trikrat na ieden: t> torek, čeMelt, soboto. . - trn *m „ * Je } tissue cL -t '.. % , 1 4 .1*. ■ • i . t.; \hree tirnem a week Jues d ajy fTh u« cl Saturday. GLASILO HOVmnOA KATOLIŠKEGA DELAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD HORNif^UŽBB SV. MOHORTA V CHICAGO ŠTEV^No.) I2i................... CHICAGO, ILL. TOREK, 9. OKTOBRA - TUESDAY, OCTOBER, g, 7gT3. " ---LETO (VOL.) IX. Stresemann proti denarnim magnatom. POSLANCI V NEMŠKEM PARLAMENTU SE STRINJAJO S STRESEMANNOM. — KANCELAR- JE SESTAVIL NOVO KOALICIJSKO VLADO. — OD PARLAMENTA BO ZAHTEVAL POLNO MOČ GLEDE VSEH ZADEV V SLUČAJU POTREB. — STINNES IZDELAL NOV NAČRT ZA REŠITEV REPARA-CIJSKEGA VPRAŠANJA. Berolin. — Sedanji nemški državni kancelar Stresemann je zadnjo soboto stopil pred parlament in pred zbornico obrazložil svoje načrte, kako namerava uravnati nadaljno delo nemške države, da se doseže doma mir med domačim ljudstvom in ob-, ene ni zunanji mir i; sosedi nemške države. Pred vsem je zahteval, da ako zbornica želi, da vodi on usodo nemške države se naprej, je neobhodno potrebno, da se mu podeli neomejeno moč, da bo smel ukrepati na svojo roko. v vsakih kritičnih slučajih, ki dnevno nastajajo v Nemčiji. Z drugimi besedami on hoče, da se mu podeli moč diktatorja, ker le na ta način bo kos nalogi, ki jo ima za izvršiti kot državni kancelar. Nadalje je dejal, da bo začel voditi vojno proti veletržcem, ki danes do maTega' monopoli raj o ves trg v Nemčiji. Ti so organizirani in imajo besedo nad vso trgovino. Na drugi strani pa srednji iti manjši obrtniki propadajo. ker veleobrttiiki bojkotirajo iz zgolj namena manjše, da jih spravijo s poti. da potem sami neovirano verižijo, kakor se jim poljubi. Ker pa srednji in mali obrtniki tvorijo večino, postaja vsled tega kriza in razmere neznosne. Zato Stresemann rte vidi drugega izhoda, kakor »postaviti v državi stroge posta-* ve proti veleobrtnikom. ki bodo tajale malim in srednjim obrtnikom iste prilike in iste priložnosti v industriji kot velikim, ki monopolirajo bogastvo in velikanske ugodnejše udobnosti od malih in srednjih. Stresemann je sestavil novo koalicijsko vlado, ki je po duhu podobna močno dosedanji vladi. I-e ministra za gospodarstvo in pa minister za financo sta odpadla. Vsi drugi so prejšni, ki so ostali na prošnjo Stresemanna samega še nadalje v vladi. Pred vsem je razumeti kan celarja, da bo ako dobi moč dik-» tatorja skušal gospodarsko rešiti državo na način, da bo upe-Ijal novi delovni čas v Nemčiji. Delat ci bodo morali delati najmanj to. ur na dan. Osem ur Zase. drugi dve uri za državo. Dalje namerava nova vlada silno obdavčiti junkerje, veleposestnike in veleobrtnike. Ti bodo morali v denarju pomagati državi, a delavci z delom in na ta način ima Stresemann upadle, da se bodo tekom kratkega časa, ako bo hotel celokupni na-r°d kooperirati z vlado, raz-^erp izboljšale, in država bo Pnšla do možnosti, da bo lahko CrPala potrebni denar za vojno °dskodnino. kar se od nje zah-tcva strani zaveznikov. Sliši se, da se je tudi industri-Stinnes začel zanimati za '^PoirioČ sedanjim razmeram na ^em. Sestavil je neke pred-kako rešiti vprašanie, pod gKuni pogoji bi se vrnili nem- 1 delavci v zasedenem ozem-na delo. In dalie pod kaki-"J1 PogOJi bi se dalo urediti odštevanje vojne odškodnine Franciji. KRVAVA STATISTIKA. Chicago. 