$tev. 17. V Ljubljani, dne 29. aprila 1926. Mesečna priloga »Novice v slikah". PoStnlna plačana v gotovini. Leto XXXIX,
Ola-ilo Jiutoslovanske kmntak« zveze. — Cena 38 Mu u eelo leto. — Za Inozemstvo 60 Din. — Posamezna Številka t Din. — V Inseratnem dalo vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Spisi in dopisi naj se pofiUiljo UredništvuDomoljubu", nacoftiio* reklamaeUe In Inserati pa IlpravnUtvn „llomounba" r Ljubljani, Kopitarjeva ulica Štev. 6.
Ples v Belgradu.
V vladnih strankah se je nakopičilo toliko nepoštenja, gnilobe in tatvin na Škodo državi in ljudstvu, da se vsaka vlada utopi v blatu svojih strank. Prav v zadnjih dneh je v Belgradu kljub tiskovnemu zakonu tako zasmrdelo po korupciji v visokih krogih, da je politično ozračje postalo nevzdržno in da so vsi prepričani, da se mora v tem oziru nekaj korenitega ukreniti, sicer znajo te kobilice v visokih cilindrih in šimičevljih snesti vso državo.
Vsa belgrajska javnost je danes prepričana, da je proti korupciji potreben najodločnejši boj. Dr. Korošec je to pov-darjal že leta 1924. in pripravil zakonski načrt proti korupciji — pa so ga korup-cijonisti s pomočjo žerjavovcev izrinili iz vlade. Ko bi že takrat začeli z bojem proti korupciji, bi bilo državi prihranjenega precej stotin milijonov in davki bi bili lahko nižji.
Korupcija se je prijela tudi Radičeve stranke. Radič sam sicer vpije proti korupciji, ker danes ves Belgrad s Pašičem vred vpije proti korupciji, toda preprečiti korupcije v lastni stranki ni znal, Vodilni radičevski krogi kakor dr. Košutič in dr. Maček sta obdolžena soudeležbe pri korupciji in res sta bila oba odstavljena od strankinih vodilnih mest, dokler se zadeva ne pojasni.
Najhujši boj pa se bije v radikalni stranki, kjer sinu strankinega voditelja Pašiča očitajo stvari, radi katerih bi mož zaslužil vrv za vrat, če se izkažejo kot resnične.
Naj bo že udeležen kdor hoče, gotovo je to, da se je korupcija vprav pod zaščito bivših vlad tako globoko zajedla V državo, cla jo grozi uničiti.
, To je pravzaprav ozadje vseh političnih bojev, ki se sedaj vrše v Belgradu; aH bo korupcija še ostala, ali naj se zatre.
Boj proti korupciji.
_ Boj proti korupciji, ki so ga že pred 'eti pod vodstvom dr. Korošca začele vse ^Pozicionalne stranke, so prevzeli sedaj tudi krogi, ki stoje izven narodne skup-' *člne, pa imajo veliko moč.
Radič zleti z vlade.
Po naročilu teh krogov je začel Radič — seveda na svoj ne baš preveč ulju-den način — metati polena v radikalne ministre, ki se niso korupciji v lastnih ministrstvih ustavljali. Način, s katerim je Radič to začel, pa ni bil tak, da bi mu pridobival zaupanja. Enega ministra je res odstranil, ko pa je začel opletati kar vse vprek po svojih tovariših, so ga ti kratkomalo potisnili iz vlade. V vladi pa sta ostala radičevca dr. Nikič in dr. Šu-perina,
Boj med radičevci.
Vse je kazalo, da se bo Radičeva stranka razcepila na dvoje, Nikič in Šu-perina sta začela silno agitacijo med poslanci, da jih spravita čim več na svojo stran, pa jih nista dobila več kot 11. Zakaj to nista moža, ki bi uživala baš preveč zaupanja med radičevci. Da bi Ra-diča še bolj pokopala, sta začela iznašati razna korupcijska dejanja v Radičevi stranki, katera so na ta način prišla na dan.
22, t. m, se je vršilo v Zagrebu posvetovanje Radičevih poslancev. Na tem zborovanju se je sicer pokazalo, da ima Radič ogromno večino poslancev za sabo in da se bodo še nekateri od tistih, ki so prešli k Nikiču, vrnili, toda obenem so sklenili radičevci, da hočejo nazaj v vlado in da so pripravljeni na vse pristati, kar se zahteva od njih.
Ko sta Nikič in Šuperina videla, da ne bosta imela dosti uspeha in da je nevarnost, da čisto izgineta iz politike, sta začela pripravljati pot, da se vrneta v Ra-dičev klub. Najprvo so se res nekateri takoj vrnili, med temi predsednik Nikiče-vega kluba kmet Kovačevič. Nikič in Šuperina pa sta v znak kesanja podala ostavko, ki je pa ministrski predsednik Uzunovič zaenkrat še ni sprejel, dokler se ne razčistijo razmere v radikalnem klubu.
Da je Radič zopet voljan za majhno ceno sodelovati z radikali, ki so ga tako neprijazno vrgli iz vlade, je povsem um-ljivo: on ve, da je veliko volilcev izgubil, Hoče pa pri novih volitvah še več poslancev, kot jih ima sedaj. To pa je mo-
Občni zbor
Jugoslovanske kmetske zveze
bo dne 4. maja ob desetih dopoldne v dvorani Rokodelskega doma (Komen-skega ulica št. 12) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Govor načelnika SLS dr. A, Korošca,
2.	Poročilo načelstva,
3.	Poročilo tajništva.
4.	Volitev novega odbora.
5.	»Kmetske zbornice«, poroča poslanec Anton Sušnik,
6.	Stanovska izobrazba našega kmeta, poroča dr. Jakob Mohorič.
7.	Slučajnosti.
Vse okrajne Kmetske zveze in podružnice prosimo, da v smislu pravil in poslovnika pošljejo na občni zbor svoje zastopnike.
Za načelstvo J, K, Z.:
Ivan Brodar,
t. ž. načelnik.
Dr. Jakob Mohorič,
t, £, tajnik.
goče le, če je stranka v volilni vladi. Ker se bodo volitve vršile najpozneje v jeseni, Radiča zelo skrbi, če ne pride v vlado, Zato je pripravljen za vsako ceno.
Radikali so sicer tega novega Radiče-vega izpreobrnjenja zelo veseli, toda to veselje jim kali razdor v radikalnem klubu, v katerem tli že par let, pa je zagorelo v plamen vprav zadnje tedne radi afer Rade Pašiča,
Hudi boji v radikalni stranki.
Napisali smo že, da je najnevarnejši nasprotnik Pašičev g. Ljuba Jovanovič, eden najodličnejših in najuglednejših radikalnih prvakov, Ta mož se že dolgo bori proti Pašičevemu samosilju v stranki, proti njegovim zastarelim nazorom, proti njegovi nesposobnosti — toda vedno je čakal, da dobi več prijateljev in da se mu ponudi ugodna prilika.
In sedaj je mislil, da je prišla. V radikalnem klubu je vedno bolj prodiralo mnenje, da je Pašič res postal radi starosti nesposoben za vodstvo države, afere njegovega sina, ki visijo nad Belgradom kot črni oblaki, so tudi očetu izpodkopale mnogo ugleda, korupcija, ki se ie razpasla
pod Pašičevimi vladami, jc postala nevzdržna, na drugi strani pa so proti Pašiču vstali tisti krogi izven narodne skupščine, ki majo dovolj moči in ugleda, da tudi Pašiču podžagajo zeleno vejo, na kateri sedi.
Vse to je Jovanovič videl in začel očiten boj. Njegov zet dr. Stojadinovič [pa ne bivši finančni minister) je začel razkrivati afere Radeta Pašiča, Jovanovič sam pa se je spravil na očeta. Dno je izbi! sodu s tem, da jc pisal na svoje prijatelje v Dalmacijo, kjer je bil izvoljen za poslanca, pisma, v katerih je strahotno zdelal Pašiča. Ta pisma so prišla v javnost.
Pašiča je razkačilo, da Jovanoviča vrže iz stranke, kot je svoj čas Protiča in pozneje Nastasa Petroviča.
V	radikalnem klubu so se pojavile tri ftnije. Pašičeva struja hoče Jovanoviča vreči iz stranke. Jovanovičcva struja odločno vztraja z Jovanovičem. Močna struja pa hoče posredovati, da se oba visoka nasprotnika pobotata.
Jovanoviča izključijo iz radikalne stranke.
Preteklo nedeljo se je vršil zbor glavnega odbora radikalne stranke. Ta naj odloči. Najprvo je govoril Pašič, ki je hvali! sebe, sporazum ter pobijal avtonomijo in federalizem. Polem pa se je spravil na Jovanoviča ter ga pozval, da zapusti radikalno stranko.
Nato se je oglasil k besedi Jovanovič, ;a mu je Pašič ni hotel dati, temveč mu je zabrusil v obraz; *Odlazi! Nemaš šta više tu da tražiš.« Toda vsled pritiska glavnega odbora mu je končno moral dali besedo. Jovanovič je povedal, da nc gre iz stranke in da ga po pravilih tudi glavni odbor ne more izključiti, temveč samo klub radikalnih poslancev. Močna tretjina navzočih je Jovanoviču ob koncu govora navdušeno ploskala.
V	pondeljek sc je seja nadaljevala. Pašič ie najprvo spodil od seje vse po-Fiarce, češ. da po strankinih pravilih ni-najo pravice prisostvovati seji, K Pašiču tla prišla tudi ministrski predsednik Uzu-Ecvič in notranji minister Maksimovič, ki sta hotela Pašiča pregovoriti, da opusti m:sel na Jovanovičevo izključitev iz stranke, ker bo to radikalni stranki zelo, i»:odova!o. Pašič pa je ostal nedostopen.
Ko se ie zborovanje začelo so razni zastopniki govorili in sicer največ v tem Miui.lv, da naj se oba voditelja pobotata. T odfc Pašič ie vztrajal. Končno je govoril te JovtrH.vič k; je vztrajal pri svoji kritiki. dasi k pevdarjal, da osebno Pašiča ni hotel ii. iti in r,aj mu to oprosti.
Končno se je vršile glasovanje. Za iz-ključite^ jt glasovalo 46 zastopnikov, eeter proti. 22 se jih je pa vzdržalo glasovanj. Izmed slovenskih radikalov sta gla-toviui zu izključitev Zupanič in Tavčar, glasoval pa ru dr. Saiovic. Od ministrov sta glasovale s Pašicem s,amo dva, ostali bo st vzdržali.
Ji-sno ie dt. po pravilih radikalne tirani e izključitev ni veljavna b da so Pasieevj ijušje rabili nasilje. Ko je Jova-norič odhaiaJ od zborovanja, je rekel: »Sedaj tele bo nastala pesem, in ticer ve-
lika 'n lepa pesem! Bo, bo!« Jovanoviču so njegovi prijatelii priredili prisrčne ova-cije. dočim sc jc Pašič ob popolni tihoti
odpeljal.	. rr it
Z ozirom na te dogodke ]e II. Lzuno-
vičeva vlada, kakor se zdi, samo še vprašanje par dni.
Narodni posl. Vlad. Pušenjak:
Tri dobroie iz Radičeve torbe.
Ves čas razprave o proračunu v fin.
odboru in Narodni skupščini smo brali članke posl. Iv. Puclja o dobrotah, ki padajo iz Radičeve torbe, zato smatramo za svojo dolžnost, da sedaj, ko je odobren proračun, o teh dobrotah obvestimo naše ljudstvo.
Ponovno moramo poudarjati, da niso poslanci SLS glasovali za noben proračun, nobene dvanajstine, niso predlagali ne novih davkov, ne povišanja starih davkov, da so se ves čas vztrajno borili proti preobremenitvi Slovenija in trudili doseči v zbornici večino, ki bi imela smisel i za druge pokrajine, ne samo za Srbijo.
Bivša vladna večina jc edino s pomočjo Radičevcev mogla spraviti drž. proračun pod streho, Radičevce so nujno potrebovali, a v zahvalo za to nujno potrebno pomoč niso dobili za ljudstvo ničesar, temveč so morali glasovati za proračun, ki jc najslabši med vsemi dosedanjimi proračuni.
Prva dobrota; Davki,
V novem proračunu so se znatno povečali vsi neposredni in posredni davki in vse ostale državne dajatve. Za Slovenijo so povečani neposredni davki, osobito dohodnina, pridobnina, hišno-najemninski davek. Podatki iz prejšnjih let nam kažejo, da je vsako povišanje davkov v proračunu imelo kot posledico hujše navijanje davčnega vijaka v prihodnjem letu. Prva in največja dobrota iz Radičeve torbe je, da je leta 1925, plačala Slovenija nad 293 milijonov neposrednih davkov, da je plačala 103 milijonov dinarjev več ko leta 1924., menda v zahvalo za to, da je g. Pucelj pol leta 1925 podpiral vlado in dvakrat glasoval za dvanajstine. Tudi SLS je bila leta 1924. na vladi, pripeveduje g. Pucelj, a ni znižala davkov, ne pove pa tega, da je bila samo 3 mesece na vladi, da je morala drž. gospodarstvo voditi na podlagi prevzetega proračuna, za katerega ni glasovala. A kljub temu je plačala Slovenija 1 1924. najmanj neposrednih davkov, pla-čiloje znašalo le 13.2^ v vsej državi pla-, čanih neposrednih davkov, dočim je zna-| šalo v prejšnjih letih 14.68,"J—14.87 %, v letu 1925. pa celo 15,48."«;. Na prebivalca v Sloveniji je prišlo leta 1924. samo 180.78 Dir;, leta 1925. pa 277.84 Din plačanih neposrednih davkov. Številke govorci
Druga dobrota; Carine,
1 ežka kriza v kmetijstvu zahteva, da se doseže pocenitev stroškov pridelovanja, ako se hoče zabraniti propad kmetskega stanu. Nova carinska tarifa povišuje uvoz-
ne carine za vse potrebščine, tudi za kme. tijske potrebščine, kakor galico, umetna gnojila, kmet. stroje itd. Odsek finančnega odbora je soglasno sklenil oprostitev M! carine za galico, umetna gnojila, kmet, slroje itd., a vlada, katero je podpiral i g, Pucelj, ničesar ni ukrenila, da bi se mogla galica itd. carine prosto uvažati. Prvikrat pod seljačko vlado bodo mtrali vinogradniki plačati carino za uvoz galice katera znaša po 1.32 Din za kilogram, s čemur bodo povečani pridelovalni stroški vinogradnikov.
