, da se okoli 4 vrne do- pa se zopet razlegel. Notar Oko-j co in začel ponujati; Kurnjavi mov. Ko ga pa še ob 6 ni bilo Hcky je stopil k oknu, pogledal nazaj, .je skrbna žena v bojazni, ven in — zagledal, Kurnjavo. da se mu je zgodila nesreča, šla stal je po strani, vlekel žago in pogledat za njim. Blizu nesre- i gledal v okno, vanj. če pa je zagledala ležati sekiro, čudno, malo naprej pa pod deblom in! Kurnjava se je režal, vejevjem stisnjenega moža, ki Da. Notar Okolicky je čisto je bil z vrvjo povit. Vsa one- določno videl od strani nasmeh, mogla od groze je komaj priso- ki ga je izdajala naprej štrleča lda domov in sosedom sporočila grozno vest, nakar so se štirje možakarji odpravili z vozom po ponesrečenca. Ugotovilo se je, da je ponesrečenec razžagal na manjše kose posekano drevo, in kakor je navada, da deblo in vejevje na koncu z vrvjo pove- podočna kost. čisto določno. Začrtan po njej je ta nasmeh napenjal kožo, preletel dvorišče in okno naravnost k njemu, sedel mu je na obraz, na roke kot čuden, s škodoželjnostjo pretkan se je zdelo, da se mu sanja. Mel si je oči, prestavljal noge, stiskal stol, se oziral okrog sebe in si mislil: 'Pretkan je ta naš gospod notar; zna potipati človeka za žilico, o zna . . .' Notar Okolicky se je usedel na divan, naslonil hrbet in začel: "Veš, Jano, zasmilil si se mi. Tam na dvorišču, ko si dejal, da pojdeš, kamor bo bolj kazalo, no . . ." Gledala sta se: Okolicky sre-po, kakor bi hotel videti Kurnjavi v dušo, Kurnjava pa pri- žarek, ki je žalil in žgal. Notar Okolicky je dolgo gle-; huljeno in sileč se, da bi bil žejo ter se tako vlači iz strmine dal v to lice. Spomnil se je, ka- strašno resen. 'Da, smilim se v dolino, kjer se naloži na voz. ko se je pačilo, ko je bil pri Hla-! ti,' si je mislil, 'vraga starega ti Pri tem vlačenju si je pa —- karjvajki. In odmikajoč se od okna pomiluješ. Nikogar v življenju je bilo usodno — prednji konec j je pomislil: še nisi pomiloval.' vrvi opasal okrog telesa. Naj- 'Ta človek mora nekaj vede- 'To .je vse samo komedija,' je brž mu je od tajanja snega na ti.' razmišljaj dalje, 'Pozor, Jano, mokrih in opolzkih tleh spodrs- Postalo mu je vroče, obenem ta te hoče zaplesti v kako stori-nilo ter ga potegnilo v dolino, pa se mu je zazdelo tudi smešno, Jo,'je svaril sam sebe. Na Oko-pri tem se mu je pa vrv ovija- da ga že prazen smeh lahko ta- lickega pa je gledal resno in vse-la okrog telesa in vratu, in ker.ko vznemiri, 'Bog ve, zakaj sejmu od kraja pritrjeval, ni bilo nikogar, ki bi mu poma- smeje?' se je tolažil. Toda dvo- "Lej," je nadaljeval Okolicky, gal, se pri tem zadušil. 1 mov je ostal cel kup. 'če je mo- "ko sem te videl tam takega bednega. . ." "Da, da, visokorodni gospod," je govoril, "vražje delo je to." Obema pa je šlo na smeh; obema se je hotelo zasmejati se na glas in zbežati' iz sobe, ali kaj drugega narediti, samo ne sedeti pri mizi in ne gledati drug drugega. Okolicky bi bil najrajši vstal in zakričal Kurnjavi v ušesa: 'Osel, ti si meni deveta briga; jaz bi rad samo nekaj vedel . . .' Kurnjava pa si je tudi mislil: 'Le brez skrbi, jaz to dobro vem in zato me ne ujameš tako lahko.' Zato jima ni ostalo nič drugega, kakor da sta resno sedela drug nasproti drugega, kakor da sta resno sedela drug nasproti drugemu, zadrževala smeh in čakala, da se kdo izda. Toda vsebina steklenice se je zmanjševala in Kurnjava je čutil, da mu ta vražja pijača začenja mešati glavo, da postaja stol pod njim nekam .netrden, kakor bi se hotel osvoboditi, zbežati izpod njega. Držal ga je z rokami, kakor najet, pritrjeval in se v duhu smejal. 