Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske
ulico štov. 15.
Z urednikom bo moro govoriti vBak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi so ne ▼rauajo.
Inserafi:
Seatstopna potit-▼reta 4 kr., pri ▼ogkratnom ponavljanji daje ae Fopuet.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
l/Viaja vsak dan razen nedelj in praznikov oI> S. ari zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravniatvu: aa celo letoOgld., z a pol lota S g ld., za čotrt lota 1 gld 50 kr., na meso? 50 kr., pošiljate v na dom velja mogočno 9 kr. ved.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt lota 2 gld. 50 kr. in za jedon mogoč 85 kr.
Štev. 33.
V Ljubljani v sredo, 11. februvarija 1885.
Tečaj II.
„Africanitis“.
Ako opazujemo politično živenje narodov, pokaže se nam zanimiva prikazen, da ima skoro vsaka doba svoje posebne — bolezni, ki jo značijo bolje, nego cela vrsta druzih pojavov in del, katere občudujemo pozni potomci. Nek skupen duh zaide med ljudstva in jih goni v sorodna dejanja, ki pritisnejo pečat celemu stoletju. Dokazov za to trditev nam ni treba daleč za nami iskati. Narodnostna ideja, ki dandanes odločuje početja skoro vseh omikanih narodov, poprijela se je bila v teku malih let starega našega kontinenta in šla čez široka morja v daljne zemlje, izbu-divši tam jednake sile, kakeršne je v rojstnem kraji vznemirjala v toliki meri in s toliko jakostjo. In vender svit te mogočne ideje uže nekako pojema — na njeno mesto stopa druga, ne manj silna gonilna moč, namreč skrb za obstanek in boj za zboljšanje materialnega stanja. Moderna ddba gleda s strahom, kako se množč narodi, z njimi vred pa naraščata b&da in glad; to dela dan za dnevom naši družbi večje preglavice in prva skrb državnikov je sedaj, kako bi se za časa v okom prišlo rastoči bedi in kako bi se zapretili oni pregrešni pojavi, katere provzročujejo ekstremni in eksaltirani učenci nove ideje. Vsled tega skuša si vsak narod pridobiti virov, ki bi mu donašali novih bogastev in pomagali neznosnemu stanju; zato vidimo, da skoro vse države pričenjajo kolonijalno politiko, ki ima namen, odobfemeniti domači svet in dati duška ljudstvu, ki se muči pod gosto, spačeno atmosfero lastnega ozemlja. Posebno pa je Afrika oni kontinent, na katerega sedaj vse opira oči. Moderna politična bolezen izvira iz hrepenenja po »temnem svetu“; vsaka država je bolj ali manj okužena od te ideje in kolikor toli ureduje svoje postopanje po dijagnozah najnovejše politične bolezni:	„ Afričan it is ki je epidemiji
jednako zašla med narode in jih vzdramila k novim činom, katerih izid je pač še povsem nejasen in dvojljiv.
Listek.
I n s e r a t.
Če bi Vam bilo tako pri srci, kakor gospodu Movčki, hodili bi ravno tako čmerikavi po sobi gori in doli. Vzroka za to ima pač dosti, saj ima hišino pri hiši. Ali veste, kaj se pravi pri hiši imeti hišino, ki bi se rada možila, ki je „v najboljših letih"? Srečnega se imenuj, kdor kaj tacega nisi še okušal. Gospod Movčka ječal je pod svojim bršme-nom, a poguma le ni imel, da bi si ga bil otresel z ramen. A naposled ga je pa potrpežljivost vender le minila in svojega večletnega mučeništva postal je naposled vender le do grla sit. Iu res, kdor je hotel prenašati ysak dan drugačne muhe gospodičine Rozalke, imeti je moral precejšnjo merico zatajevanja 8amega sebe. Časi je bila pač prijazna, po-strežljiva in mirna; takrat je kuhala gospodu Movčki najslastnejše jedi ter se je ogibala ysakemu povodu za jezo. A ta dobra volja je j® kaj hitro minila in storila mu je vse, o
Najbolj pa opazujemo zadnje dni to bo lezen pri vročekrvni naši sosedi, pri Italiji. Uže dalj časa pisali so listi o skrivnih kolo-nijalnih namenah rimskega kabineta in vžst za včstjo poročal je brzojav iz novolaške stolice o bodoči kolonijalni politiki mladega kraljestva. Govorilo in zanikavalo se je spo-redno, da se je sklenila pogodba z Angleško in da bodete obe velesili skupno postopali ob Rudečem morji, jedna drugo podpiraje. Med tem pa je prestrašila svet novica o padcu Kartuma in o silno nevarnem stanji, v katerem se zaradi tega nahajajo angleška krdela ob Nilu. Odkar so rujavi sinovi krivega pro-roka zasedli Gordonovo mesto, se je stališče Italije hipoma mnogo spremenilo in dandanes se uže lehko reče, da je sosednja nam država toliko zapletena v egiptovsko-sudaneške razmere, kolikor tega poprej pač ni nameravala. Vender ne smemo misliti, da bi bil padec Kartuma ohladil rimske državnike in jim vzel pogum za pričeto delo. Vlada se na vse kriplje oborožuje in dela priprave za nove ekspedicije.