Tretja dobrota: 20 % boni.
Četudi so bivši finančni ministri dr, Veljkovič, dr. Kumanudi, dr. Spaho mnenja, da treba izplačati priznanice za pri mar^
kiranju kron odvzetih 20 % bankovcev, četudi so bila v dveh proračunih zato določena rredstva, je smatral Radičevec Babič za umestno izjaviti, da ni treba teh 2i)% izplačati, Ako bi Radičevci in ž njimi vred g. Pucclj imeli malo smisla za preobremenitev prečanskih krajev, bi lahko dosegli, da bi se te priznanice vzele v po-štev pri plačilu davkov, ker je Pašič za odobritev proračuna nujno potreboval glasove Radičcvcev.
Spreobrnjenj noče biti konec.
Tolom za polomom.
Nekdanji samostojneži so res pomilovanja vredni ljudje. Radi bi jih iz usmi-l Ijenja pustili na miru, toda kot časnikarji | moramo poročati njih žalostne zgodbe. — i Kako junaško so napovedovali pred par tedni, da stoji Radičeva vlada neomajano trdno! Toda sreča je tako opotečs. Brž na to je moral gospod Radič na malocasten način z mehkega ministrskega sedeža. Iskrica upanja tli Pucljevim somišljenikom v tem, da se jih morda znova usmilijo radikali. — In kdaj so leteli z vlade? Radi-kali so jih držali toliko časa pri sebi, da so dobili radičevske glasove zn nesrečni proračun. Ko so odglasovali, jih radikali niso več rabili in odslovili. — Gospodje samostojni so se hoteli ponašati, da je Pucelj i/ hrvatske Radičeve torbe vsaj nekaj dobil za Slovenijo. Glasoval je za tri-najstmilijardni proračun, ker je mislil, da bo iz njega nekaj izkopal za svojo stranko, sedaj pa mu oslane samo žalostna slava, da je glasovni za strašna bremena Slovenije, dobiček od tega pa bodo imeli le bel-grajski korupcionisti. To je nadvse žal* stna zgodba Pucljeve stranke. Vedno stort kaj takega, da udari vso Slovenijo. Le» 1921 so glasovali za centralistično ustavo, sedaj za ta ogromna bremena, ki jih nalaga proračun Radičevske vlade.	.
Pač, Pucelj je eno dosegel. V boj« proti klerikalnemu zmaju se mu je P031"®" čil uspeh. Po sedanjem proračunu kapUM
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in blazine tu moške oblek« A. k- E. SKABBRNR - Ljubljana, Mesta! Ir« J
OVI
ki uče v šolah krščanski nauk, ne bodo vež dobili za to nobene plače. To se je posrečilo izglasovati gospodu Puclju. Gospodje Hadičevci hočejo počasi navaditi naše ljudstvo na to, kako bo takrat, ko napredne stranke vržejo krščanski nauk popolnoma iz šol. Prvi korak je sodaj od naših samostojnežev napravljen.
Pravi dušni in krušni oče.
Spreobrnjenje k Radiču torej našim »samostojnim« ni nič pomagalo. Njih neprestane polome izrabljajo sedaj Žerjavovi liberalci in očitajo g. Puclju, da je nehvaležen svojemu dobrotniku in ustanovitelju samostojnežev dr. Žerjavu. Tako-le piše Žerjavovo »Jutro«: »Samostojna demokratska stranka je vse storila, da kmetsko krilo Slovenske ljudske stranke čim bolj oslabi. To se je posrečilo. A po volitvah, ko je 8 gospodov (poslancev samostojne stranke) naenkrat vleklo visoke dijete, ki se jim preje o tekem napredku nit sanjalo ni, se jo začel notranji boj. Zli duh je velel proč od ustanovitelja in dobrotnika Samostojno kmetijske stranke, dr. Žerjava.« Kar smo mi že pred leti dokazali, da so »samostojno?: ustanovili liberalci, to torej sedaj »Ju-tror znova ponavlja. Za nas to ni nič novega. In gospod Pucelj je kot »samostojen« kmet ravno tako »napreden«, kot je bil takrat, ko je bil še leta 1919 podpredsednik Žerjavove stranke. Zanimivo je le to, da ubogi »samostojnežk sploh nikoli niso bili »samostojni":.
Tudi ob besedo »samostojnost«!
Prej so bili odvisni od Žerjava, sedaj so pod komando g. Radiča. Imeli pa so vsaj naslov, ime, da so »samostojni«. Sedaj pa jo prišel ukaz, da morajo tudi to besedo izbrisati. V nedeljo 25. t. m. so zborovali v Ljubljani in sklenili, da je enkrat za vselej konec samostojne kmetske stranke in da bodo odslej radieevska slovenska kmetska stranka. Da beseda »slovenska« ne pove resnice, ve vsakdo, kdor pozna odvisnost teh gospodov od Hrvata Radiča. Ker pa so bili na lažnivost v naslovu že navajeni, ko so v svoji odvisnosti nosili ime »samostoj-neži«, bodo tudi to prenesli. Seveda, laž ima kratke noge, lažnivo ime pa bo imelo kratko zgodovino.
Kakor petelin na strehi.
Koliko časa bo držalo to novo spreobrnjenje nekdanjih samostojnežev, ne moremo vedeti. Iz dosedanjih zgodb je jasno, da dolgo ne, ker dolgo taka lažniva stranka ne more obstati. Kot prokletstvo leži na njej glasovanje za sedanjo centralistično ustavo, ki danes tudi njihove pristaše tepe. . Spreminjanje barv jih ne obvaruje žalostjo politične smrti. Pametnejši izmed nekdanjih samostojnežev bodo šli nazaj k edini stranki slovenskega ljudstva, SLS. Take privesti nazaj, naj bo skrb naših somišljenikov. Kar pa je starih pristnih liberalcev, bodo šli nazaj k svojemu pravemu očetu — dr. Žerjavu.
Hamgapn za mošhe obleke
_	se dobro kupi
*■ MIKLAUC, „PRI ŠKOFU". LJUBLJANA
d Še je čas, da obnovite naročnino na letošnjega »Domoljuba«. Tisti, ki jim je bil list ustavljen, prejmejo vse zadržane številke takoj, ko dopošljejo za enkrat vsaj polletno naročnino.
d Prvi dobitek loterije za Orlovski stadion je sobna oprava v vrednosti 25.000 dinarjev. Obsega naslednje: dve postelji, dve omari, dve nočni omarici, eno psiho z velikim ogledalom, eno mizo, štiri stole — vse iz finega trdega lesa; dalje en divan, dve preprogi, dve vzmetni žimnici, dve gornji žimnici iz zelo fine žime, dve blazini, eno pregrinjalo čez dve postelji in dve karnisi. Vse to lahko dobiš za 10 Din, če kupiš srečko in zadaneš. Srečke kupiš pri domačem orlovskem odseku ali pa jih naroči kar na naslov: Uredništvo »Domoljuba«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. Denar kar naprej pošlji ali pa zahtevaj položnico.
d 4500 delavcev na cesti. V Našicah je tovarna za tanin in parne žage, last neke delniške družbe. Sedaj so naznanili delavstvu, da bodo plače znižane za 15 odstot., česar pa delavci niso hoteli vzeti na znanje ter so stopili v stavko — vseh skupaj 4500. Družba jim je zato delo odpovedala.
d Sadjarski odbor za okraj Radovljica priredi v nedeljo 2. maja t. 1. v Ratečah pri Kranjski gori (pri županu) celodnevni sadjarski oepilni tečaj. Odbor vabi vse za-nimanoe iz okoliša Rateč in Kranj. Gore, posebno mlajše posestnike in mladeniče, da se udeleže tega tečaja v čim večjem številu. Udeležencem se priporoča, da pri-neso seboj cepilno orodje, ali vsaj dober, nabrušen nož. Tečaj se prične ob 8. pred-poldne.
d V Egipt in Palestino odide drugo leto pod vodstvom gg. dr. Jeharta in dr. Mat. Slaviča večja skupina. Stalo bo popotovanje za vsako osebo 17.000 Din. Skupina se bo mudila dalj časa v orientu. Pridruži se ji lahko vsak do gotovega števila.
d Duhovniške spremembe v lavantin-ski škofiji. Nastavljeni so: g. Karel Lam-pret, župnik na Pernicah, za provizorja pri Sv. Ožbaldu ob Dravi; g. Blaž Brdnik, kaplan pri Sv, Tomažu pri Ormožu, za provizorja v Pernicah; g. Ivan Jerič, kaplan pri v Ljutomeru, za kaplana v Mursko Soboto; g. Leopold Arko, kaplan v Selnici ob Dravi, za II. kaplana v Žalec;
SPresnik Jožef, kaplan v Št. Janžu na rav, polju, za II. kaplana v Ljutomer; g. Ivan Greif, kaplan v Turnišču, za kaplana v Beltince; g. Jožef Hanko, kaplan v Mur, Soboti, za kaplana v Turnišče; g, Andrej Stakne, novomašnik v Braslovčah za kaplana v Selnico ob Dravi; g. Stanislav Cajnkar, novomašnik pri Sv, Tomažu pri Ormožu, nastavljen začasno v pomoč isto-tam, —
d Delitev sv. birme v lavant, škofiji se v mesecu majniku vrši: Pri Sv, Jakobu v Slov. goricah 15. maja, v Jarenini dne 16. maja, v Št, Ilju v Slov, goricah 17, maja, pri Šv, Juriju na Pesnici 18, maja, v
Svečini 19. maja, pri Sp. Sv. Kungoti dne 20. maja. V Mariboru se deli sv. birma na binkoštno nedeljo kot običajno.
d Deseturni delovni čas. Ljubljanski trgovski gremij je sklenil, da s 1. majem vpelje deseturni delovni čas v prodajalnah. Trgovski pomočniki pa se temu zelo upirajo in se še ne ve, kdo bo zmagal.
d Značilno padanje cen kmetski posesti. V občini Osel pri Slov. Bistrici je bilo prejšnji četrtek prodano kmetsko posestvo, ki meri 80 oralov, za 80.000 Din, Posest leži sicer nekoliko na hriboviti pohorski strani, a je pretežna večina lep gozd, iz katerega bi se dal les lahko odvažati,
d Glavno zborovanje Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Prvo veliko zborovanje ima letos Zveza 25. julija v Šmartnem ob Palci (Savinjska dolina), ko se bo tam odkril veličasten spomenik; tega bratskega sestanka in odkritja naj se prav posebno udeleže naši tovariši iz mariborske oblasti, zlasti kraji: Celje, Gornji-grad, Slovenjgradec, Občni zbor in glavni sestanek pa je zopet določen po izrecni želji pretežne večine mož vseh strank na Brezjah 8. avgusta 1926. Ondi je utelešena duša našega naroda, ondi na belem dvorišču Gospe miru in sprave naj se odpočije s trpljenjem prenasičena duša mož trpinov iz vojne. Tovariši! Mi smo tolmači vaše odločne volje, zato na svidenje dne 8. avgusta v tem ljubkem kraju naše div-ne Gorenjske! Vse že pravočasno, zlasti polovično vožnjo, uredimo. Zaupniki, oglašajte se in naročajte znake Zveze! — Glav, odbor ZSV v Ljubljani, Miklošičeva c, 7 a,
tAt Zagonetne ničle. Nekateri kupovale! stadionskih srečk bi zelo radi takih številk, ki nimajo spredaj nobene ničle ter mislijo, da imajo te uboge ničle spredaj to moč, da srečko razveljavijo. V tolažbo vsem tem prevelikim čestilcem ničel povemo prvič, kar je iz vsake računice razvidno, da ničle pred številko prav nič ne pomenijo, najmanj pa morejo razveljaviti kakšno število, in drugič, da imajo vse številke orlovskih srečk spredaj vsaj eno ničlo, to pa zato, ker je numerator, ki je te številke tiskal, marejen na šestšte-vilčno število. Zato le pridno segajte po njih!
d Visoke starosti. Iz Sv. Lovrenca na Pohorju se nam poroča: Večkrat čitamo, kako poročajo iz enega ali drugega kraja, češ, pokopali smo najstarejšo osebo v župniji, 80—85 let staro. Pohorci navadno ne govorimo veliko, ali, kadar zinemo, takrat nekaj zaleže. Lansko leto smo n. pr. pri nas pokopali šest oseb, starih 85—89 let. Na cvetno nedeljo smo položili k zadnjemu počitku najstarejšega župljana, Blaža Pe-triča, ki je brez pomoči alkohola in nikotina, priplezal po lestvi človeškega življenja do najvišjega klina. Rojen svečana 1.18128 je bil torej že v 99. letu. Pred 18 leti (1908) je obhajal zlato poroko. Hodil je redno vsako nedeljo In praznik k službi božji. Da pa častitljivemu starčku ne bi bilo dolgčas, zato so se takoj še trije drugi
napotili za njim v večnost, med n imi b sa veleposestnicn na Kumenu, 861etna gospa Marija Ladinek p. d. Lakozič. Na cvetno nedeljo jo še bila na Blaževein pogrebu, na veliko soboto je pa žc l,uli ona pohvala
na božji njivi.