111. — Število avtomobilskih žrtev je narastlo v tem letu na 528. Od streljanja 191. Od munšajna 155. AMERIKANKA BO PROGLAŠENA ZA SVETNI- • CO V VATIKANU. Madrid. — Vatikan je odredil, da se bo kanonizirala Elizabe-tha Ann.Seton kot prva ameriška svetnica, tako se poroča iz Rima. Pokojna Seton je bila u-stanoviteljica dobrodelnje orga-! nizacije "Sister of Charity in America.' Kot se čuje iz najnovejših poročil, so poslanci v Reichstagu sklenili z večino -podpirati kan-celarja Stresemanna. On je zadnje upanje Nemčije. Od njegovega nastopa je odvisna usoda Nemčije. V kratkem se bo Stresemann pokazal kaj zna, in kaj sme od njega Nemčija pričakovati. ŽUPAN DEYER NADA-I UUJE S SVOJO OFENZIVO. - 1 "" 799 aretacij izvršenih. — Preiskujejo se saloni in policija zaplenjuje opojne pijače, kotle in drugo. —o— Chicago, — Vojska proti prodajalcem opojnih pijač Se v tem mestu nadaljuje s polno paro.. Moderni babilon. v katerem je bila doslej velika svoboda v tem oziru. postaja o«d dne do dne j bolj suh, in župan De ver pravi. da ne bo odjenjal preje, dok-jler ne bo mesto Chicago spošto-jvalo prohibicijske odredbe. Y soboto so zaprli 184 salo-t nov. Aretirali« so 79Q oseb, na j katere *r> nTr1efe!7"T>o" s^rmlTTr'Tn' so pili kaj močnejšega. Veliko salonarjev je zaprlo svoje prostore v soboto večer ker so slutili preiskavo od strani policije. Kateri niso ✓jnpr'li so jih obiskali oddelki policije, tako. da praktično so bili v soboto večer zaprti vsi saloni v Chicago. j Dever se je zavzel in hoče na-j rediti iz mesta Chicago v tem j oziru ugledno mesto, tako je izjavil sam v soboto dopoldne. Vsem policijskim častnikom, ki so zavlačevali preiskave iz lastnih nagibov je zagrozil, da jih bo odstavil za kazen. Po več salonih so našli kotle za kuhanje žganja in druge priprave za izdelovanje opojnih pi-jjač. Vse so zaplenili in zraven po enih krajih cele družine od-|peljali na policijsko postajo. Dever je ukazal tudi. da mo-jrajo vsi salonerji odslej naprej •odstraniti zagrinjala na oknih. Neprozorna stekla se morajo odstraniti in nadomestiti s čistim steklom, da lahko vsak vidi sko-Izi. kaj se bo odslej po gostilnah ugodilo. Vsi saloni morajo biti odkriti po 24. ur na dan je ukazal župan. AMERIŠKE VESTI. ■■ — Washington. — Ameriška poslanika polkovnik George Harvey in Wasburn Child, prvi v Londonu in drugi v Rimu sta oba podala rezignacijo preziden-tu Calvin Coolidgen. Prezident se bo prihodnji teden posvetoval s svojimi svetovalci, nakar bo i-menoval novci poslanike na ti mesti,> katere bosta zapustila gori imenovana 1. januarja 19.24. — Washington. — Pri prihodnjem zasedanju v senatu se pričakuje vročega političnega boja za reformiranje farmarskih razmer. Senator Magnus Johnson minnesotski gromovnik že grozi z resnim bojem glede teh zadev. Pa tudi Tohnsonovi nasprotniki se pripravljajo z vso paro. Zato bo čuti pri prihodnjem senatu mnogo zanimivosti. — Chicago. — John T. Adams načelnik narodne republikanske stranke je te dni posetil