'Pa imej resnico, če hočeš,' si je mislil. "To hočem povedati," je govoril Okolicky, pri sebi pa je mislil : 'Ne to. Povedati hočem nekaj drugega, samo ne vem, kako bi začel, da veš, ti osel neumni ! Povedati hočem samo zato, da bi se mi izdal, ali veš o tem ali ne. Pa nimam take besede in jo iščem. Razumeš?' "Razumem vas, bi ago rodni gospod," je govoril zopet Kurnjava, v resnici pa mu je bilo vse skupaj španska vas. 'Klepeta to in ono ono,' je godel sam pri sebi, 'pa ne da bi precej povedal, kakor bi moral povedati. Jaz si pač mislim, kaj ga žuli, toda če bi to le ne bilo tisto. . .' 'Pa če bi mu to takole naravnost povedal, da je bila tu in da sem jo imel, kaj bi bilo?' je padlo Okolickemu v glavo. Zdelo se mu je nenavadno smelo, da bi se tako naravnost izjavil. Potem pa se je te misli ustrašil. 'Ne. Kdo ve, kaj ve in zakaj se smeje?' Urednik, ki ni poročal svoje lastne novice Joplin, Missouri, 1. marca. V tiskarni "Joplin Globe" je začelo goreti. Ognjegasci so dospeli na lice mesta s svojimi aparati. Ko je začul urednik časopisa sirene ognjegasnih strojev pred svojim poslopjem, je šel hitro na telefon in vprašal, kje gori. Povedali so mu, da mu gori ravno pod — njegovim stolom. Tudi radio korporacije imajo svoje letne zgube New York, 2. marca. The Radio Corporation of America je pravkar priobčila letni račun, ki kaže, da je kompanija tekom lanskega leta imela dohodkov $67,361,142.55. Potem ko je plačala vse stroške, davke in druge obveznosti, se je izkazalo, da je imela radio kompanija čiste zgube $1,133,585.65. -o- Zdravje županu Čerma* ku se polagoma vrača Miami, Florida, 2. marca. — Zdravstveno stanje se je županu čermaku dovolj zboljšalo, da so '.zdravniki prenehali z rabo kisika radi umetnega dihanja bolnika. Zdravniki so danes zjutraj izjavili, da se je temperatura bolnika polegla in da je dihanje zopet bolj naravno. V Detroitu so priredili štrajkarji napad Detroit, 3. marca. Več kot en tisoč štrajkujočih delavcev pri Briggs Mfg. Co., je danes napadlo tovarno, toda so bili pregnani z bombami. Pozneje so se delavci pomirili. MALI OGLASI DNEVNE VESTI Čermak je dobil apetit in se bolje počuti Miami, Florida, 3. marca. — Chicaški župan čermak se je danes zjutraj toliko boljšega počutil, da je prosil svoje zdravnike, da mu dajo za zajtrk "ham and eggs." Imel je mirno noč in je dobro spal. Zdravniki izjavljajo, da je župan še vedno zelo slab, toda imajo upanje, da bo ozdravel. Najbolj skrbi čerma-ka, ker ne bo mogel biti navzoč pri zaprisegi novega predsednika v soboto, župan čermak se je najbolj veselil tega dogodka.! Moderna hiša ima 12 sob, se zamenja za hišo 6 sob. Na hiši je prva vknjižba International posojilnice. Vprašajte na 5416 Homer Ave. Zamenja se ali poceni se proda trgovina s čevlji. Jako pripravno za slovenskega čevljarja. Da se tudi v najem popravljalnica prav poceni. Zglasite se na 577 E. 140. cesta. (Mar.1.4.) Odda se soba jako čedna, prazna, za moškega ali žensko (lahko tudi z enim otrokom); gorka voda in kopališče. Na razpolago je lahko tudi kuhinja. Naslov se izve v uradu tega lista. (Mar.1.4.6.) Obleke na hranilne knjižice International Savings & Loan Co. Oglasite se pri JOSEPH PEKME 15607 Waterloo Rd. \ Mlinarjevi Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. ■ se je mogel strogi Jud le napol veseliti. Kajti