d V Mokronoga je umrl 10. aprila g. Alojzij Povše, krojač in hišni posestnik star 72 let. Kajni je bil vzorno pošten krščanski mož, ki je imel za vsako našo stvar vedno odprto srce in roko. Iz onega počet-ka, kar izhaja »Domoljub« je bil njegov zvesti naročnik, kako srčno je bil navezan na svoj list, se vidi iz lega, da je v njegovi bolezni, ko ni mogel sam več čitati in sc celo dan pred smrtjo prosil svojo ženo, da mu čita iz njegovega ljubljenega ' Domoljuba«. Bolezen je bila dolga in težka, ki pa jo je rajni prenašal z zgledno potrpežljivostjo in ginljivo udanostjo v voljo božjo. Naj se plemeniti mož spočije v Bogu!
d Umrla je v Trzinu gospa Katarina Strmele roj. Narobe, soproga davč. nadupr. v p. in posestnica. Bila je blagega srca, dobriii rok in kremen it značaj. N. v. m. p-d »Lev je ušel«. V varieteju »Kasino« na Terezijah v Belgradu nastopa zadnji čas indijski fakir Tu Rama kot hipnotizer živali. Ima s seboj leve, kače in krokodile. — Gledališče je vedno nabito polno. Tako tudi 21. aprila. Fakir je pravkar hipnotiziral krokodila in si ga dvignil na prsi. Tedaj pretrese dvorano strašen krik, a takoj nato zavpije neki moški: »Lev je ušel!« Šele sedaj je občinstvo opazilo veliko levinjo, ki ie siala sredi gledališča in se kakor začudena ozirala po ljudeh. Nastala je strahovita panika, ljudje so bežali na vse strani in iskali več ali manj varnih zavetišč. V gnječi so več oseb pohodili, drugim jc visela obleka le še v cunjah na telesu. V tem se je fakir približal levinji in jo po par kritičnih trenutkih obvladal s svojim pogledom, nakar se je žival s pod-vitim repom vrnila v kletko.
d Od poroke v smrt. V nedeljo se je zgodila v Logu pri Vrhniki avtomobilska nesreča, ki je zahtevala doslej eno človeško žrtev, dve osebi sta pa smrtnonevarno ranjeni. Popoldne ob 4 se je v Ljubljani poročil 23 letni Filip Kopač, mizarski mojster iz Žirov št. 70. Proti večeru se jc odpeljal z avtomobilom iz Ljubljane čez Vrhniko in Logatec domov v Ziri, V avtomobilu so bili poleg šoferja — nekega Hrvata: ženin Filip Kopač, njegova nevesta oziroma novoporočena žena, dalje 22-letna Marija Kopač in brat Ivan Kopač, čevljarski mojster v Žireh. Ko so se peljali skozi Log pri Vrhniki, sta pri zadnji hiši v vasi, kjer je precej hud ovinek, pri avtomobilu nenadoma počili obe levi pnevmatiki. Nastal je pri tem silen sunek, ki je vrgel iz avtomobila ženina Filipa Ko-
Sača, brata Ivana ter nevestino sestričino [arijo Kopačevo, ki je bila za družico. Vsi trije so dobili pri padcu smrtno nevarne poškodbe. Nevesta in šofer sta ostala nepoškodovana. Neki očividec nesreče je takoj hitel na bližnjo železniško čuvajnico, od koder je telefoniral v Ljubljano po rešilni avtomobil. Na reševalni postaji v Ljubljani so dobili telefonsko poročilo ob 7,15 uri zvečer, nakar je takoj oddrdral rešilni avtomobil na kraj ne-
sreče, kamor je prišel šc prej, preden sc jc dotični očividec vrnil od čuvajnice. 1 o-nesrečencem so takoj nudili prvo pomoč, jih naložili v avtomobil in odpeljali proli Ljubljani. Ženin Filip Kopač jc med vožnjo umrl, sestričino in brala so pa prepeljali v bolnišnico. Poškodbe obeh so smrtnone-varne in se še ne ve, če bosta okrevala.
d Nesrečne granate. Neprestano sc bere po časopisih o nesrečah z najdenimi granatami, A ljudje, ki nikdar nič ne bero, nc vedo, kako nevarna stvar je taka granata. Svojo nevednost plačajo z življenjem. Tako so te dni v neki vasi pri Bi-tolju trije kmetje vrtali granato, ki so jo našli na polju. Pa se je razletela, trije kmetje so bili takoj mrtvi, pet drugih pa ranjenih.
d Rudarska nesreča. V mostarskem rudniku se je podrl neki nasip, ki jc zadrževal vodo podzemskega jezera. Smrt je našlo 7 delavcev in en uradnik, ubežal je samo eden, ki od strahu dolgo časa ni mogel govorili.
d Strela je ob priliki zadnjega dežja v Hercegovini udarila v neko hišo, ki je pogorela in pokopala pod seboj gospodarja, gospodinjo in otroka.
d Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod Trančo, ne prodaja samo izdelanih čipk po najnižjih cenah, temveč sprejema Iudi naročila po meri in vzorcih, kar izvrši po najnižjih konkurenčnih cenah.
d Požar v Slivnici pri Celju. V Slivnici pri Celju je pogorela hiša in kozolec po-sestnice Alojzije Ovčar v Št. Janžu pri Slivnici. Zažgal je sedemletni »in, ki je šel v mraku v podstrešje z lučjo ter so je vnela I slama v podstrešju. Zgorel je tudi dveletni sin Jožef ter ves živež in obleka.
d Težka nesreča vslei! neprevidnega ravnanja z orožjem se je prigodila na Ptujsko Sori. Posestnik in stari lovec skrile jc čistil svojo lovsko puško v veži. V trenutku, ko je stopila njegova mlada, komaj 201etna hčerka iz sobe v vežo, pa se jc puška sprožila in strel je zadel deklico v desno slran prsi. Živela je še kaki dve uri, potem pa je izkrvavela in umrla. Prišla je komaj pred par dnevi domov iz mesta, kjer se je učila kuhati.
d Surov zločin. V Rušah pri Mariboru so surovi zločinci uničili večjemu številu posestnikov 300 mlajših dreves s tem, da so jih polomili, starejša debla pa so nasekali, tako da se bodo posušila. Zločincev še niso dobili. Surovost jc brez primere.
d 73 letno starko so ubili. V Kosezah pri Libojah se je zgodil zločin nad 73 letno občinsko revo Seelheimcr. Dr. Zoran Jošt si je ogledal mrtvo v Grižah v mrtvašnici ter ugotovil velike poškodbe na obrazu. Javil je to sumljivo reč orožnikom, ki so takoj zaslišali Steinerjevo, pri kateri je starka stanovala. Izpovedala je, da je starka umrla v hlevu, od koder so jo dali v sobo na mrtvaški oder ter odšli spat. Ponoči se je približala starki skozi odprto okno mačka ter ji razgrizla lice. Sodna zdravnika pa sla pri laztelesenju trupla dognala, da so je nad starko izvršil zločin. Takoj po tej ugotovitvi so odšli orožniki na posestvo Steinerjeve, preiskali vse prostore in našli v hlevu okrvavljeno sekiro in mlako krvi. Aretirali so Marijo Steincr, vdovo in poseslnico v Ko-
B B
priporočamo
m^mmmmunmaummmmS
8ezah, njenega 19 letnega sina Josipa ia Josij;a Kokolja, rudarja v Libojah. Kokolj je stanoval pri Steinerjevi in je veljal kot njen ljubimec. Ženska Seclheimer je bil« občinska uboga in je stanovala pri Steinerjevi. Služila jo pri hiši nad 20 let in spe-stovala vse otroke. Pravi vroz zločina še danes ni znan, vsekakor ga bo pa razkrila sodna preiskava.
d »Gora jo moja.« Veliki Klek je slavna gora na Koroškem. Visoka je malo pod 4000 m. Nemci ji pravijo : (jroisgloc.nier«, Tja gor lazijo turisti, kateri se hočejo izkazati. Toda gora je zasebna last nekega Wei-lerja. On je letos prepovedal turistom hoditi na goro. Turisti so hudujejo in protestirajo, a to ni nič pomagalo. Sedaj pa poroči: jo, da je goro kupila cd posestnika avstrijska turistična zveza.
d Poštenje velja. Pred sedemindvajue tirni leti sta dva visokošolca v K.:mbrkEu na Angleškem sklenila, da se bosta maščevala nad svojo perico. Vsak teden sta dala v pranje srajce itd., toda perica jima je prinesla ali zmečkane ali strgane nazaj, včasih pa jih sploh ni prinesla. Ker sta imela nekoliko kapitala, sia sklenila, da ustanovila sama svojo pralnico, odkoder bosta dobivala srajce, kakršne bosta sama hotela. V evernem delu Londona sta najela majhen piostor ter poiskala dve primerni deklici1, •katerima sla dala nalančna navodila, kakšno srajce hočeta imeti odslej naprej. Prijatelji na vseučilišču so začeli občudovati njiju srajco in ovratnike ter prosili, da li smejo tudi oni lani oddati perilo. Ta dva pa s tem nista bila zadovoljna ter sla jili slrašlu s tem, da tako pranje in likanje preveč slane. Ker .so vseučiliščniki v Keffl-bridžu bogatih staršev, la strah ni dosii legel. Kmalu je bilo treba še pet peric vzeli v službo. Danes je lo največje podjetje to stroke na svetu. Več kot petsto ženskega osebja je zaposlenega v njem. Tudi kraljevi dvor pošilja perilo tu sem.
<1 Za šmarnogorske fvonove nam je izročila gdč. Iva Logar znesek 500 Din kol dar gdč. Marije Danič iz Newyorka. Iskrena hvala za velikodušni dar! Naj bi našla mnogo posnemalcev!
u Telovadni odsok Orel v Verdu priredi v nedeljo 11. julija t. 1. pojioldnc jnvno telovadbo v »MatjaŽevkI« v Verdu. — Odbor.	..
d Tečaj za krojače, šivilje in iicši«lje je pričetek 3. maja. Krojna šola Stari trg št. 19. Revnejšim tečaj ceneje.
d A. M. B. Kmetovalec se naroča p» Kmetijski družbi v Ljubljani.	, .
d »Brezalkoholna Produkcija«, MaB' ljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv c«* nik brezplačno. Zahtevajte ga takoj) no bo Vam žal)
d Rogaška Slatina, najbolj renoniirano zdravilišče proti boleznim želodca, čr?v ,' mehurja, žolčnlh kamnov, srca, ledvic m jeter. Izven glavne sezone izredno nijjgj cene, Zahtevajte prospekte!
Sdiiciito!)
•f f" •
jialvotih^.
Namakaj z,.ŽENSKO HVALO? izpiraj s SCHICHTOV1M MILOM,
p Vrhnika. V nedeljo dne 2. maja 192G ob 3 se lx) vršil v Rok. domu na Vrhniki of;{. zb ,r Okrajne kmetske zvezo za sodni okraj Vrhnika. ObČ. zbora se udeleži tudi g. poslanec Smodej Franc. Vsi somišljeniki vljudno vabljeni.
p Rade Pašič, ki je zapleten v najhujše korupcijske afere v naši državi, je bil pred belgrajskim sodiščem po tiskovnem zakonu obsojen na tri mesece zapora, ker sc ie proti nekim očitkom preveč krepko zagovarjal v časopisu »Balkan«.
p Nove korupcije se odkrivajo. V naši državi se na visokih mestih vedno bolj krade. Sedaj toliko predrzneje, ker se po tiskovnem zakonu ne sme nič pisati o tem, kdor pa bi pisal, je v nevarnosti, da bo zaprt. Novo korupcijo so odkrili pri družbi Oil Company, ki jo dolže, da je vsled zaščite in podkupnine visokih uradnikov v ministrstvu odtegnila državi okrog 30 milijonov dinarjev davka. Pri tej korupciji so prizadeti radičevski ljudje, ki so sedeli na vplivnih vladnih mestih.
p 100 letniki. Pašič se je izjavil nekemu časnikarju, da se on ne počuti prav nič starega, da je bolj svež in zdrav kot kak 60 letnik in da so vsi moški v njegovi ro-dovini dosegli po 100 let. Ampak če mu bo Jovanovič tako trdo na vratu sedel, kot se je sedaj usedel, bo Paši« najbrž moral prelomiti staro izročilo 100 letnikov.
p Pribičevič si mane roke. Kmalu bo-v vladi, tako tolaži svoje ljudi in potem "7 »aj veste, kaj potem. Vlada, vladn in jeno obilne dobrote, to je edini cilj vseh že!ja liberalne politike.
^isKBSiasneaaHBBEBBBCBaBHHBaifBBaa
G	O
M'Va»!M»y'MMMMMMMlM«lMMI.»«imil »■UHlIl lllll—||H ■ | "mjllnT-
[Ml PO ponovi NI l|[6lj
■ tt-t - n t I Ifiimiin Mil—»I II .............■.....»■■■mi m.....umi in Mani lil i.....>"i«imiiimiih|
volneno blago za ženske obleke in bluzo & E. SKABERNE — Ljubljana, Mostni trg 10
BEGUNJE PRI CERKNICI.
(Smrtna kosa.)