Komaj so došla poročila, da so prve la-dije izkrcale vojake na raznih krajih bre govja Rudečega morja, uže nam javljajo, da skoro odide druga ekspedicija in tej bode kmalo sledila tretja z mnogimi tisoči vojakov in obilnimi topovi. Gosto zagrinjalo, ki je pokrivalo od začetka vse te korake italijanskega kabineta, postaje vedno bolj prozorno. Zagotavlja se, da ste sklenili Angleška in Laška pogodbo, vsled katere bode Italija kraje na bregovji zasedla namesto angleških vojakov, ki bodo odmarširali v Nilovo dolino. Italijani bodo torej nekaka rezerva britanska, katera bode krila hrbet angleškim tolpam, prodirajočim proti Mahdiju. Tudi se zagotavlja, da namerava Italija neposredno poseči v boj in napasti Osman Digmo. Ker hoče odposlati 12 000 mož, je ta v6st jako verjetna, in morebiti bodemo kmalo čitali, da vihra trobojna zastava s savojskim križem na bregovih Nilo-vih. Vlada postopa tako ponosno in odločno, ker ima javno mnenje za seboj. Brzojav nam
čemer je vedela, da bo svojega gospoda ujezila. Loputala je z vrati, ropotala v kuhinji tik sobe s kuhinjsko posodo, posnemala ne dolgo prej pomita okna, polivala vodo po tleh ter jo zopet obrisala, s kratka, zavzeta je bila za uajvečjo snago, pometala, omivala in sna-žila, dasi tudi ni bilo treba, ter s tem grenila življenje samcu gospodu Movčki. Največkrat je bila njena ljubosumnost vzrok teh pojav njenega užaljenega čutstva. Ljubosumna pa je bila kot tiger. Ni jedne ženske ni po cesti pustila mimo, da je ni obglodala, in gorjč tisti, za katero se je morda gospod Movčka ozrl ali jo celo pozdravil. Kakošna ploha šči-pajočih opazk vsula se je iz ust gospodičine hišine na tako „nič vredno osebo“.
Ravno danes je bil gospodičin rojstven dan in ob jednem tudi njen god. Svoje ime prinesla si je, kakor se pravi, takoj s seboj na svet. A nekoliko let sem ta dan ni bila ravno Židane volje, kajti spominal jo je, da je postala zopet za jedno leto starejša in vender še ne omožena. Pri takem premišljevanji slišale so četvere stene njene sobice globoke izdihe in trpke tožbe o moških sploh, posebno
poroča, da so celo najljutejši sovražniki kabineta sklenili podpirati to politiko; Crispi in Nicotera govorita za postopanje vlade in smrtno se sovražeče stranke segajo si v roke, da v patrijotičnem zmislu podpirajo kolonijalno politiko kabineta.
V	domači deželi je torej stališče za vlado jako ugodno — a kaj poreko druge velesile k takemu postopanju? Porta je uže protesto-vala zoper izkrcanje laških vojakov ob Rudečem morji, se vč, brezvspešno. Za klice in tarnanje „bolnega moža" se itak nihče ne zmeni, a drugače je z mnenjem ostalih vele-vlastij. Soglasno se poroča iz stolic srednjeevropskih držav, da postopanje Italije ne ugaja njihovim državnikom. Italija je zapustila stališče in politiko mirovne zveze, sedaj pa ne spada več k srednje-evropski mirovni ligi. V teh malih besedah je označeno novo stališče, na katerem stojč evropske velesile; sicer se ni treba bati kaljenja miru, kajti prevelika je moč treh cesarstev, a vender stvar ni več tako jednostavna, kakor je bila poprej. Tudi je važno, da Angleška ni več osamljena pri svojem postopanji v Egiptu; sedaj ima močnega zaveznika in pomočnika, ki bode vse svoje sile napenjal, da se njegov prvi nastop v kolonijalni politiki ne izvede s kakim porazom.
Lahko torej uvidevamo, da je najnovejši ta korak rimske vlade jako velikega pomena, ne le samo za oba zaveznika, temveč tudi za druge države. V prvi vrsti odločiven bode se ve da za Angleško in Italijo. Prva potrebuje tako bližnje in nagle pomoči, kakeršno ji morejo dati Lahi v tem trenotku, poslednji pa upajo, naseliti se stalno na izhodnem, morebiti še celo na severnem obrežji temnega kontinenta. Ta politika je v očigled mišljenju srednje-evropskih velesil vsekako drzna in nevarna, morebiti drznejša, nego so mislili od pričetka rimski državniki. A ko je Kartum pal, zasukale so se stvari vedno bolj navzdol, in sedaj tičita oba zaveznika globoko v močvirji; napeti bodeta morala vse! sile, da si pomagata iz zadrege in s častjo izvršita dano
pa o gospodu Movčki, da, nekoč všlo jej je tudi nekaj o „rajši ne biti na svetu". Danes pa je pognala njena nejevolja v najhujše klasje, jezna ropotala je po kuhinji, pestila roke, škripala z zobmi in razgrajala: „Šetak dan ne — surovež, to je nezaslišano!"
In res se je prigodilo nekaj groznega! Gospod Movčka je pozabil važnost tega dne! Ko mu je zjutraj prinesla kavo, pričakovala je uljudno voščilo, kako primerno darilo, vspela se je v svoji domišljiji celo do pomenljivega prstana, znamenja zvestobe. Toda o vsem tem ne duha ne sluha! Gospod Movčka jo je komaj pogledal, njen nasmeh in njen pozdrav odvrnil komaj s hladnim „dobro jutro" ter pri tem skoro iz svojega časopisa ni pogledal. Zato se v<$ da ni mogel zapaziti, da se je praznično oblekla. Imela je plavičasto krilo, črn svilen predpasnik in frizuro po najnovejši šegi. In čemu je bilo vse to ? Movčka ni videl nijednega teh krasov. Morebiti jih ni hotel videti! Ali je čudno, da se je jezila. Sreča, da ni bilo danes gostov pri gospodu Movčki, kajti vsled čmerikave današnje volje gospodičine Rozalke bile so vse jedi Jako fine". Go-
si nalogo. Se ve, poprej bode pač izginil ge marsikak milijon iz dežele in marsikak hladni sin britanskih otokov, marsikak vročekrvni mož sosednje Italije vlegel se bode k večnemu spanju v afrikanskem pesku — tako zahteva najnovejša bolezen narodov, take žrtve hoče imeti „Africanitis“!	—r.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Včeraj pričel je državni zbor posvetovanje opristojbinski noveli. Proti noveli vpisalo se je v generalni debati dvanajst govornikov, z a novelo pa trije. — Zakon o kongrui vzprejel se je v tretjem čitanji jednoglasno. — Vlada predložila je postavni nočrt o zavarovanji delavcev za čas bolehnosti. — Poslanec Tausche in drugovi zahtevajo, naj bi se naložila statistijska pristojbina na vse izdelke, kateri dohajajo iz Ogerske. — Poljedelski minister odgovarjal je na interpelacijo gled6 nasada amerikanskih trt ter dejal, da je vlada uže skrbela za nasad teh trt in da bode oskrbela še raznih vrst.