Herod .je bil pa-gansko orodje ter se je celo pre-drznil onečaščati »sveto mesto s paganskimi gledališči in dirkališči. In zavržen je bil tempelj, pa tudi izvolitve nevredno ljudstvo. Nastal je krščanski tempelj — in Rog ga je zavrgel vsled razcepitve svojega ljudstva. In prišel je Kalif ter po- zom — kaj mu je le prišlo na um, da je vozil ubogega črvička v taki noči naokoli?! Mar je oakal viharja, da nikogar ne sreča? Ali je to Lucijin otrok — ali kaj naj si misli? Postavila je košaro k peči ter vzela mrzle, okolo sebe grabeče prstke med svoje roke. In že se je domislila, da mu je treba čaja in mleka. Stekleničica je ležala Pač je bilo naravno, da sta hotela mlada žena in Lovrenc uživati teden dni medene čase. še enkrat so se vrnili poletnj dnevi in suho vreme. Noči so bile tako mehke kakor spomladi, a v vrtu je še vedno bilo polno cvetja. Lovrenc se je moral oddolžiti bližnjim gostilnam, plačevati pijačo in tudi pokazati svojo ženo. Medtem je Apo-lonija kakor običajno vodila gospodinjstvo ter je podučevala Agatko, ki se nikakor ni mogla zbuditi iz prazničnega razpoloženja, v nje vsakdanjih dolžnostih, razkazovala ji kuhinjsko opravo, tajnosti velike peči, pravice služinčadi, mlinarjev, potujočih mlinarskih pomočnikov, potem, kako je treba paziti na voznike, ki so čakali na dvorišču, da ne započno kake neumnosti, na dekle, da ne snažijo le navidezno, na hlapce, da oskrbujejo živino in "v splošno": "Mlin obstoja iz mnogih koles, pač pravo kolesje ure. Tu moraš navijati in biti tudi sama obenem utež, sicer ti prične kaj kmalu napačno biti." Agatka se je zatekla k Lovrencu ter se obesila nanj : "Lovrenc, v glavi se mi vrti! Ta Apo-lonija! Kakor čarovnica je!" Par tednov je minilo, potem je postala ta Apolonija, ki je bila najprej mirna in je stvarno podučevala, ostra: "Povem ti tako : ko bo minil še en teden, ne prestopim več praga hiše. Ena ženska mora imeti v hiši vodstvo in ta si ti. Iz besed se ne boš naučila ničesar. Poprijeti moraš in celo napraviti pogre-ške. Ako poj de spočetka malo postrani, se končno vendarle voz ne bo prevrnil." "Gospod Joahim se je vrnil," je poročal oče nekega dne, ko se je vrnil iz mesta. "Težki, megleni tukajšnji zrak mu nič ne prija, kakor da je vzrastel v Jutranji deželi." Je pač kakor cvetka, ki jo postavimo preko zime v kamro in trpi obenem vročine in mraza. Apolonija je sklenila, da poj de čez par tednov k njemu. Hotela se je najprej pogovoriti o svojih namerah z njim, a potem šele spregovoriti o vsem z očetom. Morebiti bo oče vesel, da se je odkriža. Morebiti jo bo skušal zadržati. O snubcih, ki so silili v hišo, seveda ni hotel ničesar čuti, a vendar ji je odkrito dejal: "Starih devic pa ne morem trpeti! Glej, da se kam spraviš!" Bil je postal bolj muhast, kakor pa je jesensko vreme, ki se je približevalo v meglenih dneh. Mlada Mlinarica je. le venomer potrebovala novih nasvetov in navodil. Praznik mlatve je prinesel kuhinji preobilo dela in Agata je bila v pravem pomenu besede izgubljena. "Kaka je pri vas navada? Kako je treba? Kaj pa damo?" je jamra-la in končno je Apolonija vzela vse priprave v roko, cvrla in pekla, kakor so imeli mlatiči pravico zahtevati. Zaklali so pre-šiča in prišel je čas, ko so oblegali vozniki mlin, kakor majski hrošči. Mlada mlinarica si ni vedela sveta, pomoči. Ker se v svojo, nalogo ni mogla nikakor znajti, je legla v postelj, a Lovrenc je moral zopet po Apoloni-jo, da postreže odjemalcem, kakor je bila šega