Dne 10. aprila so pokopali na tukajšnjem pokopališču zemske ostanke umrlega posestnika in župana Andr. D e b e v c a. Ogromna udeležba pri njegovem pogrebu je pričala, kako jc bil pokojni daleč naokrog poznan in spoštovan. Bil je res mar-kantna osebnost in par desetletij vodilen činitelj v javnem življenju tukajšnjega okoliša. Dolgo vrsto let, ko so Begunje spadale še pod cerkniško občino, je bil podžupan, po prevratu gerent, pri zadnjih občinskih volitvah je bil pa izvoljen županom. Storil ie mnogo dobrega. Bog mu daj večni mir! — Dne 21. apr. je imel občinski odbor voliti novega župana. Z večino glasov je bil izvoljen g. Jakob Lovko, posestnik, splošno cenjen in zvest pristaš SLS, Bog živi novega županal
NADGOHICA PRI ČRNUČAH.
(Zvonove bomo posvetili.)
Vojska nam je vzela vse tri zvonove. V decembru 1. 1918. smo dobili z Jesenic en železen zvon, in ta nam je zvonil zadnjih i let. Ni bilo razločka med nedeljami in ! prazniki, ne med mrliči odraslim in malim — vedno enako, vedno en sam zvon. j Dolgo smo želeli, da bi si oskrbeli dostoj-' no zvonenje in letos smo to namero izvedli.
Meseca februarja smo naročili v zvonarni ' v Št. Vidu nad Ljubljano dva bronasta zvo-! na, ki jih bomo v nedeljo dne 2. maja slo-| vesno pripeljali iz zvonarne okrog 9. Ob ; pol 10 bosta poleg naše cerkve posvečena : in takoj nato dvignjena v zvonik. Sedanji zvon ima glas H, nova bosta Fis in A. K tej slovesnosti vabimo poleg domačih bližnje in daljne sosede in okoličane. Stari ljudje pripovedujejo, da je bila nekdaj v Nad-•iorici božja pot, ki se je imenovala »pri sv. Janezu na trati«. Pridite pogledat noše nove zvonove in obenem počastit sv. Janeza Krstnika. Zelo bomo hvaležni vsakemu, ki bi naši cerkvi ob tej priliki naklonil vsaj majhen dar, da bomo lažjo pokrili velike stroške za nove zvonove in za prenovljenje cerkve. Nadgoričan.
DOB
(201etnica kat. prosvet. društva: Žene in (dekleta)
Skozi 6 let je izobraževalno delo pri nas slonelo le na moških samih. Šele januarja leta 1022 so se pritegnile k sodelovanju tudi dekleta. Priglasilo se jih je isto leto 42, dočim je bilo moških tedaj v dru-I stvu lo še 22. Naslednjega leta so bila dekleta izvoljena tudi v odbor. Med vojno in prva leta po vojni je pa itak — kakor drugo — tudi izobraževalno delo prevzela v veliki večini žena. Tudi v našem izobraževalnem društvu ni bilo drugače. — Dekleta so se pridno poprijela igranja, tam-buranja in petja. Mislila so tudi večkrat resno na gospodinjske tečaje, a rudi raznih ovir še do danes ni prišlo do uresničenja njihove želje.
L. 1920 se je ustanovil poseben odsek z imenom »Dekliška zveza«, ki obstoji še danes, Ima svoj odbor in večinoma redne mesečne sestanke vsako drugo nedeljo v mesecu. Posebno pridno je odsek deloval cb društvenih prireditvah. Članice so pridno zbirale prispevke za veselice, članarino, naročnino za priporočljive časopise i, dr. Skrbe tudi v gotovem redu za sna-ženje društvenih prostorov.
V	zimskih mesecih 1. 1922 so prav pridno in z veseljem obiskovale po 2 večera na teden gospodinjsko izobraževalni tečaj, kjer so se učile poleg raznih ročnih del tudi krojnega risanja, računstva, spisja, vzgoje, postrežbe zdravih in bolnih ter še marsičesa, kar treba vedeti našim ženam in dekletom. Letošnjo zimo mislimo tečaj prirediti v nekoliko spremenjeni obliki. Povabljene so tudi žene, katerih je sedaj v društvu 39. Te so doslej delovale za društvo v glavnem s tem, da so šle na roko dekletom, ko so zbirale prispevke za društvene prireditve. Trdno se zanašamo, da bodo letos — ob dvajsetletnici društva posegle prav posebno globoko v shrambe in predale in bomo tako lahko postregli obilnim gostom z najslajšimi krepčili in naj-mikavnejšimi dobitki.
VELESOVO.
(Nelepe navade.)
V	zadnjem Domoljubu je bil dopis iz Bivk o tatu, ki krade cvetlice z oken. A tukaj v Velesovem pa ni slišati o enaki tatvini, ampak je zelo razpasena tatvina cvetlic na grobeh na našem pokopališču. Nekateri jih porujejo im sadijo na grobove svojih mrtvih, in je zopet dovolj takih, ki mora splesti kak venec, pa kje dobiti cvetlice? Gre na pokopališče in tam populi po grobeh \»se lepše cvetlice, da je potem kakor po toči. Pustite mrtvim, kar imajo. Brez ozira na to, da so take cvetlične tatvine kaznive (v Ljubljani je bila prav v zadnjem času neka ženska obsojena na zapor radi tatvine cvetlic po grobovih), je tako dejanje grdo in surovo. Še neka grda navada se je letos zelo razpasla po deželi. Ko greš po cesti in se ozreš na desno in levo, vidiš par korakov od ceste stezo, bodisi na njivi po žitu ali travniku po travi. Pa teh steza do leto3 ni bilo. Naj ve vsak človek, ki dela talce steze, da s tem škoduje svojemu bižnjemu na premoženju. Vsak naj se zaveda, da krivice, katere Ti nimaš rad, tudi svojemu bližnjemu ne delaj!
IG.
(Birma.)
Pretekli teden v petek 23. aprila je v naši fari birma. Škof so prišli že prejšnji dan popoldne. Sredi vasi jih je najprej sprejela požarna bramba in pa ižanska godba. Požarna bramba in godba sta nato korakali pred škofovim vozom k glavnemu sprejemu, ki ga je cela fara pripravila svojemu škofu na običajnem mestu! V imenu fare je pozdravil škofa domači g. župnik,
v imenu ižanske občine g. župan Hitejc, v imenu sinančne straže g. načelnik Maka-rcvič v imenu požarne brambe načelnik E Jože Kozin. Za uradnimi pozdrav! so škofa pozdravili: V imenu dekl. Mar. družbe odbornica Neža Kramar, v imenu Orlov br. načelnik Jakob Tancek, v imenu Orlic s. načelnica Mar. Repar. V imenu šolske mladine je pozdravila škofa z lepo dekla-macijo učenka Mihaela Mencej. Po blagoslovu v cerkvi so šli škof v šolo. Namesto uradno zadržanega g. šol. upravitelja je škofa pozdravila učiteljica gdč. Iva Jamsek v imenu učiteljstva, ki se je z v&o solsko mladino udeležilo tudi sprejema- Isti dan zvečer sta priredila škofu podoknico društveni moški zbor pod vodstvom g. Zabavnika, in pa tudi ižanska godba. Drugi dan je bila v zelo lepo okrašeni farni cerkvi sv. birma, pri kateri je biLo 75 birmancev. Ves sprejem in slavnost je pokazala, kako verno slovensko ljudstvo globoko ljubi in spoštuje svojega škofa, ki že 28 let vsak dan od rane jutranje ure do pozne noči^ trpi, dela in moli za slovensko ljudstvo. Vse to naj mu bo v zadoščenje za vse grde napade, ki jih mora trpeti od strani slovenskega imena nevrednih časopisov »Domovine« in »Jutra«.
VRH TREBNJE PRI TREBNJEM.
(Blagoslovitev novega križevega pota.)
V naši podružnični cerkvici na Vrhu Trebnjem smo nabavili nov križev pot. Blagoslovitev se je vršila v nedeljo 18. aprila Blagoslovit so ga prišli g. p. gvardijan iz Novega mesta. Nosili so križev pot v sprevodu skozi celo vas med pritrkavanjem zvonov in pevanjem pesmi naši navdušeni Orli v kroju: dva po eno tablo. Za špalir so nosile deklice vence nad 40 m dolge. Ljudi je bilo toliko pri procesiji, da menda niti stari ljudje ne pomnijo tolike udeležbe na tem našem hribčku. V cerkvi so imeli g. gvardijan pridigo o kriianem trpinu. Po pridigi smo molili križev pot in medtem table obesili, na kar je bila sv. maša.
FARA PRI KOSTELU.
(Pogreb f g- župnika.)
Dne 15. aprila 1926 ob 4. uri zjutraj je umrl tukajšnji gospod župnik Alojzij Ce-šarek. Prejšnjo nedeljo je še vršil službo božjo. Do zadnjega je kljuboval bolezni, ki ga je spravila v prezgodnji grob. 28. februarja je izpolnil šele 61 let. Štiriindvajseto leto je že župnikoval v Fari. — Veličasten je bil v soboto, dne 17. aprila njegov pogreb. Pogreba se je udeležila skoro vsa fara. Zastopana pa srta bili tudi občini Banjaloka in Brod na Kupi. V sprevodu je šla šolska mladina, številni moški, lepo vrsto je napravilo katoliško prosvetno društvo s krasnim vencem, Marijina družba z zastavo, finančna kontrola, orožniki, 22 duhovnikov. Pogreb je vodil g. dekan Ferdinand Erker. V cerkvi se je poslovil od ranj-kega g. duhovni svetnik Fr. Krumpestar, ob odprtem grobu pa narodni poslanec Karel Škulj. Pevci so zapeli pred župniščem in na pokopališču. Lepo čast so izkazali rajnkemu občinski odborniki, ki so nosili krsto ter svetili ob njej. — Osmina po ranj-kem župniku se jo vršila v četrtek, dne 61 '
22. aprila ob veliki udeležbi faranov. —
Pokojnega župnika priporočamo v pobožno molitev. ". p. v m.l
BEVKE.
(Odgovor.)
\ 1.-. št. : Domovine« se je oglasil nekdo, ki sicer izjavlja, da se ne spušča »v dolgovezno prerekanje«, pa v ravnoistem dopisu »veže otrobe«. — Sporočiti mu moram, da se je zelo zmotil in se obrnil na povsem neprav naslov. Na napade, ki slonijo na neresnici, sploh ne odgovarjam. Končno mu svetujem, da se korajžno podpiše, ne pa da si lasti podpis »Bevčanl«. (Morda si domišljuje, da zaleže njegova -modrost« za deset drugih; da pa je za »deset drugih« surov, mu pa že prav rad verjamem.) — S. F. K.
(Uredništvo izjavlja, da g. S. F. K. ni pisal dopisa iz Bevk, ki smo ga priobčili v »Domoljubu« v zadevi uglednega vašča-na <- in Domovine . — Uredništvo.)
GORICE.
(Naše prosvetno delo.)
Naše prosvetno življenje ni tako živahno kakor lani. Vendar smo tudi mi priredili dne 25. marca časten dan našim vrlim materam. Vrstile so se deklamacije in petje. Slavnosten govor je imel gospod kurat Anton Gole, ki je krasno primerjal vesolje in žalost slovenske matere z veseljem in žalostjo naše nebeške Matere. Slavnost je zaključilo tretje dejanje igre »Marijin otrok«. V nedeljo 2. maja pa pri-rede naše članice Leop. Turšičevo dramat-sko bajko »Izgubljeni raj«. Pridite, ne bo vam žal. V igri je toliko zdrave šale, da se boste do solz nasmejali.
KRIŽE PRI TRŽIČU.
Naznanjam, da sem se odločil ustreči odjemalcem in naročnikom, da boni vedno imel v lastni zalogi vsakovrstne mrtvaške rakve po najnižjih cenah, ter obenem dosedanje cene znižam pri pohištvu kakor pri stavbinskem delu do 30 odstotkov. — Križe, dne 27. aprila 1926. — Jo/.of Sitar (Arh). mizarski mojster. '
TRBOVLJE.
(Slovesnost.)
Fcdružnica sv. Katarina dobi v nedeljo, dne 2. maja t. 1. dva nova zvonova, katera bode blagoslovil prečastiti gospod kanonik Časi iz Maribora. Ob tej priliki obhajajo tudi bližnja gasilna društva svoj praznik sv. Florjana pri isti podružnici, kate/a leži, kakor znano, na prijaznem kraju, vsled česar se pričakuje za ta dan obilo ljudstva od blizu in daleč.
DOL. LOGATEC.
(Visoke starosti.)
Dne 24. t. m. je na Martinhribu umrl Matija Puc v 94. letu starosti. Skoraj do zadnjega je bil pri primeroma dobrih močeh in čil na duhu. — Zanimivost naše župnije, ki niti 2000 duš ne šteje, je ta, da živi v nji sedaj še 24 nad 80 let starih ljudi, od katerih bosta dva v mesecih oktober in november jeseni, ako dočakata ta čas, tudi 90 let stara. Morda bo koga zanimalo še. zvedeti, da sta letos poleg zgoraj ime-
novanega tukaj umrle že dve nad 80 let stari osebi, 1 pa že tudi v 80. letu. V letu 1925. je umrlo v župniji Dol. Logatcc Šest nad 80 let starih oseb, v letih 1924 in 1923 pa vsako leto po tri nad 80 let stare osebe leta 1922. pa celo 95 in pol leta stari Jakob Mihevc z Broda, ki je bil do konca iz. redno ljubezniv In snažen. Veliko pa jQ ljudi v naši župniji, ki dočakajo blizu 80 let visoko starost. Iz tega bi se smelo skle-pti, da je naš kraj zelo zdrav, kar dokazuje tudi to, da so epidemične bolezni pri nas skoro nepoznane. Zato se ni čuditi, če je pred svetovno vojno prihajalo med nas mnogo letovičarjev, ki so se tu prav dobro počutili in okrepili- Še sedaj sc zunanji ljudje radi vsedejo v Dol. Logatec in le primorani odidejo iz njega.