Češki listi omenjajo, da je zdaj politični položaj po polnem jasen. Zdaj je gotovo, da bodo vse politične desnične frakcije v dalnjih vprašanjih postopale soglasno. Tako glasovanje, kakeršno je bilo pri kongrui, se ne bode več zgodilo. Vlada je baje še vedno tega mnenja, da se državni zbor zatvori dn6 24. marcija.
V	ogerski poslanski zbornici pričela se je včeraj debata o preustrojbi gorenje zbornice. Pričakuje se, da bode debata zelo obširna in burna, kajti uže pri sejah v klubih raznih strank čula so se huda nasprotovanja tej vladni predlogi. Kot nasprotnik predloge nastopil bode tudi grof Emanuel Andrassy, kateri se, kakor njegov mlajši brat Julij, navdušuje za volilno načelo. Prvi govoril je poročevalec Lang daljši govor, katerega je desnica odobravala; razmotrival je zgodovinski razvoj institucij gorenje zbornice ter omenjal, da visoko plemstvo ni krivo temu, če zbornica magnatov pred letom 1848 ni pustila prijetnih spominov.
Tuje dežele.
Iz Berolina se poroča: Te dni bil je tukaj vodja avstro-ogerskega Lloyda v Trstu z namenom, da bi tukajšnje vladne kroge p.i-dobil za to, da bi se Trst izvolil izhajališčem nameravane nemške subvencijonirane paro-brodne črte v Sredozemskem morji. Kolikor se čuje, se mu je ob’jubilo, da se kolikor možno ugodi njegovi želji.
Minoli ponedeljek zvečer napovedan je bil „shod izstradancev" v Parizu. Shod pa je bil slabo obiskan, ker so uže prej ta večer glavne agitatorje zaprli. Cel dan hodili so vojaki po mestu ter povsod razpršavali. Zbralo se je veliko množice, a večina iz radovednosti. Zaprlo se je več oseb, a večinoma
spod Movčka je lehko prav bogato izbiral med trdimi, presoljenimi in prismojenimi sladčicami, osladenimi z globokimi vzdihi gospodičine hi-šine. To je spravilo naposled gospodarja tako na noge, da je pahnil krožnik od sebe, vrgel vilice na mizo ter zinil nekaj o muhah in nerodnosti gospodičine kuharice. A kmalu mu je postalo žal, kajti njegove besede so užgale ko živa iskra. Temi;a rudečica razlila se je po njenem obrazu; rokč vprši vledije, bližala se je svojemu prestrašenemu gospodu, ki je te gotove prorokovalce neizogibljive vihre uže kaj dobro poznal ter se umaknil zato prav tj& do okna. Nevihta vsula se je z nenavadno silo, in prijazni čitatelj si lehko misli, kako se o tacih prilikah obnaša razjarjena devica „v najboljših letih".
Če bi hotel kdo soditi po očitanji, ki ga mu je brusila gospodičina Rozalka v obraz, biti bi moral gospod Movčka največji trmo-glavež na svetu. A vsaka stvar ima svoj konec, in za to se je ustavil tudi tok besedij razjarjene hišine. Ko so jej besede pošle, vdrle so se ji solze po obrazu in nevihta se
so jih izpustili uže zvečer. Sploh je bilo več gnječe nego upora. Zvečer pa so se zbirale večje skupine: konjiki razpršili so brez upora množico. Okolo 10. ure poskusili so nekateri nemirneži vlomiti v prodajalnico orožja. Poskus se ni posrečil in nekatere udeležence so zaprli. Sploh je dan, katerega so anarhisti proglasili kot dan strahu in sile, minil še dosta mirno. Vlada pokazala se je močno in pazljivo.
Italijansko postopanje v Egiptu ne najde odobravanja pri vseh londonskih listih. „Times“ pravijo, da Angleška ne more vzprejeti italijanskih pogojev gledč poiiioči v Sudanu, kajti potem bi muhamedansko prebivalstvo mislilo, da Anglija sama ni dosta močna, da bi udu-šila ustauek. Tudi »Daily News" m&ni, da Angleška ne potrebuje nobene pomoči v Sudanu. Italijanska ekspedicija pa se malo za vse to m&ni ter le brzo napreduje. Turčiji se to nikakor ne dopade, in pokazala je uže svojo nejevoljo s tem, da ni hotela poklicati egiptovske garnizije iz Massauaha; zdaj sta torej italijanska in egiptovska garnizija v Massauahu.
Angleška pridno oborožuje čete, da jih pošlje na pomoč v Sudan. Za zdaj določenih je sedem batalijonov iz Malte in Gibraltarja, dva batalijona in jeden polk konjikov iz Indije. Z bojišča dohaja prav malo poročil, ker se hoče vse postopanje ohraniti tajno. Največja nevarnost preti angleškim četam v Gu-batu, ker se je tamošnji rod očitno izrekel za Mahdija. Lord Wolseley hoče vse svoje čete združiti pri Berberu, kar bi se \6 da trajalo mnogo časa, vender se misli, da bode možno uže v petih tednih podati se proti Kartumu, da se premaga Mahdi. če bode pa Mahdi tako ljubezniv, da bode zbiranje angleških čet pet tednov mirno čakal, je težko verjetno.
V	Rusiji se je deloma spremenil prejšnji cesarski hišni red, in ukaz o tem odreduje: Kot včliki knezi, velike kneginje in carske visokosti se imajo smatrati sinovi, bratje, hčere, sestre in unuki carjevi, kateri v ravnem pokolenji izhajajo od inožkega rodu.
Dopisi.
Iz Vira pri Domžalah 10. februvarija. [Izv. dop.] (Stara, neopravičena tlaka.) Vasi, ležeče ob velikih cestah, imajo poleg nekaterih prijetnoati vedno še večje neprijetnosti in sitnosti. Da morajo biti vse shrambe vedno pod ključem zaradi množine tujih vand-rovcev, da otrbk niti za trenotek brez nadzorstva pustiti ne smemo, da moramo plačati mitarino, če se le prikažemo iz dvorišča na cesto, to vse moramo potrpeti, ker zoper to ni nobene pomoči.