in navada. Ona je sicer pomagala, vendar — "vsaka stvar mora imeti svoj začetek in konec. Sedaj pomagam poslednjič, sicer bodo ljudje pričeli govoriti, da si poročil šolarko." SEDEMNAJSTO POGLAVJE Zima je nenadoma zastavila dotok ljudi, zima, ki je dosedaj vedno izgubljala svojo sneženo- kuže. Pričelo je snežiti in je snežilo skozi tri dni. Oče je bil sel v mesto k mlinarskemu posvetovanju. "To neprestano vozarenje v mesto," se je srdila Apolonija. ' Odkar je prepisal, si jemlje dopusta kar čez noč." To pot pa je bila vendar vesela, da se ni vrnil v tem vremenu in ob temnih cestah. Tudi ona sama ni šla več iz hišice. V teh dolgih, samotnih urah jo je prevzemal spanec. Komaj je sedla h knjigi, že jo je zazibal veter v sen. Izgledalo je, kakor da so se strnile sedaj vse prečute noči in zahtevale svojo pravico. Ni pomagala jeza, Apolonija je vendar spala kakor za stavo z mačko, je godrnjala in mrmrala, češ, tako lenarenje je sramota, da začenja postajati že takoj v prvih dneh stara devica — nič ni zaleglo. In že zopet je dremala. Srce ji je bilo močnih, počasnih udarcev in globoko in glasno je dihala. Sladka omamljenost jo je prevzemala in opre-tiala. Ko pa ni tretji večer prinesel boljšega vremena, pa niti očeta, postala nemirna. Bilo je tako, da so visoki zameti pokrivali pasje koče. Izgledalo je, kakor da ne padajo snežnike doli od neba, pač pa da jih severozahod podi sem preko cest in polj. Za hišami, bregovi, plotovi se je sneg nabiral ter obvi-sel kakor veliki roji čebel. Br-zo so se zapirala le v sili odprta vrata. Pred hlevska vrata so bili hlapci postavili še slamnata. Človek bi mislil, da hoče potegniti vihar v svoje divje po-denje tudi drevesa, grmičevje in pa s slamo oviti vodnjak. Kam? Tako je ta ogromna množica nebeškega elementa bila svoj boj. Katerega čarovnika je poslušala? Kako so vsi ljubili tiste dni staro streho, trdne stene, udobne izbe, klade na ognju, peč. In po izbah in kuhinjah so so vili prijetni duhovi močnika in drugih priprostih kmečkih jedi. Hvaležno so molili v zape-člcih rožni venec ter se šteli srečnim, ker jim ni bilo treba biti zunaj kakor divjačini in ptičkom ali pa se prikrivati v zaklone pred sovražnimi silami, ki so praznovale ohcet. Apolonija pa je potovala v svoji knjigi po solncu in vročini. Nihče si ni upal tam doli v tem pekočem solncu razoglav in nepokritega vratu na prosto. In čeravno bi pihal hladan vetrič ter bi navidezno romar ne občutil vročine, vendar se je dogajalo, da je nenadoma njegova kri zastala, da se je zgrudil zadet od solnčari-ce. Od Jeruzalema do Jeriha je zapadlo temu zahrbtnemu demonu več romarjem, kakor pa jih je kdaj padlo v roke roparjem. Po poteh bredejo kamele po prahu. Ulice Jeruzalema, te ozke in strme ulice, so senčnate vsled visokih zidov na obeh straneh, a poulični bazarji so še povrh zavarovani s streho od bičevja. Oslički stopajo po ulicah, braneč se muh s svojimi dolgimi ušesi, ter nosijo s polja buče in kumare. Rokodelci tolčejo v ozkih prostorih, ki so proti ulici docela odprti. Arabci se prerivajo s svojimi širokimi bur-nusi skozi množico in naenkrat se znajdeš pred goro Morijo, kjer je Abraham postavil žrtve-nik, da žrtvuje svojega sinu. In potem je sezidal Salomon na tem hribu svoj tempelj, a hrib je iztrgal sovražnim paganom David. In Zorobabel je zopet pozidal porušeni tempelj, v eni rp-ki meč, a v drugi kladivo. In je pripeljal ljudstvo iz Babilona. In veliki Herod je sezidal stavil čudeso