Chicago s tremi drugimi odborniki, da preskrbi vse potrebno za republikansko narodno konvencijo, ki se bo vršila zopet v Chicago. — Sterling. HI. — Richard Knill in Albert Goldsmith iz Chicage. sta bila aretirana v Clinton. Ta. radi avtomobilske tatvine in privedena na sodišče v to mesto. Izpuščena sta bila proti varščini $2.500. V soboto tlu-.se .imfcla^ja w*t i i>a- t-oilu-i j k k -i U« ravnavi : a o nobenem ni sluha ne duha. Sodni ia bo zda i zahtevala da se plača poroštvo. — Knoxville. Ky. — Na tu kajšnem križišču se je pripetila velika železniška nesreča. Vlak je zadel v vozeči avto in enega potnika na mestu ubil, pet pa je smrtno nevarno poškodoval. — Mellon. Wis. — Triletni sinček Ralph Henrv se je zgubil od svojega doma že pred desetimi dnevi in vsi poizkusi z iskanjem, da bi se ga našlo so bili dosedaj brezuspešni. Ljudje so prepričani, da je zašel iz forme v gozd. in da so ga tamkaj raztrgali volkovi, ki se zadnje čase klatijo po okolici. "Y Shenandoah. \\ is. — Avtomobil L. M. Oziaha ie zdrknil po strmini v globoko dolino in pri tem se je na mestu u-bila njegova soproga. Sam Mr. Oziaha pa ie v bolnišnici, kjer se bori med življenjem in smrtjo radi silno hudih poškodb, ki jih je dobil pri nesreči. — Des Moines., Ta. — X<>čni roparji so se pojavili v tem mestu in okradli štiri domove. Po. ^kradli so denar, zlatnino in sploh vse. kar se jim je zdelo kai vredno. Policija je bila obveščena, ki pa ne more ničesar izslediti. — Chicago. — Porota ie te dni spoznala Mr. E. D. Stokesa newyorskega denarne^i mag-nata krivim radi obrekovanja njegove soproge Mrs. TI. I.. Stokes. Kako kazen ga* bo zadela še ni določeno. — Manavunk. Pa. — V tukai-šni papirnici se je odprla cev. iz katere je pričel uhajati klo-rin zeleni plin. Prihiteli so og-njegasci. izmed katerih ie bilo šest jako nevarno oplinienih in poleg teh še 39 tovarniških delavcev. Vsi so bili odvedeni v bolnišnico, kier se jim je dala prva zdravniška pomoč. — Chicago. — Zadavil se je v Evanstonti Henrv E. Mersoh z jabolkom. Mersch je bil policijski' kapitan več let v Evan-stonu. Star je bil 61 let. Tedel je jabolk in se na lepem zadavil. Ko je prišla soproga domov ga je našla mrtvega na tleh. Poklicala je zdravnika, ki je po kratki preiskavi našel v njegovem dušniku velik kos jabolka. JUGOSLOVANSKE NOVICE Radikalna komedija v Trbovljah. Trbovlje— Za danes 11. sept-ob 4. popoldne so radikali sklicali v Trbovljah velik delavski shod. Na plakatih, ki so jih raztrosili po Trbovljah, Hrastniku. Zagorju, Kotrežu in Kisovcu so oznanjali, da bodo govorili zastopniki vseh strank in organizacij. Res je privrelo skupaj j vse polno ljudstva od vseh krajev. Toda radikali so izginili v Volkarjevo gostilno k zaupnemu sestanku, dočim je orožni-štvo ljudi razgnalo. Nekaterri so se jezili, drugi pa smejali, češ: (Radikal Lukan kot strankar je 'shod sklical, radikal Lukan kot velik župan je pa shod prepo-I vedah Med delavstvom je veliko j ogorčenje radi te komedije, s katero so radikali potegnili ubo-, ge delavce. Ker so ti radikalski veljaki, včeraj še najbolj krva-vordeči komunisti, bili v zadre-. gi, so začeli širiti vest, čes. da je shod