Naša vas Vir pa ima še neko posebno tlako, katera nas tem bolj teži in žuli, ker je po naših mislih krivična in neutemeljena v zakonu. Vas Vir je stala pred požarom leta 1863 prav tik ceste, tako da je kap lil nanjo
je končala z odhodom gospodičine hišine in z obligatnim loputanjem vrat.
Gospod Movčka je globoko vzdihnil; bil je sam. Urno skoči k vratom ter zasuče ključ v njih. Nemiren tekal je po sobi gori in doli, premišljal, ogledoval se v zrcalu, potem postal, potolkel se na čelo in sad njegovega premišljevanja izdal se je v besedah: „Da, ljubi moj Janez, ženiti se moraš!“
A vstrašil se je sam svojih besedij. Sicer ni izgovoril s tem nobene nove misli, kajti ta sklep je nosil uže dolgo časa v svojih samčevih prsih seboj, a glasno ga ni izrekel še nikoli. Ko bi bila to ona slišala! Toda to ni bilo možno, kajti ravno takrat, ko je izgovoril gospod Movčka usodne besede, počilo je nekaj v kuhinji. Rozalka je v svoji jezi storila nekemu loncu konec, vrhu tega sunila je z nogo gospo mačko, ki je skočila iz strahu pred nadaljevanjem tepeža skozi razbito, kuhinjsko okno.
Ko se je gospod Movčka uže toliko izdal, da je svoje tajne misli glasno izrekel, ni hotel tega svojega sklepa več pozabiti. Hotel se
in da je sneg držal s streh na državno cesto. Zaradi tega so bili vaščani prisiljeni o velikem snegu po zimi odkidavati sneg s ceste. Ko pa je leta 1863 uničil požar skoro celo vas, zaukazalo se je od c. kr. stavbinskega urada za cestne naprave vsem unesrečencem, da imajo podreti ostalo zidovje svojih poslopij do tal in postavljati nova poslopja najmanj za dva sežnja od včlike ceste. In tako se je tudi zgodilo.
Toda s tem se niso rešili, kakor je vsakdo pričakoval, stare tlake, temveč še dan danes najemajo zimo za zimo delavce, da odkidavajo in odmetavajo sneg z državne ceste, v tem ko se drugim vas<5m ležečim ob isti cesti s prav redkimi izjemami ne naklada ta dolžnost in se jim nikdar nakladala ni.
Neka cesarska naredba z dnč 3. janu-varija leta 1851, ki pa je brž ko ne uže ob moč in veljavo (vsaj praktično se ne izvršuje) ukazuje, da so dolžne vse občine, ki ne 1 ež6 dve milji od državne ceste, skrbeti za to, da se sneg odmeče raz njo. Določena pa je tudi v isti naredbi neka odškodnina za to delo. Recimo torej, da ta naredba še obstoji, kako pa bi bilo potem to, da druge vasi in občine ne ved<5 o tej tlaki nič. Tudi omenjene odškodnine nismo še nikoli videli.
Jasno je torej, da naša tlaka ne more biti v zakonu utemeljena, da je krivična in da je imela samo takrat pravni uzrok, ko so stala poslopja tik ceste.
Zatorej je poslala občina Podrečje, v kateri je vas Vir, do slavne deželne vlade v tem zmislu prošnjo, in občinski zastop se je tudi obrnil do svojega deželnega poslanca gosp. Janka Kersnika, da naj podpira v deželnem zboru to opravičeno pritožbo.
Nadejamo se, da naša prošnja ne bode brezvspešna.
Z Jesenic na Gorenjskem, 9. februvarija. (Izv. dop.) Gospod urednik 1 Od vseh krajev priobčili ste uže mnogo dopisov, kateri so oznanjali svetu, kako tu in tam prirejajo razne veselice, kako se narod duševno probuja ter tako zadobiva vednosti, katere mu mog6 pomoči tudi do gospodarstv enega napredka. Od nas niste priobčili še nobenega dopisa, misliti bi se torej moglo, da smo mi Jeseničarji v istini tako zaspani, nevredni, da Bvet kaj od nas zv6, ali pa da smo morda uže izgubljeni za slovenstvo. Ne, gospod urednik! Taka sodba bi bila preostra, neopravičena; godf se pri nas ravno naopak! S ponosom smem trditi, da ni vasi, trga, mesta na Gorenjskem, kjer bi bilo društveno življenje tako živahno, kakor pri nas, saj imata tukaj dve društvi svoj sedež: „Bralno društvo" in „čebelarsko in sadjarsko društvo" 1
Prvo združuje domače ljudf, skrbi za njih •zabavo s petjem, prirejanjem tombol in plesov, drugo pa razteza svoje delovanje po širni domovini. Ne bodem ponatančneje popisaval obeh društev velik pomen, saj je vsakemu znano, koliko more storiti bralno ali pevsko
je ženiti. Od tega ni maral več odjenjati. Saj mu je preostajalo za to več imetja kakor je bilo treba, in vrhu tega je bil še mož v najboljših letih. Kaj mu je bilo treba, da ga je trpinčila taka muhasta in hudobna hišina? Čim dalj je o tem premišljeval, tem manj je mogel razumeti, da je mogel to uže tako dolgo prenašati, čim dalj, tem bolj mu je rastel pogum.
A najedenkrat se mu je pokazal zadržek, ki v početku svojega odločenja ni mislil nanj: Katero naj si poišče za ženo? Saj doslej, vsled prizadevanja gospodičine Rozalke ni imel še nikoli prilike seznaniti se z katero žensko. Kaj je bilo tu početi ? Na srečo se je spomnil, da prinašajo časopisi pogostokrat ženitne ponudbe. „Če se druge tega sredstva poslužujejo", mislil si je, »zakaj bi se ga jaz ne?* Da, to je bilo najpametnejše, kar je mogel storiti. Brzo je pregledal vse časopise, ki jih je mogel doseči ter si je izbral iz raznih in-seratov te vrste izgled za svojo „resno ženitno ponudbo", prenaredil je izvirnik po potrebi ter dostavil važni stavek: »Premoženj*
društvo v prosveto naroda, in naše društvo stori to v popolni meri — tudi ne mislim podrobneje opisavati, kako neizmerne po-membe je „Čebelarsko društvo", ne samo za naš kraj, marveč za vse Gorenjsko, vso Kranjsko.