HOTEDRŠICA.
(Kuga.)
Z »-Domovino« so naredili k; r celo poplavo preko naše vasi. Vsi naši zavedni gospodarji so jo pošiljali nazaj. Pa liberalna usmiljenost je šla še dalje. Misleč, da nimajo naši kmetje nastilje za živino, i so začeli pošiljati »Domovino« naravnost njihovim pastirčkom. In glejte, še pri teh malčkih se je našla zavednost in razsodnost, vsi so se uprli, češ: Z »Domovino« ne bomo nastiljali, ker gotovo dobijo krave od nje kugo na parkljih in gobcu,
PETITE ROSSKLLE — FRANCIJA.
Tu v Moselle je precej veliko število Slovencev, ki so zaposleni v raznih rudnikih in podjetjih. Sklenili smo, da priredimo vlak v Jugoslavijo. Maja se pripeljemo s posebnim vlakom v Jugoslavijo, da obiščemo svoje kraje, rodbine in znance ter romarsko cerkev v Rajhenburgu. Ker smo Slovenci v tujini odvisni od samo-, pomoči, snujemo društva. Tudi v Petile ; Rosselle smo ustanovili »Slovensko katoliško podporno društvo sv. Barbare, !<• ima sledeči odbor: Jamar Martin, predsednik, čuk N., podpredsednik, Pire Fr., tajnik. Kot Alojz, nam., Medved Anton, blagajnik, Cerovšek Franc, namestnik, Debevc Franc, knjižničar, Javoršek Andrej, nansest. Namen društva je podpirati člane v bolezni ali nezgodi, gojiti med njim prijateljstvo, vzgajati jih umsko in nravno na temelju krščanskosocialnih načel. Tu v Franciji so se delavske razmere precej poslabšale. Temu je kriv padec franka in vedno naraščajoča draginja. Bratski pozdravi
IG.
(Novice.)
Dno 14. aprila je umrla na Igu Uršula Podržaj, žena ključavničarskega mojstra. Pokopali smo jo 16. aprila. Dne 21. aprila pa je umrla Marija Strle v Maleni št. 7, mati cerkv. ključarja Ant. Strle in pokopali smo jo 23. aprila. Obe sta bili zgledni in dobri krščanski materi, kateri obe ohranimo v najlepšem spominu. Prizadetima ^družinama pa izrekamo naše iskreno sožalje^
Ženske obleke in rute
v največji izbiri samo dobre kakovosti. Cene nizke
H. MIKLAUC, „PRI ŠKOFU", LJUBLJANA
Italijani so zaprli slovenskega pisatelja Bevka. V Gorici izhaja slovenski žaljivi list »Čuk na palici«, katerega odgovorni urednik je pisatelj France Bevk. Te dni je ta list objavil članek, v katerem je rečeno, naj vojaki zamiže, ako najdejo med makaroni košček vrvice. Radi tega so Bevka takoj aretirali in ga tirali pred sodišče, češ, da je razžalil italijansko armado, Noben odvetnik se ni upal prevzeti zagovorništva Bevka, ki je bil v soboto 24. t. m. obsojen pred goriškim sodiščem na štiri mesece zappra in 400 lir globe. Obsodba je vzbudila v časnikarskih krogih veliko razburjenje,
Italijani zopet oskrunili Vilharjev spomenik v Postojni. Pretekli teden so se pripeljali v Postojno tržaški fašisti in so zopet onečastili Vilharjev spomenik. Šele po njihovem odhodu ga je dala občina očistiti.
Bivši poljski finančni minister ustreljen. V Varšavi se je vršila sodna razprava proti bivšemu finančnemu ministru Lin-dejti. Ko se je ta vračal iz sodišča, je med potjo pristopil k njemu nek vojak in ga je od zadaj iz revolverja ustrelil v glavo. Povod umora je neznan.
Pred rudarsko stavko na Angleškem. Na Angleškem nameravajo rudarjem znižati plače. To je naletelo pri njih na silen odpor. Že dalje časa se vršijo pogajanja, ki pa so bila do sedaj še brezuspešna in je nevarnost, da v celi Angliji izbruhne rudarska stavka, ki bo največja v zgodovini.
Rusko-nemška pogodba. Veliko pozornost in strah je vzbudila v državah za-padne Evrope zveza, ki so jo te dni sklenili med seboj Rusi in Nemci. Vsebina pogodbe še ni povsem znana, vendar gre pri tem za to, da si Nemci in Rusi zagotovijo nedsebojno pomoč v slučaju napada s taterekoli strani. Proti tej zvezi je ostro lastopil češkoslovaški zunanji minister dr, ienej, ki očita Nemcem kot bodočim čla-[om Društva narodov kršitev pravil tega ruštva. Pravila tega društva namreč dodajo, da sme le to društvo ugotoviti, ke-aj sme kak član začeti vojno, zato bi emčija ne smela Rusiji, ki ni članica 'ruštva narodov obljubiti pomoč za sdu-»), da bi se ta vojskovala s kakšnim čla-om tega društva, n. pr. s Poljsko.
Turčija mobilizira. Mussolinijevo pokanje v Afriko in njegovo rožljanje s abljo zelo razburja Turčijo, ki vidi, da ^ Italijani na njihov račun mislijo širiti, 'a so za vsak slučaj pripravljeni, so Tur-1 Poklicali nekaj letnikov pod orožje.
Prepiri med fašisti. Vodstvu italljan-
fašistov se upira ena struja pod vod-vom bivšega glavnega tajnika fašistov annaccijem. Ti so namreč že nezado->I,ni £ Mussolinijevo diktaturo. Ko je bil "ssolini v Tripolitaniji je Farinacci pri-•a» več shodov, enega tudi v Trstu, V . )e pa Mussolini poslal svojega za-"Pmka, ki naj bi fašiste odvrnil o<f Fari-
|l@]|l IZODRAZD1
Fantovski večeri v pismih.
XII. Nevaren sovražnik.
Tako je že oglodana ta stvar, ki ti jo mislim omeniti v naslednjem tudi med nami v zadnjih letih, da boš na prvi pogled morda kar proč obrnil svoje oči. A kakor je obglodana tako je potrebna, da jo zopet in zopet pretresamo ravno z mladimi ljudmi in posebej s fanti, to je alkoholizem. Ne bom ti na dolgo in široko razkladal njegovih nevarnosti, ker lahkio dobiš v tem oziru itak tiskan pouk v listu »Prerodu«, pa tudi v vsaki zdravniški in vzgojni knjigi: Mladeničem, II. zvezek, spisal Anton Bon. Jeglič. Le na 9 temeljnih izgub, ki izvirajo iz pijače, te hočem v naslednjem opozoriti:
1.	Alkohol škoduje zdravju, pokvari telesne organe, povzroča bolezni. Nad vzglavjem tega in onega bolnika bi mogli napisati: Vzrok bolezni — alkohol. Alkohol pospešuje že vsajene kali bolezni (je-tika). Popolni abstinenti izkazujejo manjše število bolnikov kot pivci (7 napram 26), pa tudi manjše kot oni, ki uživajo alkoholne pijače le zmerno.
2.	Alkohol krajša človeško življenje. Preveč namreč sili posamezne organe na delo. Tako se pomnoži število udarcev srca pri 1.5 litra vina vsak dan za 13 tisoč udarcev. ^ Naš slovenski zdravnik dr. Robida trdi, da vsak dan umrje več ljudi vsled alkohola, dasi tega niti ne vedo. (Bavarska n- pr., kjer se popije največ piva, ima sorazmerno najmanj ljudi, ki bi učakali visoko starost). Kako zelo krajša alkohol človeško življenje, nam najbolje povedo angleške zavarovalne družbe za življenje, ki dajejo abstinentom 10—15 odstotkov popusta v nadi, da se ta popust izenači s tem, da abstinenti dalje živijo in tako seveda tudi zavarovalnino dalje plačujejo. Zopet trdijo zdravniki, da je ni bolezni poleg jetike, ki bi zahtevale toliko smrtnih žrtev, kot jih zahteva alkohol. Več kot kuga, lakota in meč pokoplje ljudi pijača.
3.	Alkohol pomori cele rodove in celo cele narode, z drugo besedo: rod, vdan pijači, degenerira. Priča zato so nam razna prvotna plemena v Ameriki in Avstraliji. Riod takoimenovanih lisičjih Indijancev je n. pr. v 10 letih skrčil od 80.000 na 2000 glav. Vzrok tolikemu nazadovanju je bil alkohol, ki so ga zanesli v obilni meri belokožci med to pleme.
4.	Alkohol povzroča veliko škodo v gospodarskem oziru. Že direktni izdatki za pijačo so ogromni, če jih seštejemo samo pri posameznikih, kaj šele pri celem narodu. (L'. 1920 je izdala Slovenija za 27,079.000 litrov vina, 17,000.000 litrov piva, 7,346.400 litrov sadjevca in 420 tisoč litrov sadnega žganja nič manj kot
naccija. Prišlo je do velikih prepirov in pobojev med fašisti, ki so pretepli tudi Mussolinijevega zaupnika poslanca Roc-cija.
1.405,100.000 K tako, da je prišlo poprečno na eno osebo 49 litrov opojnih pijač v vrednosti 1312 K. Tu pa še ni všteta žganje, ki ga izdelujejo posamezne tvrdke iz špirita, istotako ne iz inozemstva uvoženo žganje in vino. Večja od direktnih izdatkov, ki jih imamo z alkoholom, pa je indirektna izguba za posameznika (zanemarjanje stanovskih dolžnosti) kakor za državo, ki mora izdajati ogromne svote za zavode, ki jih tirjajo nasledki alkoholizma. Tako je n. pr. po norošnicah ena tretjina vseh bolnikov takih, da morajo biti tu vsled alkoholizma (Dr. Gosti navaja M knjigi: Misterij duše, Ljubljana, 1924, celo vrsto duševnih norosti iz lastnega opazovanja v norišnici na Studencu: delirium tremlus, ljubosumnostna blodnjavost, alkoholna lialucinoza, psihoza, anamneza itd.).
5. Alkohol povzroča dve tretjini vseli nesreč. Pri nesrečah opažamo, da se Jih največ pripeti v nedeljah vsled pijasnosti, pri obrtih v pondeljek, ko so delavci vsled nedeljskega pitja manj pozorni in pazljivi. Kako usodne postanejo nesreče na ladjah, železnicah itd. to je umevno. Velika ladja »Atlantic« se je potopila, ker sta bila kapetan in krmar popolnoma pijano.
Proti severnemu tečaju.
Je vse zastonj; človek hoče femetf&j nekaj novega, nekaj ta&ega, česar pred njim še nihče ni videl in kjer pred njim še nihče ni bil. Vemo, da je čisto gori na severu naše zemlje sam led in sneg, morebiti tudi zemlja, a z ledom in snegom pokrita, in vendar je želja po tistem majhnem koščku še neznanega sveta nepremagljiva. Vse polno ekspedicij se spet odpravlja tja gor. Najprvo omenimo nam že znanega Norvežana Amundsena, ki je imel lani z aero-plani smolo in je moral pristati v gibajočem se ledu; le z največjim naporom so pripravili on in njegovi tovariši aeroplanu to-liiko pripravnega zaleta po ledu, da jih j O aeroplan mogel vzeti s seboj in jih oteti gotove smrti. Letos gre pa Amundsen spet, a ne z aeroplanom, temveč z zračno ladjo. Veliko smo brali o tej ladji; zdi se nam premajhna, da bi mogla premagati vse težave severne narave.
Amundsen še ni odšel, pa že prihajajo drugi, ki hočejo tudi na sever, in sicer, če le mogoče, še pred njim. Zlasti dva načrta zanimata ves svet. Prvi je načrt dveh amo-rikanskih letalcev, Wagea in Ogdena; ta dva sta predlanskim z aeroplani objadrala ves svet. Skupaj z drugimi sta si dala zgraditi pet ladij, in bodo v najkrajšem času odšli. To bo cela armada. Denar, ki je potreben, so nabrali dijaki treh največjih1 ameriških vseučilišč.
Drugi tekmec je pa avstralski letalec Witkms. On je eden najboljših aviatikovt sveta in misli, da je sposoben tudi za polet preko tečaja. Njegov načrt je zelo obseženi ia so ga na prav ameriški način zbobnali
že med ves svet. Kajti VVitluns bo letel v imenu Amerike. Letel bo pa od Amerike proti Evropi, narobe kakor Amundsen.
Cisto mirno pa, ne oziraje se ne na desno in levo, nabirajo med tem Nemci denar za zgradbo velikanske zračne ladje, ki bo odplula na sever najbrž šele v prihodnjem poletju. A vse je tako natančno preštudirano in preračunano, da je vsak neuspeli izključen. Seveda, če ne pride'kaj prav posebnega. Dočim se bodo drugi lovili 7.a negotovostjo, hočejo pokazati Nemci nekaj dovršenega, gotovega. Po vseh dosedanjih skušnjah bodo imeli oni še največji uspeh. Samo čakati je treba.
Vranjo Keubauer:
Bližina maja.
0 maj, pri meni kmalu bo i! Saj i e za mrazom 1 ju ti m bližino tvojo hitim.
A vem, da ne prinesei rof. ki m e »i bi cvetele, da ptiiice ne prileti, ki meni bi tapete, da bi topito se trti.
O ne! — ta Ulje moje ne vzraste roi nc tem I ji tej in ptiHe ne tapoje r višavah niti s cvetnih tej.