lepote, modro mo- poleg otročička napol prazna in šejo. Romarji pa vendarle ob- j mrzla. Tedaj pa je videla, ka-iskujejo sveta mesta čiste vere, | ko je oče vzel iz stenske omari-kajti še danes je vidna — in ce- *ee čašico, da si nalije žganj ice iz lo po Mohamedancih čaščena — skala, na kateri je nanizal Abraham grmado ter upognil sinu tilnik, da umrje kakor jagnje; ni vedel še, da mora šele čez stoletij priti naslednik, ki bo Boga in njega imenoval očeta, steklenice, katero je bil prinesel s seboj. Odločno je stopila k njemu, mu "iztrgala iz rok čašo in steklenko ter dejala očitajoče: 'Ali vam ni še dovelj?! Sedaj govorite konečno!" Okrenil se je počasi, prestra- in ki je bil določen za. žrtev in jšila se je, da se je morala ozre-je kakor jagnje dal svoje živ- ti po kaki opori ter prijeti tipa-ljenje. joče otrokove ročice. Oče je iz- Veter, ki je zahrulil v peči, je ; gledal tako m o d r o-rudečkast, zbudil Apolonijo. Stopila je k oknu, ki je bilo docela zamede-no s snegom. Izgledalo je, kakor da je zunaj temna noč. Pes je divje lajal. Pač je najbrž psoval, ker ga ni Agatka pustila na gorko. Ah, Agata! Kako tako strašno, da jo je moralo spreleteti: utopljenec. Da — baš tak, kakršne izvlečejo iz vode utopljenca. Težka glava se je majala na vratu, čigar žila je bila ob mišičevje kakor riba na suhem, a oči so buljile rudeče, je, da mora človek hudiča izganjati . . . Saj so pri meni sedeli .. . In kakor je zletela steklenica, tako bo otrok zletel . . . postal angel j! Zakaj ne bi? Kdo bi mi bil dokazal? V taki noči? Pač je zmrznilo . . . enostavno — in meni je dovelj!" "Oče," — stopila je proti njemu, potem ko je odstavila mleko, da se ohladi, "oče, kaj govorite ! Kaj — take skušnjave dobi človek, kadar sprejme pod svojo streho hudiča: žganje!" "Drži svoj . . ." je psoval surovo. "Nikdar ti ne odpustim, da si mi lahko vzela tolažnika, edinega tolažnika — stran pojdi — ti!" Ona pa ni -šla, pač pa je pokleknila, da mu razveže čevlje in prosjačila: "Ali je Lucijino? Kako se imenuje?" (Dalje prihodnjič.) PRIMORSKENOVICE pa da se Lovreric ni domislil na j sovražno, besno. Nato se je za-psa ? On vendar ve, da Apolo- režal — dobri Bog, odpusti . . i ni j a ne bi bila nikdar pozabila j ko bi le kdo mogel misliti, da živalice. Sedaj pa sta pričela i lahko stori oče kaj takega . . . besneti oba psa, kakor bi hote- in tako paglavsko zmeden, v za- la nekoga javiti. Pritisnila je uho ob, šipo, ker se ji je zdelo, uregi. Nenadoma pa se je njegova čeljust pobesila, njegov da čuje glasove. In: ali ni konj obraz se je podplul besa in boli. zarezgetal? Ali bi bilo mogoče, da je kdo v mlinu nenadoma zbolel? Menda vendar ni Lovrencu zopet napadlo ? Vendar ne, saj to ni drugega nego divjanje viharja. Oče pa se le prerad ustavi v mestu. In vendar se ji je zdelo zopet, da čuje konja prhati in potem razločno glasove — —- Ni je strpelo več v izbi. Ogrnila si je dolgo ruto ter odprla vrata. Kar vrglo je vrata v njo in vanjo je planil mraz in sneg. Pri vrtnem plotu, v sneženem viharju, je stal očetov koleselj. Hlapec je držal konja. Oče je govoril glasno in je imsl tisti zopern glas pijanosti. Psoval in klel je, pa najbrž radi tega, ker se je v plahte zamotal. Kar opo-tekel se je v nje objem in se je Vpil je: "Da, dovelj mi je! Poln sem — dovelj! Prav imaš . . . saj si dejala. Ti, tudi!" In njegova roka je zopet iskala in tipala za čašo. Ko mu je branila, je dejal mehko, skoro šepetaje; "Pusti me, hudiča