čebelarstvo cvetelo je na Kranjskem uže od nekdaj, saj je pošiljalo čebelarje na dvor, a to čebelarstvo bilo je še zelo primitivno, po zastarelem načinu se je čebelarilo. Naš čebelar ni imel prilike seznaniti se z novejšimi pripravami, in tako je mnogo zaostal, zdaj je pa »Čebelarsko društvo" tudi v to mer uže mnogo storilo. Čebelarstva jeli so se mnogo bolj poprijemati, in skoro povsodi vidiš samo po novem načinu narejene panje, čebelarstvo donaša Gorenjcem uže mnogo dobička, daleč čez morje pošiljajo se naši panji.
To društvo pa stori tudi mnogo v prospeh sadjarstva. Z društvenim svojim listom poučuje, kako treba mlada drevesca saditi in kako potem sadje na najbolj primeren način porabiti. Mnogo kaže se tudi v tem oziru napredka po Gorenjskem. Prostrani vrtovi, kjer si prej videl skoro pragozde skrivljenih češpelj, zasajeni so zdaj z lepimi mladimi drevesci, lepo v vrstah urejenimi. Vidi se, da se naš Gorenjec, dasi strogo konservativen, vender da prepričati, odvrniti od predsodkov, da napredovati hoče s časom.
V	tem obrisal sem vam v kratkem, kako življenje je pri nas. Saj se pa tudi trudijo odborniki obeh društev, delati složno v prospeh naroda slovenskega.
Razne vesti.
—	(Blazen sodnik.) Pretresljiv dogodek poroča se iz državice Georgija v Albanti. Te dni stopil je obče spoStovani sodnik Henry Eeut Me Coy, kojega je zadnje mesečo usoda hudo obiskala, v velikem nemiru, kar so mu je uže na obrazu poznalo, v porotno sobano. Komaj so vsede, za-kličo: „ Naprej! Če so porotna klop v dveh minutah ne sestavi, bodem obravnavo prestavil." Kot porotniki poklicani možje spogledali so se, in odvetniki, ki so imeli stranke zastopati, niso si upali pri žrebanji porotnikov staviti nikakih ugovorov. Obravnava tikala so je zelo važne zadeve, kajti ni se šlo za nič manj, kot 30 000 dolarjev. Sodnik, mesto da bi začel obravnavo voditi, nasloni se na stol nekaj mrmrajoč, potem pa si ukaže prinesti škaf mrzle vode ter potakne nogi notri. Potem potegno si z roko čez čelo in oči in mrmra: „Tudi to še — moj zet dela nezmožen — kako naj njega in njegovih osem otrok primerno preživim".
■— Na to zakliče : „ Jaz prestavim obravnavo — novi porotniki morajo priti" 1 Zastopnik tožnika, ki je bil prijatelj sodnikov in je hotel celo stvar kolikor toliko prikriti, stavil je za to predlog, da naj so obravnava za ta dan pretrga. A sodnik zavpije: „Čemu? kaj se je spet zgodilo?" — »Jaz sem bolehen, moje bolno oko povzročuje mi velike
ni treba". Potem je zapečatil svojo »ponudbo" v velik zavitek ter jo poslal v upravništvo uajpriljubnejšega časopisa s potrebno denarno svoto za tisek. Po tem junaškem delu postopal je v svoji hiši mnogo prosteje in samo-svestneje, kar gospodičine Rozalke ni samo izuenadilo, ampak tudi jezilo. Zato je bila še bolj čmerikava, ko prej in ravno to je potrdilo gospoda Movčko le še bolj v njegovem sklepu.
V	nekaterih dndh je bil inserat gospoda Movčke natisnen. Utripajočega srca ga je čital, toda ne samo on, ampak tudi gospodi-čina Rozalka, ki je navadno, če je zapnsti njen gospod za kratek čas stanovanje, čitala v njegovem fauteuilu njegove časopise. Pričela je z »domačimi stvarmi" ter nehala z inserati. »Uesna ženitna ponudba" zbdla jo je takoj v oči in posebno dopalo jej je, da plemeniti »mož srednjih let" od svoje izvoljene ne zahteva nikakega imetja; ampak samo »razum za dom in prijetno vnajnost", za kar jej obeta neskrbno življenje. To je bilo zelo mikavno. Saj se gospod Movčka kar nič ne požuri, po-
bolečine" reče oni. — »Zamižite z bolnim očesom, potem pa povejte, če me z drugim očesom vidite?" — »Da, vidim vas, vaša častitljivost!" — »Tedaj naproj, ples se lahko prične!" — Tako jo šlo še dalje, dokler se navzočim ni posrečilo, sodnika pregovoriti, da se je iz sodnijske sobe podal ter se vsedel v voz, v kojom so ga domov peljali. — Med potjo zaklical je več temnokožcem: »Polovico vas obesiti v svarilo drugi polovici, to bi bila edina rešitev prašanja o sužnjih." Ko so prišli potem zdravniki k njemu, zaklical jim je: »Vas mazače, bi vse obesil, samo par ranocelnikom bi pustil življenje, da bi znali roke in noge boljo odreza-vati". — Na to se je zopet zjokal, a kmalu zopet se je glasno zasmijal. Konečno odvedli so ga v blaznico.
— (Javnost obglavljanja na Francoskem.) Mod tem, ko se v Avstriji in sosedni nam Nemčiji iz prav tehtnih vzrokov k smrti obsojeni ne obešajo več na javnih prostorih, ampak le med štirimi stenami v sodnijskem poslopji in v navzočnosti le malo ljudij, je na Francoskem še vedno tako, kakor je bilo prej pri nas. Nerodnosti, ki so se pri tacih slučajih godile, pa so pripravile tudi francosko vlado do tega, da je sestavila načrt postave, po koji bi se smrtne obsodbe ne zvrševale več na prostem. Kasacijski dvor in več prizivnih dvorov izrekli so, da se s tem načrtom po polnem ujomajo. Samo prizivni dvor parižki je zoper to, češ, da se bodo nerodnosti lahko odstranile, ako so sredstva za vzdržanjo reda pomnože in da potem takem odpade glavni vzrok, na kojega se opira načrt nove postave. Navzlic tej izjavi je vender uže skoro gotovo, da vlada s svojo predlogo prodere.