Le eden cvet, v nebesih skril, pa srcu vendarle odi zadije v majskih dnevih. In rajska okna se odpr6, naslajalo srce se bo ob angelskih mi spevih: M ar i j in cref iari iam gori in angelski poji ji zbori.
Šmarnice.
Letos poteče 75 let, odkar so se v ljubljanski semeniški kapeli prvič obhajale šmarnice. In zdaj? Zdi se nam, da bi majnik sploh ne bil majnik, če bi ne bilo šmarnic. Saj so šmarnice najbolj značilna pobožnost slovenskega ljudstva. V cerkvah in kapelah, v obcestnih znamenjih jih praznujemo in ni je hiše, kjer bi se ta mesec kaj posebnega ne napravilo v čast majniški Kraljici.
Kakor je pomlad vsa lepa in nežna in cvetoča brez vsake trpkosti in trdote, prav tako je šmarnična pobožnost za človeško srce sama tolažba in samo veselje. Kakor da je Kraljica majnika sama stopila na zemijo, to leto vnovič, kakor da hodi tolažeč in blagoslavljajoč po naših poljih in travnikih. Iz vsake njene stopinje vzklije nova cvetka, vsak njen korak je nova tolažba Zemljanom. In ob njenih oltarjih, okrašenih z vso pomladno prelestjo, pozabljamo vsakdanje skrbi in težave, postanemo brezskrbni otroci. Vse nam je lažje pri vsakdanjem delu, ko smo ga zjutraj posvetili s šmarnično pobožnostjo. Ves dan peva v naši duši odmev prisrčne Marijine pesmi, ki so jo zjutraj peli pri šmarnieah. _ In če je že toliko in takih vnanjih deofot, ki jih prejemamo od uaj-5*
niške Kraljice, gotovo jih ni man) in niti
ne manjših za našo dušo. Ko z veseljem in hvaležnostjo prejemamo one, pustima in nikar ne ovirajmo. da le-te siplje v nase duše majniška Kraljica sama, kolikor in kakršnih hoče, saj jih potrebujemo toliko, da niti sami ne vemo. Le nekaj moramo storiti: pripraviti dušo in srcc za Njene darove. Ali je kdo med nami, ki bi hotel zaostati?
Posledice slabega berila.
V	Barceloni na Španskem je povzročil julija meseca leta 1909. Fran Ferrer strašno klanje in pustošenje. Mrtvih je bilo 138 oseb, mnogo pa ranjenih; poleg tega je bilo porušenih in požganih 63 poslopij.
_ Ferrer je bil za mladih nog priden in
pošten. Imel je veselje do učenja. Ker so mu bili stariši revni, ni prišel preko ljudske šole. Ko je dorastel, je bil sprejet v službo pri železnici. Kot železniški sprevodnik je strastno čital anarhistične spise ter postal vsled tega popoln brezbožnež. Širil je prevratne misli tudi v spisih ter ustanavljal brezverske šole, kar mu je bilo laglje, ker je postal vsled bogate dediščine večkratni milijonar. Umrl je brez Boga.
Sadovi brezverske šote.
V	letu 1912. sta končala dva vojaka pod giljotino, ker sta izvršila roparski umor. Ko je že prvi ležal mrtev pod giljotino, je zavpil drugi odvetniku brani-telju: »Ne pozabite na moje pismo!« Vsebina pisca je bila sledeča: »Te vrstice naj odvrnejo druge od zločinov. Da sem jaz, sin spoštovane družin«., pade! tako globoko, so krivi učitelji, ki so me vzgajali v moji mladosti brez vere. Moj zadnji zločin je imel zame zdravilno posledico, V ječi sem se šele seznanil z duhovnikom, čemu smo mi prav za prav na svetu; do tedaj tega nisem vedel, ker sem bil vzgojen v brezverski šoli.«
»Vse mi gre narobe v življenju. Hotel sem roko hčerke, dobil pa sem brco očeta.«
1. MAJA se prične pri
..TEKSTlLBAZARJir
Ljubljana, Krekov trg St. lO
prodaja po znižanih cenah
Norodosil ftOflSt V modnih barvah: prejšnja cena Din II'— sedal samo Din 5'— za meter Delenl 3 kra?nimi novimi vzo:"i: prejšnja cena Din 18 — sedaj samo Din 12 30 za meter Trpežni HambrlH preje Din 16 —
SClteJ samo Din 10 — za meter
rini mošhi in ;snshi stoli
od Diu 48'— naprej in pri vsem drugem blaga za
eno tretjino znižane cene V mesecu MAJU vsi k TEKSTILBAZARJU1
Posnemanja vredni oče.
Ko je po vojni hotela bavarska revo-lucionarna vlada razkristjaniti šolo, je po pravici zavpil neki oče: »Proti onim mi-nistrom in vladi, ki hočejo na tak način preobraziti šolo, napovemo krščanski očet-je in matere sveto vojsko. Ne gre tako lahko, gospod minister! Štiri leta sem korakal, po zasneženih poljanah velike Ru. sije, žgalo me je vroče solnce Macedonije, prestal sem pekel na Francoskem in mj. slite, da si bom pustil brez bilke ugrabiti duše sinov in hčera. Nikoli! Lahko nam vzamete mnogo, premoženje, življenje in vse drugo, kar je minljivo, toda enega si ne bomo dovolili, vzeti duše naših otrok.«
Starejši postajamo.
Stare bajke so to, če kdo pravi, da sedaj manj časa živimo kot prej. Havno narobe, naše življenje se daljša. Neki francoski učenjak je preračunil povprečno starost v cesarskem Rimu na 18 let. Ob za&tku francoske revolucije, 1. 1789, je znašala povprečna starost Francozov 30 let, leta 1800 32 let, 1. 1850 37, 1880 40, pred vojsko 4") let. Natančne statistike o starosti, boleznih itd. imamo šele v zadnjih desetletjih. Če pa hočemo vsaj približno vedeti, ali gremo gor ali dol, si vzamemo na pomoč i povprečno starost znamenitih osebnosti pr jšnjih časov. Tako dobimo izredno značilno krivo črto, ki gre zmeraj više. V srednjem veku je znašala povprečna .starost teh osebnosti 62 let, v 16. stoletju 63.5 itd., v sedanjem stoletju se je povzpela na ' 71 let. To dejstvo potrjujejo življenjske za- ; varovalnice; na Francoskem so opazili :J isto po vedno manjši umrljivosti v hišah 1 preužitkarjev. Leta za Rim bodo težko ; držala, a starost se daljša; vzrok najdemo j v napredovanju zdravniške vede, v moderni higieni, v socialnem izboljšanju in v prihodu športa.
Trpežni PALMA-kaučuk pete in podplat' napravljeni iz najboliše surovine, varujcio V a obuvalo, so trikrat trpežnejši kot usn e in v , omogočajo elastično hojo. — Ni razkošje, n®?" neobhodna potreba vsakega človeka.
priporočamo naslednje knjige:
Jezusova oporoka. Misijonska knjižnica 2. zvezek. Nemški spisa) Herman Fi-seher. Prevedli bogoslovci Misijonišča pri Domžalah. Str ani 163. Izdalo Misijonišče. C'c na 20 Din. Za to temeljito knjigo o mi-sijonstvn, ki je zaslovela po vsem katoliškem svetu in o kateri pravijo, da je na Nemškem storila za misijono največ, moramo hiti iskreno hvaležni Bogu in prirediteljem. Kdor knjigo prebere, dobi čisto nov pogled na katoliško Cerkev, bo o misijon-stvu temeljito poučen, za misijonsko misel navdušen in za misijonsko delo trajno pridobljen.
Misijonska prireditev uredil Ante Kor-din. Izšla je v Ljubljani 1926, kot 3. zv. •Misijonsko knjižnice«, ki jo je srečno zamislilo znano Misijonišče pri Domžalah. Obsega 132-|-VIII strani navadne osmer-ke. Naslovno stran krasi izvirna slika (čigava?). Stane 20 Din. (ok. 9 L). Naroča se na naslov: »Katoliški misijonk Ljubljana, Tabor 12, SHS. Dobi se pa v Katoliški knjigarni v Gorici. — Sedaj ne bomo mogli več, tožiti, da ni tvarine za razne prireditve. Najboljše priporočilo knjige je vsebina: (Predgovor, posvetilo, uvod). Snov za predavanja. Pesmi (dve tretjini izvirnih — škender, Martinčič — druge so dobri prevodi iz neznanih pesnikov proizvodi). Igre (2 izvirni — M. Elizabeta in Finžgar in 2 prevoda — iz nemščine in laščine). Seznam mis. iger. Načrti za misijonsko prireditve. Skladbe (4 izvirno mis. pesmi z notami in tieščena Marija v kitajščini; 12 strani not). Kii/alo in priporočilo doslej izišlih knjig -Mis. knj.«, koledarja in lista »Kat. misijonk. — Iz tega se razvidi, da je knjiga kaj potrebna za Mar. družbe (mis. odseke), za društvene prireditve in sestanke, pa tudi kot vzpodbudno, zanimivo berivo za posameznike. V njej je toliko bogastva, da vsak lahko kaj izbere. Sicer je te vrste gradiva raztresenega v raznih knjigah in listih ( Bogoljub«, »Zgod. Danica« i. dr.), a za enkrat bo to zadostovalo, potem pa izide aaibrž druga knjiga kot nadaljevanje in dopolnilo te. — Knjiga se sama dovolj priporoča po svoji lepi in pregledni vsebini n čedni priročni zunanji obliki.
Udriir) RftffPH »»»»ufaktur. trgovina, Ljubimi IJ a nuijeij I jan a, Sv. Petra cesta St. 26
riporoča svojo krasno zalogo blaga, štofa, cajha, ■ota, kambrika, delena, etamina, Sifona, bele, plave n rujave kontenine, nar. oblek, perila za dame in ospodo, domačega izdelka. - Vse potrebščine za 'r°]nče in šivilje. Blago dobro, cene nizke. 2832
Zapeljevanje.
Navada brezverskili listov je, da skrivaj in zavratno vlivajo strupa v duše vernih ljudi. Tako tudi številka 19. brez-ver-ske Žerjavove Domovine. V svoji prilogi slavi hrvatskega škofa Strossmayerja, ki je bil rojen 1. 1815. in je postal 1. 1849. škof v Djakovem. Med drugim piše: »Dočim so razni škofje proglašali Sokola za brezversko liberalno organizacijo, je bil škof Strossmayer ponosen, da je bil častni član tega največjega jugoslovanskega društva.«
Brezverska »Domovina«, ki v svoji strahopetnosti ne upa vedno jasno s svojim brezverstvom na dan, ker hoče zavratno zastrupljati ljudstvo, hoče s tem ljudi pre-| pričati, da Sokol ni brezverska organizacija in da je torej to samo naša zagrizenost, če pravimo, da katoličan nima mesta v sokol-skih krogih.
Da brezverska Domovina zopet ne bo slepomišila, povemo čisto kratko:
Sokol je bil v Strossmayerjevih časih in še mnogo pozneje samo narodno društvo, ki je spoštovalo versko mišljenje svojih članov.
Danes je pa Sokol povsem svobodomiselno društvo, ki je proti katoliški Cerkvi in proti dogmam, to je verskim resnicam, ki jih je oznanjal Kristus. O tem je ponovno pisal Sokolski vestnik. N. pr. »Kot kulturni in misleči ljudje ne moremo biti prijatelji nobene dogmatične in hierarhične cerkve; naravno je tudi, da ne moremo sim-patizirati s cerkvami te vrste.« (IIJ. 41, 42, 124.)
Ali: »Brez zmagovitega kulturnega boja nikar ne pričakujmo trajne zmage sokol-skim idejam.« (III, 127.)
Ali: »Smo in moramo biti proti katoli-canstvu, četudi so morebiti še mnogi navidezno njihovi pripadniki; toda treba je, da to enkrat odkrito, glasno izpovemo in z dejanjem izpričamo... Bratje in sestre, ne varajte se! Bliža se končni obračun z Rimom I (Vestnik Sokolsky — češki, 6. maja 1920, str. 201.)
Ali: »Procesije je treba smatrati po verski strani za idejno hinavščino in na-silstvo... po gmotni strani pa je vir bogatih darov v obliki sveč in podobnih darov, ki teko neusahljivo iz temnih prostorov verske prenapetosti... Sokoli, bodimo si vsaj mi na jasnem: ne podpirajmo s svojo navzočnostjo manifestacij onih organizacij, ki so zaklete sovražnice sokolske misli in
naših vzvišenih smotrov.« (Sokolski vestnik, IV, 103.)
Ali: »V Ljubljani so jezuitje dogradili na Elizabetni cesti svojo cerkev in stolp. Ljudska neumnost je brez mej.« (Sokolski vestnik IV, str. 103.)
In tako dalje.
Tako, brezverska Domovina, sedaj pa slepomiši naprej!
fiocfemi aeroplani.
Zadnjič enkrat je letel Francoz: Lata-pie po Franciji okoli in je preletel na uro 223 kilometrov. Nekateri aeroplani napravijo na uro 300 do 400 kilometrov. Izračunaj si, kaj to pomeni, če pomišliš, da je od Ljubljane do Trsta 75 kilometrov pO zraku. Okoli in okoli zemlje je 40.000 km; recimo, da ima aeroplan hitrost 400 km, bi torej preletel vso zemljo v 100 urah ali štirih dneh. Največja doslej dosežena hitrost aeroplana je 486 km na uro. Pri nas v Ljubljani se vrti zemlja s hitrostjo 1200 km na uro. Ko bodo imeli aeroplani isto hitrost, se bomo lahko usedli vanje in bomo imeli zmeraj poldne, ali pa zmeraj polno?, kakor bomo pač hoteli. Le malo pomisli, pa boš videl, da imamo prav. Sedaj se pripravlja nam že znani francoski letavec Pelletier d'Oisy, da bo še enkrat letel iz Pariza v Tokio na Japonskem, in sicer že v prvem majevem tednu. Topot pa ne bo letel okoli južne Azije temveč naravnost čez Rusijo in Sibirijo. Pravi, da bo vso pot 12.000 km napravil v štirih dneh! Na dan bo prišlo 3000 km. Če bi imel aeroplan hitrost 200 km na uro, bi moral voziti terej vsak dan 15 ur. Bomo še poročali.