prepovedala SLS. Na fo laž se seveda nihče ni vsedel. I Mesto zborovanja so imeli potem radikali pri zaprtih vratih 'zaupni sestanek, na katerem so , sklenili, da bodo šii na delo. Na poznejšem sestanku z zaupniki , i delavskih organizacij pa ta sklep Jni prodrl. Kaj bodo. pa sedaj Jfe.toriji radikalni '•rudarji/' se ne ;ve. Splošno pa se govori, da je ta radikalska komedija bila na-ilašč domenjena igra. delavstvo j zbegati — v . prid Trboveljski 'družbi. I -tJ- Železniška nesreča. Dne 7. t. m. ob 1045 je brzo-vlak. ki vozi proti Dunaju na Ijpostaji St. Jurij ob j. ž. zadel v tovorni vlak. ki je stal na progi. Od brzovlaka je polomljena lokomotiva in ^ vozovi so skočili s tira. Od tovornega vlaka , pa je zdrobljenih io voz. med .'njimi nekateri na drobne kose. »C ;Se včeraj, to je v torek, so leža-' le tam razvaline vagonov. Zasluga. da ni bilo večje nesreče gre strojevodji brzovlaka. ki je . zmanjšal hitrost od 70 na jo .jkm. ko je opazil nevarnost. Pot-• niki so zbrali zanj 3400 dinar-jjev. Kdo je kriv, pokaže preiskava. J —o- j Kanonik Jožef Mešiček umrl. ■ j V pondeljek. dne 10. septem-jbra ob S. uri zvečer je umrl v ! Brežicah gospod Jožef Mešiček. častni kanonik, dekan, mestni ! župnik, knezoškofijski duhovni j svetnik, član okrajnega šolskega , Uveta. ravnatelj posojilnice, načelnik kmetijske podružnice itd. ■ Pokojni se je rodil 18. marca 1865. v Sevnici. V mašrpka je [bil posvečen 18. julija 1887. Bil . je daleč naokoli zelo priljubljen in visoko spoštovan. Pogreb bo v četrtek, 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v Brežicah. R. I. P. -o—— Rop na Dobravi nri Bledu. Dne 3. m. m. ie neki neznanec napadel Franc Čada. redova kr. garde. Ropar mu je odvzel denarnico z 330 dinarji gotovine, nekaj pisem in knjižico, nato pa neznano kam pobegnil. -o- Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 2. do 8. septembra 1923. so bili v Ljubljani naznanjeni naslednji novi slučaji nalezljive bolezni: t slučaj škrlatica. 2 le- garja in 8 slučajev griže. ——0-- 3100 dinarjev i je ;iekdo izvabil .posestniku Ig-jnaciju Kotniku v Horjulu. Sto-|rilec je nato pobegnil na Hrva-Ul-n V delavskih vrstah se čisti. ORGANIZIRANO DELAVSTVO SE OTRESA RDEČEGA • RADIKALIZMA. — GOMPERS POJASNIL STALIŠČE AMERIŠKE DELAVSKE FEDERACIJE._ RADIKALNI RDEČKARJI SPOZNANI KOT " HUJSKAČI, ZATO SE JIH DELAVSTVO OTREŠA. — GOMPERŠ ZK ODPRAVO OTROŠKEGA DELA. Portland, Ore. — Zarja resne-nega in treznega razuma se po-iavl.ia na obzorju Ameriške Delavske Federacije. To nam po-kazuie letošnja letna konvencija te mogočne in edine prave delavske organizacije v Zedinje-'nih državah, kjer je mesto za vsakega poštenega delavca in obrtnika. Čistijo se delavske vr-j ste, vse suho listje, ves škodljivi plevel odpada, a ostajajo zraven le čvrste korenine in vejevje, ki so neokužene od radika-lizma. Xa konvenciji so zopet poiz-. kušali kot to vedno silijo med poštenjake rdeči socialisti in ko-. . munisti, ki so imeli pripravljene 1 agitatorje, da so agitirali za ra-jdikalizem po znanem zavajal-I skem načinu. Namreč, da pride-. jo med poštene ljudi v ovčjih oblačilah. a pod kožo so zgrab-,-ljivi volkovi, ki prežijo