  (Kupa neumrljivosti.) Kinežki cosar
Hin, ki je v svoji državi prvi vpeljal kalender, želel je večno živeti. Nek zdravnik svetoval mu je, da naj nabira jutranjo roso v kristalno čašico, raztolče dragih biserjov tor pusti, da se v rosi raztopč. Ako to pije, bode večno živel. Cesar poskusil je to, a biserji se v jutranji rosi niso hoteli raztopiti in tedaj ni bilo mogoče zdravilo pripraviti. Pride pa drugi zdravnik, ki ponudi cesarju kupo, katero je imenoval kupo neumrljivosti, češ, da isti, kateri iz nje pije, ne bode umrl. Cesar Hin je dvojil nad tem. »Poskusi jo, ti luč svojega ljudstva," reče mu zdravnik. — »Si ti uže iz nje pil?" ga praša cesai-. — »Kako bi si bil zamogel postopiti, iz kupe piti, ki je namenjena le tebi! “
—	»Napolnite mi kupo in on naj pije," zaukaže cesar. — Zdravnik pije. Na to reče cesar: »Ti si sedaj vender prepričan, da si neumrljiv?" — »Gotovo, ti oko sveta." — »Dobro, pripeljite sem rablja, da mu prereže vrat!" Pri teh besedah pade zdravnik na kolena ter prosi za milost. Cesarju zatemni se čelo in jezno zakriči: »Ti si tedaj goljuf! Si li mislil, da se dam jaz tako lehko premotiti?" — »Jaz sem si moral to misliti, ker si hotel oditi poslednji uri, kateri dosedaj še nikdo umrjočih ni ušel." — »Dobro," rečo na to Hin, »pomilostim te, a kupo obdržim zase. Ona naj me spomina na to, da človok ne sme nič nemogočega poželeti. “
nuditi jej svojo roko; poslednji čas postaja celo vedno osornejši proti nji, da briga se skoro toliko zanjo, kakor bi je ne bilo tu. Vse njeno prizadevanje, vjeti ga v svoje mreže, bilo je zastonj. Cernu naj bi si bila torej sama sebi na poti ter se ne oglasila vsled te lepe ponudbe, ki jej obeta gotovo, brezskrbno shajanje. Saj je vender lehko zadovoljila pogojem, ki jih jej je stavil nepoznani ženin. Za tiho domače življenje je imela vender jako razvit čut in kakor jej je ogledalo rekalo, tudi prijetno zunanjost; vrhu tega se je nahajala v najboljših letih — leta od 20ega do 40. leta so res najboljša.
Sklenila je torej oglasiti se ter tudi tako storila. Ne da bi se dolgo obotavljala, šla je v svojo sobico, da odpiše odgovor, v katerem je popisala najprej svoje duševne in naravne posebnosti, potem pak na drobno razmotrivala svoje stanje. Pri tem je se vč da resnici marsikaterikrat v obraz udarila; ker, da ji ni bilo treba reči, da služi, dejala je, da vod gospodarstvo svojega strijca. Toda tegastrijca opisala je kot »trinoga", sebe pa kot nesrečno,
•—(Ljubeznivo.) Plesalec: »Smem prositi, gospodičina, da z menoj plešete?" — Gospodičina: »Gospod, a Vi nimate rokovic."—Plesalec: »Nič so ne bojte, po plesu si bodem takoj roke umil."
Domače stvari.
— Njegovo c. in kr. apostolsko veličanstvo izvolilo je fari Želimlje za zidanje nove cerkve podariti 500 gold. iz Najvišje zasebne blagajnice.
— (Gospod deželni predsednik baron Winkler) bil je predvčeranjim v avdijenci pri Nj. veličanstvu cesarji. — Kakor smo zvedeli, bil je pa včeraj tudi povabljen k Nj. c. kr. visokosti nadvojvodi Albrechtu.
— (Vojaštvo.) Ognjičar Anton Moše h ek imenovan je računskim častnikom v rezervi.
— (Pivovarna bratov Koslerjev) neprestano deluje navzlic likvidaciji. Upniki baje ne bodo imeli pri tej prostovoljni likvidaciji nikako škode, ker premoženje za več tisoč presega dolgove.
— (Slovensko gledališče.) Prihodnja slovenska predstava bode dne 22. t. m. Predstavljala se bodo igra »Zapravljivec".
— (Občinske volitve.) Pri volitvi občinskega prodstojništva v Klanci v kamniškem okraji bili so izvoljeni, in sicer županom Jakob Erce iz Klanca, občinskim svetovalcem Janez Kosirnik iz Dobrave in Anton Ravnikar iz Klanca. — Pri volitvi v Kotredeži v litijskem okraji pa so bili izvoljeni županom Mat. Dernovšek iz Pra-preč, a občinskima svetovalcoma Josip Dernovšok iz Potoške vasi in Janez Celestina iz Zavin.
— (Dve novi pošti) odprli se bosta baje dne 16. t. m., namreč pošta v Horjulu in ona na Dobrovi.
— (Požarna kronika.) Včeraj popoludne vnele so se saje v nekem dimniku v Špitalskih ulicah. Ogenj ni napravil nikake škode, ker so ga koj udušili.
— (Rodoljubi na Colu) prirede v korist revnim šolskim otrokom v nedeljo dno 15. svečana v prostorih gospoda Maksa Žgurja veselico z naslednjim sporedom: 1.) Kocijančič: »Venec narodnih pesnij", možki zbor. 2.) Dr. B. Ipavec: »Na-rodna", mešani zbor. 3.) S. Gregorčič: »Samostanski vratar", deklamacija. 4.) R. Burgarell: »Nazaj v planinski raj!" samospev s spremljevanjem harmonija. 5.) Dav. Jenko: »Moji sabljici", možki zbor. 6.) Dr. B. Ipavec: »Na hribih", mešani zbor. 7.) Dr. B. Ipavec: »Vse mine", mešani zbor. 8.) A. Hajdrih:	»Petelinčkova	ženitev", šaljivi zbor.
9.) Tombola. 10.) Ples. — Začetek ob 4. uri popoludne.