moram izgnatU ' "Tako le še hudiča hranite!" Zmajal je z glavo in pogledal košaro, nad katero se je sklonila Apolonija. Vzela je skledo z mlekom ter ga nalila hitro v medeninasto ponev, ki jo je bila hitro prinesla iz kuhinje. Tam je stal, široko razkoračen, glavo nagnjeno nazaj in srebajoč poslednjo kapljico iz čašice. Sedaj pa se je Apolonija tako razjezila, da je bila pripravljena očeta pograbiti. Iztrgala mu je steklenico, katero je tiščal z le- tiščal. Težka sapa žganja, piva j vico k sebi, in malo je manjkalo, in tobak ji je zavejala v obraz, niti čista metla viharja ni mogla smradu dovolj hitro odpiha-ti. Sram je je bilo hlapca, zato je molčala. Oče pa je videl nje nevoljo in se je pričel jeziti. "Le počakaj, boš že še prišla k besedi," je psoval glasno, "le počakaj, le počakaj, ti!" Bilo je jezno in hudobno. Pa tudi ona si je mislila: Le počakajte! Kajti vedela je, da se hoče s svojo jezo le čuvati očitkov. Opotekel se je proti vrtnemu plotu n se ga oprijel. Bolan, tako bolan, kakor še nikdar prej, je prišel domov — mar naj to dokazuje, kako si predstavlja svoj pokoj? "Vzemi kroto ven, he, kroto, ali je ne vidiš?" je vpil. Sklonila se je v koleselj in do- da ni zletela skozi razbito okno ven v sneg. Pa premislila se je, odprla okno ter nato vrgla steklenico divjim silam tam zunaj. Oče se je sesedel na divan, težko, kakor klada. Medtem ko je ona pazila na mleko, je pričel on ječa je govoriti sam s seboj, postal glasneji tako da je mogla Apolonija razumeti: "Tega ne veru- —Na Vipavskem je silna stiska. Cena vina je bila spočetka t lira za liter, zdaj pa je padla na 0.70. K sreči je vlada preklicala znano naredbo, da je vino izpod 10 stopinj alkohola ne sme prodajati, sicer bi bilo konec viničarstva na Vipavskem in tudi na Krasu ter deloma v Brdih. že itak ne gre vino iz kleti 'še po teh nizkih cenah, živina je malodane zastonj. Za 400 do 500 lir že dobiš kravo Niti malemu kmetu ne zadostuje eno živinče, da bi z njim plačal davke. Letos so davki izter-jujejo strogo po predpisih in davčni odlogi se ne dovolijo več. (■ena prašičem je zelo visoka Par mladih prašičev stane skoro toliko kakor ena goveja glava Zanj moraš plačati od 150 lir naprej. Kmet skoro ne more za-klati prašiča, ker je treba prej plačati takso, ki znaša okoli 40 lir za prašiča. ■ Od tega denarja prejme živinozdravnik 5 lir, čeprav ne pride prašiča pregle-dat, drugi denar ostane občini. — Položaj na spodnjem Vipavskem je tak, da je n. pr. nekaterim delavcem, ki so prišli iz kon-finacije, skoro žal, ker si zdaj ne morejo najti dela. — V Dorn-bergu je umrla Terezija Vodo-pivec, mati tolminskega dekana Jožefa Vodopivca, ki je bila splošno znana kot dobra krščanska mati. — Iz konfinacije sta so vrnila tudi bivši nadučitelj Ignac Križman, ravnatelj pisarne dr. Medvedščka v Gorici, in Josip šinigoj, kmet iz Dornber-ga. "diplomatsko izdajo." Pravijo, da je v Zaharovem stanovanju v Parizu namizno posod je iz čistega zlata, namizni pribor, žlice, vilice in noži, pa je okrašen z vdelanimi biseri in demanti. Lord Beaverbrook, angleški lastnik velikih časopisov, se ni motil, ko je dejal o njem: "Usoda narodov so njegov sport; premikanje armad njegovo posebno veselje. Po razoranih cestah vojnih armad se pomika ta tajinstvena osebnost preko mučene Evrope." Neki newyorški list poroča, da je ena glavnih zabav tega človeka kuha. "V svoji kuhinji prebije dolge večerne ure, kjer si pripravlja redka jedila, ki mu jih prineso