na žrtve in željno čakajo trenutkov, da bi zasejali razdor, razredno so-, vraštvo in podrli, kar so dobri sezidali. i I Miluauška "D. S." je v zadnji številki točila krokodilove solze, nad netočnim nastopom predsednika Gompersa. O mo. žu. ki je vodil usodo ameriških delavcev skozi burne čase nezadovoljstva in vedno skrbno pripeljal čolnič A. D. F. k varnemu obrežju, je zapisala v svoji j absurdnosti : "... Konvencijo so «»tw>rili kot običajno z mo-j litvijo, nakar je stari lisjak i Gompers stresel svoje običajne otrobe . . Komuniste v, MiKvaukah to tare. ker so začeli konvencijo z molitvijo. Po Novakovem je samo tista seja prav otvorjena. ki se je otvori s hudiči, s priduša-njem, s zabavljanjem čez duhovnike. vero. itd. Ni čuda, da I vas umazane komuniste izbaca-! jo od vsepovsod. O tem bolj podrobno prihodnjič. Na konvencijo A. D. F. je dospel tudi neki Max S. Hayes u-rednik nekega socialističnega li-j sta v Clevelamlu. Govoril je po 1 zavajalskem načinu, kakor so-j cijalisti znajo. Priporočal je • sprejem tudi radikalcev v organizacijo itd. — Na njegov govor je jedrnato in možato odgovoril predsednik Gompers. Med drugim mu je tudi rekel: "Po vašem govoru se vas razume, da mislite, da je naša or-, ganizacija zbirka raznoterih, !___i_l IZŠEL JE KOLEDAR "AVE MARIA" ZA LETO 1924. Te dni se je pričel razpošiljati' Koledar "Ave Maria" za prihodnje leto 1924. Krasna knjiga je. Vsebuje 290 strani zanimivega berila. Vsi spisi so originalni izpod peres najboljših slovenskih pisateljev. Koledar vsebuje zopet mnogo slik slov. cerkva, šol, društev, itd. Nabavite si krasni koledar predno poide.-Cena je 50c. Za v stari kraj 75c. Dobite ga pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa če ga naročite direktno od; , "AVE MARIA" 1852 W. 22nd PL Chicago, 111. DENARNE POSHJATVE. Včerajine cene ko bile jufoalovajt-•khn dinar jem: 100 — Din........ $ 1.40 500 — Din........ $ 6.60 1000 — Din........ $13.00 2500 — Din........ $31.00 ' 5000 — Din........ 62.00 Za italijanske lire: 50 — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ 5.25 500 — Lir ........ $24.00 IOOO — Lir ........ $47.00 Pri večjih svotahv ki presegajo 20 tisoč Din- ali 2 tisoč lir, damo še p€ sebni popust. Predno pošljete dena črez druge tvrdke se spomnite n naše podjetje, ki bo Vam poslalo Va» denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje! Vse pošiljatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L strankarskih elementov, kar pa ni bila vsaj ne dosedaj. Kakšna bo naša organizacija in kdo bo v njenih vrstah bo odločila konvencija. Če mi ne moremo 7, vami ni to naša napaka. Ako mi vidimo, da je kdo napačen, nepraktičen, zapreka rtvsemu našemu poštenemu gibanju, da iz-podkopuje temelj naši republiki, smo primorani izstopiti jpfoti njemu kot se viHi nam potrebno. Mi stojimo kot skala za A-meriko! Mi smo vedno pomagali pri razvoju industrije." O otroškem delu je dejal: "Naša najvišja dolžnost je, ,da nekaj ukrenemo radi otroškega dela. M 1 se moremo boriti do skrajnosti, da priborimo v zakonodaji amendment k ustavi, ki bo zabranjeval zaposljevanje nedorastlih otrok." Tako govori mož. ki je načelnik Ameriške