— (Volk.) Iz Brežic se poroča, da so tam okolo klati uže delj časa velik volk, kateri je raztrgal uže več ovac in prašičev; napravil se je uže lov nanj, a niso ga mogli zaslediti.
— (Profesor zblaznel.) Iz Gradca se poroča: Zblaznel je tukaj po vsej Štajerski poznati vseučelišk profesor na tukajšnji medicinski fakulteti, dr. Zinni.
prezirano stvar. K sklepu je še dostavila, z kakim znamenjem naj bo zaznamovan odgovor, ki ga pojde sama na pošto iskat. Potem je pismo zapečatila ter ga nesla sama na pošto.
Čez kake tri dni hitel je gospod Movčka v Prago (stanoval je v bližnjem kraju Žižkov), da na pošti popraša, je-li imajo zanj kako pismo. In res je čakalo jedno nanj. Da mu ni bilo treba na ulici čitati, smuknil je v kavarno, sedel v kot ter razgrnil pismo. Ves ginjen čital je v trpljenji ubozega dekleta. Kak potrpežljiv in dober angeljček mora vender biti, da je prestala tako dolgo na strani starega trinoga strijca, ki bi ga bil gospod Movčka kljub svoji pohlevnosti in milobe naj-rajše zadavil, ko bi ga pri tej priči kje srečal. Nikoli bi si ne bil mislil, da se more tako neusmiljeno in nečloveško ravnati z nežno žensko stvarico. In srečnega se je štel, da mu je usoda privoščila rešiti žlahtno deklico skrbi in težav.
(Konec prihodnjič.)
— (Zahvala.) »Društvo prostovoljne požarno brambe11 v Mokronogu šteje si v najprijet-nejo dolžnost, vsem častitim domačim in tujim dobrotnikom, ki so za veselico z tombolo v dan
I. februvarija t. 1. toliko krasnih dobitkov in denarnih doneskov darovali, se veselice v tolikem številu udeležili — najtoplejžo zahvalo izreči.
— (Dolavsko podporno društvo v Trstu) priredilo je v nedeljo zvečer v „Teatro fenice“ sijajen ples. Dvorana bila je vkusno okrašena s cesarskimi grbi, narodnimi trobojnicami, s podobami cesarjeviča in cesaričino; vsi prostori bili so natlačeno polni odlične gospode. Okolo
II. ure počastil je ples s svojo navzočnostjo dvorni svetnik vitez Rinaldini, nadomestujoč odsotnega namestnika ; pri njegovem vstopu zasvirala je godba narodno himno in zaorili so živahni „živio!" Posebno so se občudovali plesalci v narodni noši. Ples trajal je do ranega jutra.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu .“
London, 11. februvarija. Reuterjevo poročilo iz Kortija z dne 9. t. m. se glasi: Wil-son prinesel je včst, da je dnč 4. t. ra. umrl G o r d o n , kateri je dobil baje pri padu Kartuma več ran z bodalom.
London, 11. februvarija. Deset tisoč reservnih pešcev se bode sklicalo ter se bodo oborožili.	____________
London, 10. februvarija. Reuterjevo poročilo iz Suakima pravi, da je okolo 10000 ustašev iz Agiga se pridružilo taboru Osmana Digme.
Bombay, 10. februvarija. V kratkim odpeljejo se trije polki pehote in jeden polk konjiče v Egipet.
Ottava, 10. februvarija. Kanadska vlada namerava izdati posebne zakone, s katerimi hoče preprečiti, da se ne bodo tam zbirali dinamitardi, kateri pretijo Angliji in drugim državam.______________________
Telegrafično borzno poročilo
z dn£ 11. februvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih .  ............... 83 25
»	»	>	»	srebru......................83’95
Zlata renta..........................................106-70
5% avstr, renta.	.	 ............................98'95
Delnice narodne banke................................ 866’ —
Kreditne delnice . .................................. 303 • —
London 10 lir sterling............................... 123 85
20 frankovec  ............................... 9'78
Cekini c. kr......................................... 5 80
100 drž. mark......................................... 60'35
Uradni "■Jasnili
z dne 10. februvarija.
Razpisane službe: Na jednorazrednici v Pologu (proviz.) služba učiteljska z letno plačo 400 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 25. febr. t. 1. c. kr. okr. šolskemu svčtu v Kameniku.
Naprava novih zemljiških knjig: Od c. kr. mest. deleg. okr. sodnije v Novem Mestu za davkarski občini Povhovica in Žalovec; poizvedbe dnž 9. febr. v Družinski Vasi.
Tivjci.
Dnč 9. februvarija.
Pri Maliči: Ohr, trg. potov., in Gerstendorfer, trgovec, z Dunaja.	_
Pri Slonu: Klein, trgovec, z Dunaja. — Brodmann, trg. potov., iz Maribora. — Jenko, župnik, iz Črnomlja. — Vilhar, trgovec, iz Prezida.
Pri Južnem kolodvoru: Zulzer, trgovec, iz Vratislave.
TTmrli so:
Dne 10. februvarija. Božidar Widmayer, sin izdelovalca mebljev, 6 1., Gospodske ulice Št. 10, vnetje opruce. — Fran Blaznik, kramarjev sin, 2 mes., Stari trg št. 26, ošpice.
V civilni bolnici:
Dne 10. februvarija. Marija Valantič, gostinja, 51 1., srčna hiba.
Meteorologično poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanj o barometra v mm	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
u	7. zjutraj	732-05	- 20	svzh. sl.	megla	0-00
	2. pop.	733-35	3-3	»	js.	
O T—1	9. zvečer	735-54	— 1-2	>	>	
Loterij no posojilo
pooblaščeno in garantovano s kraljevim odlokom za zgradbo novega pristanišča. Poroštva: Posojilo to podaje poroštva prve vrste, kakor: 1.) jedno hipoteko na imenje mesta Barlette v vrednosti 20 milijonov; 2.) jedno hipoteko na vse redne in izredne dohodke; 3.) zaklade v znesku 325 milijonov lir letne rente, da se poplača posojilo.
Vsaka obligacija sc; nazaj vplača po 100 frankov, t. j. 30 frk. kot najmanji dobitek in 70 frk. za vplačano eniisijno vrednost. Potemtakem je garantovan dobitek v najmanjem znesku 30 frk., ki pak more doseči najvišji znesek 2 milijonov.