aeroplani od daljnih morja." Nemška vlada je tekom vojne razpisala na njegovo glavo $100,000. Zaharov govori gladko 14 jezikov. On je mnogokrat gost angleškega kralja in kraljice. Tekom grško-turške vojne v letih 1920-22, je dajala Anglija kakor je splošno znano — Grčiji vso svojo moralno podporo, za kar se je imela Grčija zahvaliti Zaharovu. V avgustu leta 1921 je presenetil polkovnik Walter Guinness angleško spodnjo zbornico s sledečimi besedami: "Niti enega strokovnjaka ne morem najti, ki bi sogla-5al z našo grško politiko na Bližnjem vzhodu. Zdi se mi pa, da je v tem slučaju glas za prestolom, glas Sir Bazila Zaharo-va." Mr. Aubrey Herbert je izjavil leta 1922 pred isto zbornico sledeče: "Sir Bazil Zaharov je dal štiri milijone funtov šter-lingov za vzdrževanje grških in-vaznih armad v Mali Aziji." Toda njegovo življenje ni prepleteno samo s politiko in financami, marveč je tudi romantika igrala v njem svoj del, kar izpričuje njegova poroka z vojvo-dinjo iz Marchene, vdovo bratranca španskega kralja Alfonza XII. Ko se je Zaharov oženil ž njo leta 1924, je bil že dokaj nad 70 let star, dočim je bila ona že nekaj časa stara mati. Dve leti po poroki je madame Zaharov umrla v Monte Carlu. Verzija ve povedati, da se je leta 1870, ko je bil Zaharov še mlad potnik neke tovarne za orožje, zaljubil na vlaku v krasno mladenko (vojvodinjo iz Marchene), s katere pomočjo je dobil v Španiji naročilo za 25 milijonov dolarjev orožja in municije, nakar je postal solastnik firme, katero je repre-zentiral. Kakšni zadržki so se takrat pojavili, da se nista poročila, "i znano, toda znano je, da je Zaharov potrpežljivo čakal trideset let, da ji je končno dal svoje ime. Od časa do časa je Zaharov tudi mecen umetnosti in književnosti. Tako je n. pr. nedavno daroval pariškemu zoološkemu vrtu 500,000 frankov za popravilo opičjih kletk. Dalje je darovial en -milijon frankov v sklad, da se reši vrednost francoskega franka, 200,000 frankov je prispeval za pokritje stroškov francoskih atletov na olimpijadi in 700,000 frankov je daroval pariškemu vseučilišču. Sir Bazil Zaharov je moderna osebnost. Vse njegovo življenje je zavito v tajinstveno kopreno in zdaj je postal idiličen star mož, ki živi svoje legendarno življenje na goncu Monte Carla. 3 ■»fig* _ i i DR. J. V. ŽUPNIK 1 zanesljiv zobozdravnik Mnogo let na istem mestu. St. Clair vog. 62. ceste. Vhod samo iz 62. ceste. Knausovo poslopje. GOVORI SLOVENSKO Uradne ure od 9. zj. do 8. RALPH THOMPSON: KDO JE BAZIL ZAHAROV? Leopold Kushlan SLOVENSKI ODVETNIK 641 1 St. Clair Ave. Soba št. 7 Tel. HEnderson 5195 -J DOBER PREMOG! Točna postrežba The Hill Coal Co. 1261 MARQUETTE RD. HEnderson 5798 Zastopnika: IGNAC ZIVODER 1163 Norwood Rd. JOHN CENTA 1175 Addison Rd. f $ § § § Ena najbolj tajinstvenih osebnosti ne samo Evrope, marveč vsega sveta, je Sir Bazil Zaharov, kateremu pripisujejo dvoje rojstnih krajev, in sicer oba v Turčiji. Prav taka kon-fuzija nastane glede vprašanja njegovih roditeljev, od nosno cela zmedla se je, ko se ji je;njegovega porekla. Zaharov je zdelo, da čuje otroško jamranje. Prijela je košaro, pogledala radovedno vanjo, videla blazinico in odejco in končno— rdeč otroški obraz. Otroški obraz? Zo- rusko ime, toda on je najbrže grškega porekla. Danes se ne ve da-li je Zaharov francoski državljan ali ne; Francija mu je podelila veliki križ častne legi pet se je sklonila, da je puh nje i je;, katero odlikolvanje nakloni sape skoro