Delavske organizacije. Mož izkušen, ki je sam videl, kako varen je za dela v ske organizacije rndikalizem. ; Radikalci šo spoznani kot huj-jskači in kot taki so nevarni vsaki pošteni in dobri stvari. Ame-jriško delavstvo jih .je spoznalo i in zato se jih otresa. Kaj pa ti slovensko delavstvo? jTi.se boš dalo še vleči in farba-,ti ocj teh nergačev? Boš še naprej zdržavalo lawndalske hujskače in potvarjalce s svojimi •žulji? Boš še?! Le daj! ako si [ tako zaslepljeno ! -o——■ USTRELILA SVOJEGA MOŽA. Chicago. — Mrs. Agnes Tho .mas je sinoči ustrelila svojega (lastnega moža na 3653 W". Ohio }Str. Zgodilo se je tako le: Mr. j Forest Thomas njen mož, je -spal popoldne, ker je delal pono-.či. K postelji mu je nastavila bu-I dilko, ki jo je pa v spanju iz 1 mize zbil. Ko je ona dospel* zvečer domov je še vedno spa^ Pokliče ga, a on jo je klofutnil. Žena je šla po samokres v oma-; ro in mu ga nastavila naj prvo' v ;šali. A mož vstane in se začne •s žeijo trgati. Tej se je pri fem ;samokres sflrožil in strel je na mestu ubil njenega moža. Mesto, da bi bil šel o polnoči na delo, so ga položili na mrtvaški oder. -o- t^* ŠIRITE LIST EDINOST EDI NO S T OJWtfTY.) "/ Uhaja vuk torek, Četrtek in soboto. — tnunJ etecy Teeedlj and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company it«9 Weit sand Street, CHICAGO. ILL. ___Telephone; Canal 009!. Cene oglatom na xahteto Advertising rate« on application. NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto...................$3.00 Za Združene Države za pol leta................................$1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .... $3.90 Za Chicago. Kanado tn Evropo za pol leta .... $1.75 1UBSCRIBTION: For United Sutes per year ............................$3.00 " For United States for half year........................$i-5<> For Chicago, Canada and Europe per year.. $3-3© ._" _ Chicago, Canada and Europe for half year.. $1.75 Dopisi za torkovo številko morajo biti v uredništvu najkasneje do t2. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNA& DO KDAJ JE PLAČAN LIST. # Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd i§79- Odkrita beseda. (Konec.) 1; Jft. našo vero smešiti! — Kdor zaničuje in sramoti eno katoliško napravo, zaničuje in sramoti obenem tudi vse druge katoliške naprave. Komur so za nič katoliški listi, katoliški nauki, komur se po katoliški izobrazbi celo ' spakuje/' temu je ravno tako zanič tudi katoliška Jednota, ker tudi ona spada v vrsto katoliških naprav. Zato pa član biti katoliške Jednote, pa sramotiti katoliške naprave, med katere spada tudi Jednota, se pravi sramotiti samega sebe, se pravi pljuvati v lastno skledo. Človek, ki zabavlja čez katoliške liste in katoličane radi njih' sramoti, obenem pa zagovarja najbolj zagrizeni? pro ti-katoliške in proti-verske liste, ki se n^ najostudnejši, peklenski način polni satanskega sovraštva bojujejo proti vsemu, kar je katoliškega in katoličanom svetega, in z njimi simpatizira, ne spada v katoliško Jednoto1 Ako J. S. K. J. ne mara imeti nič opraviti z vero, jaz kot njen član za svojo osebo nimam nič proti temu. Toda če pa lahko trpi, Če lahko prenaša