Obligacije mesta Barlette so posebnim načinom tako uredjene, da pripade nanje glavni dobitek, ker vsaka obligacija še tudi potem, ako je zadela jeden ali več dobitkov, neprestano pri rseh daljših srečkanjih konkurira, ki trajejo do umrtvenja tega posojila, a sicer tak6, da je vsaki obligaciji možno zadeti 300 dobitkov, ki obsezajo vsoto pet milijonov frankov.
Štiri srečkanja na leto dne 20. februvarija, 20. maja, 20. avgusta, 20. novembra
s 140 tisoči dobitki v vkupnem znesku
30 milijonov
med kojimi so dobitki od 2 milijonov, X milijona, 500 000, 260 000, 100 000, 60 000, 20 000 1.1. d.
Ti dobitki izplačujejo se v dan izžrebanja v gotovini v vseh delih sveta z največjo molčečnostjo.
Emisijna cena. Na lastnika glaseče se definitivne originalne obligacije, ki pri 165 srečkanjih konkurirajo, vse podrobne določbe v francoskem, italjanskem in nemškem jeziku obsezajo in imajo podpis občinskega zastopništva mesta Barlette, prodajejo se proti gotovi plači po
35 g;old.iaaa,rje^r.
Dobivajo se tudi kreditnim načinom za 50 gold., ako se da zadatja 5 gold. in ostalih 45 gold. v 18 mesečnih obrokih po 2 gold. 50 kr., in sicer plačilno prvi teden vsakega meseca, pričenši z dnžm 1. aprilom 1885.1. Slednje obligacije se udeležujejo pri gori omenjenih in naslednjih srečkanjih jed-nakim načinom in z istimi pravicami, kakor bi bila cela obligacija uže plačana. Lastniki omenjenih obligacij morejo tudi — kakor jim drago — jeden ali več obrokov naprej vplačati.
Vsak kupec prejme kot premijo jeden biljet lotarinžke loterije (srečkanje v dan 28. februvarija) z glavnim lozom
300 OOO frankov
In. nelrolilco tisoči naan-jšlli..
Ni v Itatiji ni v vsi Evropi ga ni loterijskega posojila, ki bi se moglo prispodabljati mestu Barlette, kajti to posojilo je jedino, ki ima ogromno število dobitkov, jedino, ki podaje največje in trajne koristi, ter je konečno najboljše med vsemi posojili zaradi svojih solidnih in neovržljivih poroštev, koje lastnikom teh obligacij podaje in še vrh tega to korist, da isti vplačani kapital dvojna-sobno dobe nazaj izplačan.
Subskripcija ostane otvorjena do dnž 18. februvarija pri banki
Croce frčres de feu Mario v Genovi
 	32,	Sv. Jurija trg (Italija).
Pisma dospejejo do tji v 36 urah. “911
Banka naša, ki je tekom 10 let v Italiji kakor v inozemskem za več nego BO milijonov komunalnih in provincijalnili posojil oddala ter se z več nego 50 milijoni udeleževala pri industrijalnili podjetjih prve vrste, izplačala je svojim odjemnikom za dobitke 10 milijonov (kot je to razvideli iz tisočero pismenih zahval). Vse obligacije, koje je ista dosedaj razposlala, bile so jako ugodne za kupce, ker so imele med emisijno in kurzno vrednostjo vselej vsaj 40°/0 diference. Obligacije mesta Genove na pr., prodane za 90 frk., vredne so 135 frk. Obligacije mesta Beneškega, prodajane po 18 frk., veljajo dandanes 30 frk. in obligacije mesta Bari, prodajane po 60 frk., veljajo 110 frk.
Splošne opombe. Te obligacije možno je preskrbeti, od katerega si koli bodi dela sveta, in sicer če se denarni znesek naprej vpošlje v zavitku 1.) po mednarodni poštni nakaznici, 2.) po konzularnem pooblastilu, 3.) po cheque z izkaznico, 4.) po vpisanem pismu ali pa v gotovini.
Za vplačila se sprejemljejo: Bankovci, pisemske znamke in rentni odstrižki (kuponi), kakeršne koli dežele. Za poštnino nazaj vpošlje naj se 25 kr. Piše se lehko v nemškem, francoskem, angleškem ali španjskem jeziku. Na naročbe po povzetji se ne ozira.
Banka: „Crooe freres“ razpošilja brezplačno dobitnikom seznam izžrebanih lozov v petih dneh po srečkanji ter dotičnikom to naznani. Prosi se torej vsak, da naznani, hoče li, da se mu dobitek, koji se je n&nj izžrebal, objavi v zaprtem pismu ali po brzojavki (na svoje lastne troške), dalje hoče li, da se mu vsota izplača na mestu njegovega bivališča, ali pak, če mu je ljubše, da po to vsoto osebno pride.	(16)
Kleinmayr-Je¥i in Bambergovi knjigarni
se dobivajo:
Josipa Jurčiča
u
I
m
' Hi
s .1
a a
r
§ SI BP Sil
I. zvezek: Deseti brat. Cena 1 gld.
II. » Pripovedni spisi: Jurij Kozjak, Spomini na deda, Jesenska noč mej slovenskimi polharji, Spomini starega Slovenca. — Cena 70 kr.
III. zvezek: Pripovedni spisi: Domen, Jurij Kobila, Dva prijatelja, Vrban Smukova ženitev, Golida, Kozlovska sodba. — Cena 70 kr.
Jurčičevi zbrani spisi se dobivajo tudi v lične platnice vezani, vsak zvezek po 50 kr. več.
Kdor se želi po pošti naročiti, naj blagovoljno po nakaznici za poštnino pri vsakem zvezku 10 kr. priloži.	(11)	4
Antirrheumon
pripravljan od O. Piccolija, lekarja „pri angeljn" v Ljubljani, Dunajska cesta.
Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol.
Steklenica 40 kr.
Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti.	(105)	15—9
*
\
irSLaitj&i®©
jako vkusne, elegantne in cenč
izdeljuje tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v Klsinmajr & Kod lianiborg v Ljubljani