obdajal okroglo gla- malokdaj inozemcu. Toda ,on belo odejo v blato in motne mla-1 prekrasni tempelj, katerega pa vico, ki se je prikazovala iz bele avbice. Otroški obrazček? Otročiček tedaj? Postalo ji je vroče, stisnilo se ji je grlo, nos ji je pričel teči, kolena se šibiti. Otrokov obrazček je bil grban-čast mraza — v Apoloniji je besnel vihar huje nego v zimski pokrajini. Jeruzalemska cesta, solnce Jeriha — Lucija — očetova beseda tiste nekdanje noči, ko se je bil vrnil iz mesta. Vse se je mešalo v vrtincu, šla si je z roko preko obraza, obrisala si zamrzevajoče solze in je še stala s košaro, ko je hlapec že obrnil voz in odpeljal. Nato se je usmerila proti hišici. Oče se je bil že opotekel vanjo. Resnično — tu je imela otroka. Dete je pričelo, ker je sneg padal na njegov obrazček, jokati. Hitela je, da ga zakloni pred mra- je tudi vitez velikega križa brit-skega imperija, red, ki se ga podeli navadno samo angleškemu državljanu. Leta 1922 je bila vložena v francoski poslanski zbornici formalna interpelacija, v kateri so zahtevali poslanci fakta glede Zaharovega državljanstva, toda Poincare na interpelacijo ni hotel odgovoriti, dasi bi — po francoskih parlamentarnih pravilih — moral. Zaharovo prijateljstvo in simpatije do Grške pripisujejo dejstvu, da je bil Zaharov prijatelj Štefana Skouloudlisa, poznejšega grškega ministrskega predsednika, češ, da ga je slednji spravil v stike z Nordenfeld-tom, bogatim Skandinavcem, ki je imel tovarne za orožje, pri katerem je pričel Zaharov svojo kariero. Leta 1895 je imel Za- harov svoje delnice in interese v ruskih, turških, angleških, francoskih in nemških tvorni-cah municije in orožja ter je postal kontrolna sila evropske municije. Rečeno je, da je imel leta 1914 velike interese tako v nemških Kruppovih tovarnah, kakor v angleških Vickersovih tvornicah orožja. Če je to res, ie torej imel imenitno mesto na obeh straneh plotu! Kako se je Zaharov dvignil od navadnega malega človeka do moči, s katero je mogel diktirati politiko narodov, ni povsem znano. On je razširil silo Vickersovih naprav v Kanado, špansko, Romunijo in celo v Zedinjene države. Takrat se je zdelo, da ni bil prijatelj Francije. In če je res tako, zakaj ga je torej Francija odlikovala s tako visokim odlikovanjem? Tudi to vprašanje je bilo stavljeno v francoski poslanski zbornici, toda kakor vsako vprašanje, ki se je tikalo Zaharova, tako je ostalo tudi to neodgovorjeno. Zaharov uspeh so pripisovali Clemen-ceau-u. Na prizadevanje Cle-menceau-a se je Zaharov dvignil v vrstah častne legije; na Clemenceauovo prizadevanje je dobil Zaharov popolno kontrolo nad krajem Monaco, kjer se nahajajo velike, znane igralnice, in sicer v tajni pogodbi, katero so označili v francoskem senatu za "VELIKA PRIREDITEV" DRUŠTEV S. N. P. J. CLEVELANDSKA FEDERACIJA priredi obširen in zanimiv program 12. MARCA POPOLDNE V S. N. D. v pomoč potrebnim hi brezposelnim članom in članicam VELIK PLES ZVEČER V SPODNJI DVORANI Vstopnina na ples 25c. Bob Tekautz orchestra Najnovejši časopis za ameriške Slovence, Hrvate in Srbe ki prinaša SVETOVNE IN LOKALNE NOVICE IN ZANIMIVE ČLANKE ameriško-jugoslovanski tednik Journal and Observer Pošljemo ga vam na ogled za en mesec, ako nam pošljete spodnji kupon na naslov: 6221 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na urad Ameriške Domovine. Pošljite mi na ogled ameriško-jugoslovanski tednik brez kake obveznosti od moje strani. Ime Naslov (Pišite razločno)