KAZAN, V OLČJI PES. Spisal James Oliver Curvvood. Poslovenil P. V. B. Ljudske knjižnice 19. zv. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena broš. izv. Din 18.—, irdo vez. v platno Din 30.—. Ta knjiga je živalski roman iz Kanade. Ni samo povest iz življenja volkov in lovcev v severnih pustinjah, temveč roman, ki se radi napetosti more kosati z vsakim modernim romanom. Knjigo priporočamo posameznikom in knjižnicam.
u Zalivala. Meseca decembra lanskega leta mi je ogenj uničil okrog 6000 kg sena. Bil sem v veliki zadregi, kako boni prehranil živino do pomladi. V tej sili so mi prihiteli na pomoč domači kmetje in so pokazali duhn skupnosti in vzajemnosti 8 tem, da so mi darovali več voz sena in mi prav izdatno pomagali. Vsem bodi izrečena najlepša zahvalni — Fr. Megli?, posestnik, Lom h. štev. 7.
Kupujte srečke Orlovskega stadiona!
"hick A. Seelian:
Povest irskega dekleta.
"onia je bila po svoji pravici in moči, budili lju-kraljica in gospodinja. Samo ena stvar jo je [f eaiiriala zadnje dni. Cesto je zasačila Donala, kako L pozorno opazuje, in temno je sklepala s tistim nnn> slutečim nagonom, ki ga imajo lake občutljive
duše, da bo prihod nove gospodinje na kakršenkoli način skalil blaženi mir, ki je vedno počival nad to krščansko hišo. Isto je močno čutila tudi stara gospa Connors, ki je vedela, da bo v tistem trenutku, ko se potrdi pogodba, po kateri dobi posestvo Donal in njegova žena, njena vlada pri kraju, njeno skoro petdesetletno kraljevanje končano.
»Vse se bo izpremenilo, ljubček,« je govorila, ko je skrbno razpletala in česala Nodlagine plave kite, »in ne tebi, ne meni ne bo dobro. Pa vseeno, medvo ostaneva skupaj in to pomeni veliko.«
»Ali me bo tepla, mati?« je vpraševal otrok.
»Ne bo te, ljubček, ker ji jaz ne bom pustila. Pa človeka lehlco drugače spravijo s svet«, ni da bi ga morali utopiti v maslu.«
Razno.
V samostan sta šla V
Italiji knez Paterno In njegova žena, on k bar-nabitom, ona h karmell-čankam. Stara sta okoli 45 let, zakon je bil prav srečen, a brez otrok. Ona je bila tajnica katoliške ženske zveze na Siciliji.
Pravica moža. Neko francosko sodišče je odlov čilo, da sme mož ženo kaznovati, io bi nosil« proti njegovi volji bubv frizuro.
»Nikar ne plaši otroka s takim govoričenjem,« Je piial starec v pogovor. »Mi ostanemo skupaj, K dokler nas smrt ne loči, kakor pravi kate-idzem. Kaj si se učila danes, ljubcek?«
In Nodlag je morala prebrati vso lekcijo, vrsto aa vrsto, starec je pa prikimaval z glavo in postavljal sempatja kako bevsedo.
Tedaj ie — v začetku zime — prišel usodni dan. Tulka je prestopila glenaarski prag kot gospodinja in stara gospodarja sta postala odvisna. Jasno je bilo, da Donal ni bil povsem zadovoljen. Hodil je na delo, toda ne s tisto lahkoto in veseljem, kakršno bi moral kazati mlad gospodar, ki je ostvaril želje svojega življenja. Njegova žena je previdno, toda odločno prevzela vojke malega gospodinjstva ter si mirno m brez sile prilastila vrhovno vlado. Stara dva sta čepela pri ognju, molče obedovala in vdano prenašala svojo usodo. Toda stari ženi se je poznalo, kako jo je bolela zavest, da je sedaj odstavljena in podložna. Nekolik okra t je iz same navade kaj malega ukazala v hiši, toda mlada gospodinja je to takoj molče, toda odločno preklicala. Nato se je pozvala na Donalovo otroško ljubezen, da jo podpira. A ta je vsled čuta pravičnosti ali morda zato, da prepreči trajno nepri-jateljstvo med starim in novim redom, dejal:
»Prepustite to Nani, matil Ona bolje razume.«
In stara žena je vdano sklonila glavo, a srce ji Je pokalo. Težko jo je bilo gledati, kako je hodila po starih domačih prostorih, kot bi ne bila le tujka, temveč vsiljenka, opazovati njen obraz, kadar je drugi glas in ne njen ukazoval deklama, poslušati jo, kako <e tožila celo beračem, ki so trkali na vrata:
>Sedaj vam ne morem ničesar dati, dobri mož. Sama sem ravnotako revna kot vi.«
Vezi med njenim možem, Nodlago in njo so sicer postale tesnejše, ko je morala izročiti gospodinjstvo In se ponižati, toda vsakdo, kdor ve, kako mogočno in sa/novoljno so velike, stare »irske mcterec gospodovale, bo leliko razumel, kako je novi red rezal v srce to dobro, sluro krščansko ženo. Prejšnji ogenj je počasi pojemal, duh je pešal, splošna brezbrižnost je zamenjala prejšnjo neumorno delavnost, in preden je zopet prišla jesen, ali bolje, v prvih jesenskih dnevih se je izpolnila njena prerokba:
>Ko bo listje začelo odpadati, me boste pokopali.«
Nodlag je imela torej le še malo prijateljev, toda ti so bili zanesljivi in zvesti. Sedaj je bila staremu Edmondu Connorsu vse in Donal, ki jo je neprestano opazoval z ostrini, skrbnim pogledom, ji je bil previdno naklonjen. Njegova žena ji ni očitno kazala sovraštva, dasi jo je zelo mrzela. Toda sčasoma jo je ponižala celo pod deklo, kakor že zna premetena, maščevalna žena. Vzeli so jo iz šole in ji nalagali težka dela. Posli, ki so posnemali svojo gospodinjo in vedeli za skrivnost, ki ni bila več skrivnost, kajti rnana je bila vsej župniji, so jo zaničevali. Polagoma in s tem ali onim izgovorom so jo spravili od družinske mize in celo posli niso hoteli z njo skupaj jesti. V se to se je zgodilo mirno in brez prepira. Donal tega sicer ni prezrl in je izprevidel, kaj njegova žena namerja, toda ni mu kazalo vmešavati se v to stvar. Molčo je pritajil svojo jezo in šel nevoljen in raztresen na delo. Toda porabil je vsako priložnost, da potolaži zapuščeno deklico v njeni nesreči. Kadar je šel na semenj, je prinesel Nodlagi odpustek, včasih ceneno brošo ali češelj, da si spne svoje bogate lase, včasih »Sanjske bukve, ki jih je našel Napoleon v egiptovskih piramidah,-, včasih »Nebeški ključ« ali >Dušno pašo«, toda vse to je na skrivnosten način hitro izginilo in Nodlag se je dalje žalc:-tila. Nekoč je nova gospodinja v nagli jezi udarila deklico po obrazu, da ji je zateklo lice in oko. Donal je vprašal, kaj se je zgodilo, a Nodlag ni hotela povedati. Po-•fclical je svojo ženo v spalnico. On je bil eden izmed tistih mirnih mož, katere pograbi včasih besna jeza.
3«
>Nana,<: je dejal bled in strašen, »ti si tepla Nodlago. Če jo udariš še enkrat, bos pomn.la svoje žive dni.«;
XVI. poglavje.
Kf.j snuje usoda?
Zaradi tega ni bilo ubogi deklici mnogo bolje. Njeno življenje je postalo prav kmalu beda in muče-ništvo. Ko se ji je s telesno močjo razvila tudi razumnost, je začela spoznavati, najprej nejasno in počasi, nato hitro in določno, da je njena usoda nenavadna Tega se je temno zavedala ze pri pouku, kjer je bila ločena od drugih kmetskih hčera, ki bi ji bile zelo zagrenile šolo, če bi ji učitelj očividno ne kazal svoje naklonjenosti. Včasih jo je nerodno vprašal kak preprost paglavec:
»Zakaj tebe kilčejo Nodlago? To je čudno ime. Kako se ti še drugače pravi?«
Važno dejstvo, da ni imela drugega imona razen tega nadevka, jo je najprej napotilo na misel, da se razlikuje od drugih. Nekolikdkrat je o tem povpraševala, pa ji niso hoteli naravnost odgovoriti, kesneje je pa z lehkoto zdrave mladine na vse popolnoma pozabila. Sedaj je to s podesetorjeno silo prišlo zopet nadnjo, in ko je začela polagoma umevati, da nima družinskega imena, družinskih vezi, sorodnikov, prijateljev, v navadnem pomenu te basode, ji je njeno stališče zagrenilo marsikatero težko uro mračnega, otožnega premišljevanja. Razvijala se je v dekle s tisto značilno hitrostjo zelo nežnih in občutljivih narav. Naglo je rastla", toda brez vsake sledi slabot-nosti ali bolehavosti in je bila zavidanja vredno nasprotje okornih, nerodnih, neokretnih postav na dvorišču. V svojem šestnajstem letu je bilo vitko, lepo planinsko dekle, ki je moglo preskočiti 0\vn-an-aar, kadar je najbolj narastel, ter se pognati s tal na najvišjega konja, kar so jh imeli. Ko so njeni bogati lasje polemneli in se kostanjevo pobarvali, ji je podolgovati, ozki obraz, ki je bil nalahko zarjavel in se pesul s pegami, postal tako nežen in čist, da je zlasti to togolilo tiste, s katerimi je morala dannadan občevati. Toda ponižno dekle ni zapazilo svoje odlične lejx>te in se zato ni mogio otresti mučnega čuvstva zapuščenosti in osamljenosti. Nekolikokrat so io v šoli in še večkrat doma in na poljih poklicali z imenom, katerega sramoto je razumela šele po dolgih letih. Vča -ih je že hotela poprašati Donala, toda nato se je zbala strašne resnice. Čutila je, da bi ne mogla prenesti sramotne skrivnosti, ker bi ji grenila vse poznejše življenje. V svoji nevednosti se je vsaj tolažila, da ljubi in je ljubljena. Vsaj to je blažilo njeno bolečino, da ji nič ni moglo uničiti ljube-.ni, ki jo je cenila nad vse drugo na zemlji, dokler tiči skrivnost v predalih, ki se jih je bala odpreti. Slutnja, da bi jo resnica, tudi samo njej razkrita, prisilila, da raztrga v duši one sladke vezi, ki .so bile vsa sreča njenega življenja, ji je branila iskati gorja polnega pojasnila. Zato je sklenila, da bo molčala in ostala v negotovosti, ki ji je bila tako obilna nagrada.
Toda svojih čarov ni mogla popolnoma prezreti. Nagon ji je pripovedoval, da se ne odlikuje samo od ubogih deklet, ki so robotale na dvorišču, temveč tudi od njihove gospodinje. Dasi je bila skromna in ponižna, vendar ni mogla prezreti dejstev, ki so vedno močneje delovala na njeno dušo. Kajti večkrat je čutila, kako se je družilo s hladnostjo in nenaklonjenostjo, s katero so jo vedno sprejemale celo sosedne družine, neko tiho občudovanje in niso bile saruo dekliške domišljije in gola ničemurnost, se je čutila, da ljudje ogledujejo njen obraz in njeno postavo, kadar ješla k maši ai se vračala iz cerkve. Včasih se ji je rodilo Čuvstvo ponosnega veselja, ki je pa kmalu zopet zamrlo v pobitosti, ko je šla skozi vrsto vozov in so jo pozdravljali le mrzli pogledi nemega občudovanja.
Fašistovska kulturi v Rimu so odprli visoko šolo za faŠLstovsko kul-turo. Se bodo morali zelo potruditi, čo bodo holeU kaj povedali.
Tudi stari norijo. Frail. cozinja Touzet je stara 103 leta. Pa je šla k brivcu in si je dala ostrjJi lase na kratko, torej ljubi. V starosti 23 let ji ;e napovedal zdravnik jako zgodnjo smrt.
Sveti Frančišek Asijki. Povodom 700 letnice smrti sv. Frančiška bodo kripto v Aasisi, kjer počivajo njegovi ostanki, zelo raz-Sirili. Sedanjo mestno hI. So bodo tako prezidali, kakršna je bila pred 700 leti. Cerkvico 1'oreijunko-
10,	kjer je svetnik umrl, bodo zopet odprli.
PrifujofnoM duh«. V Vincennes na Francoskem je bila predstava v cirkusu. Levje zagrabil krotilca za roko. Ce bi mu jo hil hotel krotilec iztrgati, bi mu jo bil lev g«, tovo zdrobil. Zato jo j« krotilec rajši Se bolj globoko noter porinil, lev je moral žrelo na široko odpreti, in krotilec je roko mirno potegnil ven. A jako trdne živce moraš pa{ imeti.
Dolga telefonska napeljava. Med Kapskim mostom in .Johannesburgora v Južni Afriki so otvorill telefonsko napeljavo, ki jt| dolga 1800 kilometrov
Lep demant. V Juži Afriki so dobili rdeč di mant, kojega vrednost' cenijo na 250.000 dinar-, jev. Rdečih demantov m dosti, tudi zelenih ne, najmodernejši so pa ru-j meni.
Tuaregi. V oazi Tuad f Sahari stanuje del velikega rodu Tuaregov. Moški nosijo pajčolane, ženske ne; one so prostein j igrajo veliko vlogo. »> Ski so kot ženske, nMm ničomurni in kokelni.
V Parizu bodo vi"1! lilh kopaliSčih steril^
11,	to se pravi, z razni* sredstvi bodo uničili v* nevarne živalice v vw in tako preprečili mar* kako bolezen.
Čuden samomor. D* vec Meinbusch v Str* burgu je bil s tovariši P"
kosilu. Naenkrat, je vf
brez besedice, je kotlu stopljenega »«« in je skočil noter. Ko« železo spustili "J ven, niso dobili o nag niku niti najmanjše? sledu.
Prebrisani tatovi. ' Benetkah so aretirali«! prebrisana tntova. sta pri sebi seznam « ljudi kt sta Jili oropati, pri vsakem I
skrbt k^je "zmeraj fine, illpn: »Po** rokoborec« itd
žni M
Nevednost
jc čestu vir mnogemu trpljenju. Ali danes so že povsod razširjeni časopisi in so oni idealno sred-jtvo za razširjanje prosvcle in vede. Tudi mi si prizadevamo našim čitateljem vedno služiti z dobrim nasvetom. Pri prehlajenju, ki sedaj tako lahko nastopi in pri vedno pogostejših revmatičnih bo-
lečinah bi Vas hoteli spomniti na žc 27 let priljubljeno in preizkušeno domače sredstvo in kosme-tikum: Felkrjev blagodišcči »lilsalluid«. Kot mazilo zoper revmatične bolečine in v vseh slučajih, kjer je drgnenje potrebno, hitro deluje. Odpravlja nahod, dela neobčutljivim za hladni zrak, jc enako dober za oči, ušesa, zobe in glavo, vrat in usta. Odznotraj in odzunaj je močnejši in hitrejšega delovanja kot franc. žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki
spec. steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spec. steklenico za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 spec. steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti naprej vpo-slancmu denarju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 16, Hrvatska. — Posamezne steklenice »Elsalluida« po znižani ceni 9 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah.
Storžek.
Otroška pravljica.
XXI.
Neki kmet zasači Storžka in ga prisili, da imi služi za psa-čuvaja.
Storžek se je začel — kaj bi drugega pričakovali — jokati, se dreti in klicati na pomoč, a jok in stok sta bila zaman, ker v okolici ni bilo videti nobene hiše in na oesti ne žive duše.
Medtem se je zmračilo.
Deloma iz strahu pred skopcem, ki mu je žagal goleni, deloma iz bojazni, ker je bil sam in v temi 6redi polja, je začel dondek omedlevati; ko pa je naenkrat zapazil, da mu je prilezla čez glavo kresnica, jo je poklical in rekel:
:iO Kresničica, bi se me li usmilila in me rešila i/, te muke? ..
Ubogi otrok!« je odvrnila Kresnica in se ganjena ustavila ter ga gledala. »Kako si prišel do tega, tla stojiš z uščipnjenimi negami med tem ostrim že-lezjem?
:.Sem sem skočil, da bi si utrgal par češulj grozdja mosfkatelca in .. .«:
>Jcli bilo grozdje tvoje?
»Ne.. .<
In kdo te je učil, da bi odnašal stvari, ki niso tvoje?
. Lakot me je imela ..
Lakot, otrok moj, še ne daje pravice, da bi si lastili kaj, kar ni naše...«
Kes je, ras,: je priznal Storžek, solzeč se — drugič ne bom več!«
Ta trenutek je prekinil razgovor majhen majhen šum korakov, ki so se bližali. Bil je gospodar polja, ki je prišel po prstih, da bi pogledal, če se je ujela katera onih kun, ki so žrle ponoči kokošji rod.
Nemalo se je začudil, ko je izvlekel izpod plašča svetilko in je zapazil, da je stal v ustju skopca na mesto pričakovane kune neki dečak.
::0 ti tatič tatinski!« je zaklical kmet jezen. »Tedaj ei ti tisti, ki nam odnašaž kure?«
»Jaz ne, jaz nek je kričal in ihtel Storžek.» Sto->il sem le sem v polje, da si utrgam dve češulji rozdja !..,<•
: Kdor krade grozdje, je v stanu krasiti tudi kokoši. Le počakaj, ti bom že pokazal, da boš pomnil!«
In razklenil je skopec in je pograbil dondka za dnik in ga tako tovoril proti domu, kot bi nesel
'ozlicka.
Ko je prišel do skednja pred hišo, ga je zagnal na tla in stoječ mu z eno nogo na vratu, je rekel:
»Nocoj je pozno in grem spat. Najine račune že urediva jutri. Tačas — ker mi je danes poginil pes, ki je čul po noči, — boš ti prevzel njegovo mesto. Za psa čuvaja mi boš.«
Tako je rekel in mu je nataknil za vrat velik obroč z medenimi bodicami in ga je še stisnil, da bi biol nemogoče izmuzniti se, če bi ga imel enkrat za glavo. Na obroč-ovratnik je bila učlenjena dolga železna veriga in veriga je bila pritrjena k zidu.
»Če bi to noč,« je rekel kmet, »začelo deževati, se lahko spraviš v to leseno kočico, kjer je še vedno slama, ki jo je imel štiri leta za postelj moj ubogi pes. In če bi za narobe prišli tatovi, pazi, da boš imel pokonci ušesa In boš lajal!«
>In če bi za narobe prišli tatovi, pazi, da boš imel pokonci ušesa in boš lajal I«
Po tem opominu je odšel kmet v hišo in zaprl vrata z zapahom; ubogi Storžek pa je ostal zvit pred skednjem, bolj mrtev ko živ od mraza, lakote in strahu. Vsakikrat, ko si je jezen z rokama popravljal železni ovratnik, ki ga je dušil, je spregovoril jokaje:
»Prav mi jel... Čisto prav mi je! Nezadovoljen sem bil, potep... poslušal sem malopridne tovariše in zato me tepe vedno nesreča. Če bi bil priden otrok, kakor je toliko drugih, če bi bil voljan učiti se in delati, če bi bil ostal doma z dobrim svojim očkom, bi sedaj ne bil tu sredi polja za psa čuvaja pri kmetu. 0, če bi mogel priti še enkrat na svet!... A zdaj je prepozno, potrpeti moram!«
Ko je dal tako svojim Čustvom malo duška, je skobacal v kočico in je zaispal.
Požrtvovalni zdravnik.
Neki angleški zdravnik se je naselil v avstralski pustinji in obiskuje svojo pacijente v aeroplanu. Njegov delokrog je torej dobesedno zelo razširjen in mu ni treba imeti doma govorilnih ur.
Navarino. Grška vlada je razpisala licitacijo ?a dvig potopljenega turškega brodovja v pristamčču Navarino. Navarino je nn zahodni stran i Grčije. L. 1500 so vzeli ta kraj Grkom Turki, 1686 so ga iztrgali Turkom Bene^ni, 1718 so ga vzeli spet Turki iu 1821 Grki, pa so ga morali že štiri leta nato na novo prepustiti Turkom. 20. oktobra 1827 je uničilo v navarinskem pristanišču angleško-Jranco-sko-rusko brodovje združene Turke in Egipčane. 30 turških in egipčanskih ladij je bik) potopljenih ali pa po Turkih samih pognani v zrak.
Hranilna moč živil. Dva zdravnika v Liverpoolu na Angleškem sta izdala seznam, ki nam kaže, kakšno vrednost ima ta ali ona jed. Kilogram aa-vadnega govejega mesa zaleže toliko kot štirje kilogrami navadne ribe; kilogram šunke zaleže za 9 kg kuretine, kilogram krompirja inln toliko re-divne snovi kot trije kg ohrovta. Med ribami dajo največ moči in redivne snovi niakrele, slaniki, sardine in losos. Sardina je celo redivnejša kol na-navadna govedina. Odrasli porabijo na dan približno trikrat toliko hranilne moči kot majhni otroci.
Starejši postajamo. Na Francoskem so ugotovili, da so bili ljudje pred 130 leti stari povprečno 30 let, pred sto leti 33, Okoli leta 1850 že 37 In pred sedanjo vojsko že 45. Moderne zdravstvene naprave, šport itd. bodo starost človeštva še dvignile. Glej člančič!
najboljši pr nnjCEfiEjSn
SkladiiJes LJUBLJANA, METELKOVA 19 Odprto ves dan, eklarfiSčnik »talno tam.
rČGflC3 za čevljarsko obrt, poštenih staršev, in. , takoj sprejmem. Hrana in stan, v hiši. |^£abukoTec, čevljar, mojster. Sv, Križ, p. Lož.
zdravega, pridnega in poštenega, ta
falenca
• koj sprejme Anton Brna ,n medičarna - Kranj.
»laSči-2700
NOVA MLATILNICA se proda.
Je tipa »Komet«, za gepelj ali motor, na kolesih. Cena po dogovoru. - Ogleda se lahko vsak dan v skladišču »ZORA« — poleg »Kolinske tovarne«.
VPOK. VIŠJI DEŽELNOSODNI SVETNIK
Dr. IVAN MGDIC
je otvoril svojo ODVETNIŠKO PISARNO v LJUBLJANI, Gradišče štev. 10 (poleg Dramskega gledališča).
Zelo poceni »e proda več parcel, travnikov, njiv, gozdov ter DVE HIŠI, ob glav. cesti, vse v Št. Vidu n. Ljubljano. . Polzve se v St, Vidu n. Ljubljano 17,
POSESTVO
PparlrfalaifOf* (nadžagar) verziran, sc išče za riCUUCICiVCt večjo žago v Sloveniji. Prednost imajo tisti, kateri so bili sami Žagarji in so delali pretežno v smreki. - Ponudbe na Dole-c, Hu-dovernik, Javornik, Ljubljana, Beethovnova ul, 6.
prodam v Dol. BOŠTANJU št. 12, blizu postaje Sevnica: hiša, pod, klet, hlev, (za 6 glav živine), kozolec z opeko krit, 4 njive, 2 vrta, gozd. — Več pove FH iN ERJAVEC, LOG, P, Kadna pri Sevnici.	2823
Sprejme se KREPAK MLADENIČ
r starosti 15—16 let za učenca v kovsškl obrti. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov v upravi: 2328.
V
Inseriraite v ..Domoljubu"!
riTriTriTri^
prednosti nudi
TRI.
™ razkroji sam od sei>e ?so nesnago ter vsled tega olajša pronle.
TRI prl$le<H 30 0/0 mHa ln 50 0/0 casa
™ podaljša ia »o °/0 trpežnost perila, mencanie ln drfinenje hI pokvari perilo, poslane nepotrebno.
TIM ^ M nalllnejse perilo neShodlllv, ■ KI zalamteno ne razieda ihanln. ker je produkt nafte f
fvornlce
Zlatoroa
Maribor
Kolesa Peugeot	rLfe
MOTOCIKLI t Vi HP Din 6975, 2% HP Din 12.250. Izdelki staro znane svetovne znamke. — Dobava promptna od glav. zaloge; O. ŽUŽEK. Llubljana, Tavčarjeva ulica it. 11.
30 % popusia e,e&T»cel6tno
kakor tudi ves olektr. mutoriial, kuplto dobro ln poceni pri
ELEhino-COMP.. Uubljana. Sv.Pelra c. 2j
Edino najboljši
Fabiani & Jurjovec
LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 5
Velika zaloga moškega in ženskega blaga
za spomladanske in letne obleke. Lepa Izbira svi. lenih rut in šerp.
Krojači in Šivilje, pišite po vioree.
Šivalni siroti ln kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so U
los. Petelinca
Grltzner. Adler
Najnižje cene I Tudi na obrokeJ
ijuDlfana
blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija.
Ugodna prilika. ^r^
odjemalcev, je sklenila tvrdka '•C
F. in I. Gcričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
prodajati volneno in polvolneno blago za moške in ženske obleke od 22, aprila do konca maja t. 1. Se 20 odstotkoT pod že itak povsod znano, najnižjo ceno. — Priditel Prepričajte sel — Izplačala sc Vam bo pot !__2654
STARO ŽELEZO
in stare KOVINE vseh vrst kupuje FR. STUP1CA trgovina z železnino in poljedelskimi stroji -Ljubljana, Gosposvetska cesta it. 1.	1905
Najpopolnejši
STOE«
šivalni stroji
ca Šivilj«, krojače io čevljarje ter za
vsak dom. Preden »i nabavile etroi, oglejte .1 to izrednost pri tvrdki
L, Baraga,
Ljubljana Selenburtj. ul. 6/1.
Brezplačen pouk. 15 l.tao jamstvo.
Strojno mizarstvo M. GOGALA na Bledu, spreimi
1 do 2 liponr'1 za 3 I e t n o učno dobo p« krepka ULCIlba primerni odškodnini. - Istoj tam se kupi vsaka množina trdih in mcnM DESK in PLOHOV.	237!
Zadružna gospodarska banka d. d.
Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzojav.! Gospobanka.
Račun poitnega čekovnega urad. za Slovenijo	y lOStni palači (vi8 k VlS hotela „UniOn").
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenib. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad Din 15,ooo.ooo -( vloge nad Din 2oo,ooo.ooo --
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogo|i
Amerikanski oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankamL — Urejevanje ameriških zapuščin. PooblaSčen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Jtelajalelj: Dr. Frane Kuloree.
Urednik: Frane Zabrct.
Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Cel