in tolerantira največja bogokletstva, ki jih slovenski odpadniški listi bruhajo iz sebe, njih najnesramnejše napade na vero in najhujše žalitve katoličanov, zakaj bi enako ne prenašala in tole rati tirala tudi naše katoliško prepričanje, posebno še ker je ona sama ali se vsaj samo imenuje katoliška? Če Jednota neče o veri razpravljati, zanjo vnemati, jo pred sovražniki braniti — saj tega od nje nihče ne zahteva _ na i vsaj vero ne napada, katoličanov ne sramoti in njih verskega 1 čuta ne žali. { Iz članka: "Smo še zelo daleč . . se vidi kakšno prostost in enakost bi imeli katoličani, ako bi se združili s kako drugo Jednoto, katero nam tako radi zagotavljajo ravno oni, ki se še sami v naši lastni katoliški Jednoti. v naši lastni domači hiši, ne morejo zdržati, da bi nas katoličane ne zaničevali in sramotili. S tem bi nas radi samo na led speljali. Kako naj bi nas v kaki drugi Jednoti, na pr. S. N. P. J., ki smrtno sovraži ime "katoliško," spoštovali in nas imeli enakopravne, ko nas ne spoštujejo niti lastni sobratje v naši katoliški jednoti? Kar vsak naj sam gre tja. kamor spada. Mi pa hočemo biti sanu» tam, kjer je za vse enaka prostost, enakost, za vse enaka Pravica. Andrej Tomec. -o- IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Posebno pa se ne bomo nikdar pustili sramotiti od glasi-lednote. ki nosi ime: "Katoliška."' Mi se ne držimo katoliških naukov zato, ker se nas jih je učilo, temveč zato, ker smatramo te nauke za dobre, edino prave. na edino katerih podlagi je mogoča sreča človeštva. Ce bi' se mi držali teh, naukov It vsled vpliva tistih, ki so nas jih učili v stari domovini in se vsled lastnega prepričanja. l>i gotovo zdaj v tej deželi te nauke zavrgli, ko smo prišli pod drugi, nasprotni vpliv, t. j. da nismo tukaj zaničevani, ker se teh naukov ne, držimo, kot bi morda bili v stari domovini, temveč smo nasprotno zaničevani zato, ker se jih držimo. Da so katoliški nauki dobri in edino pravi, je jasen in živ dokaz sedanji vulkanični in razburkanemu morju podobni svet sam, ki je zavrgel vero in katoliške nauke in se zdaj vsled pomanjkanja krščanskih čednosti, posebno krščanske ljubezni, pravičnosti in pokorščine mori in med seboj kolje, kot se ne niti divja zverina in se koplje v lastni krvi. Če bi kaj še drugega bilo, ki bi vero in njene nauke nadomestilo in svet osrečilo, bi ■gotovo že i znajdi i: zato je ves trmi, vse delo, vsi napori državnikov in voditeljev držav in narodov, da bi svet vmirili in osrečili, zastonj, in bo tudi nadalje vse. razun vere in njenih naukov, zastonj. Čim manj je vere na svetu in čim manj se svet ravna po katoliških naukih, tem nesrečnejši je kljub vsemu napredku. Ce bi bila vera vir zla, kakor trdijo, in njeni nauki napačni, nevera pa vir dobrega, bi moral biti svet dandanes zelo srečen, .j..^... ...» ker je vere tako malo, nevere pa toliko, pa je v resnici ravno nas- tudi za dar. ki sem ga sprejel, protno, čim manj je vere in čim več je nevere, temveč je tudil®°£ plačaj! zla na svetu In to je največji dokaz, da je vera vir vsega do-' Drugi dan sva začela z Mr. brega, nevera in brezverstvo pa vir vsega hudega. Zakaj se potem zaletavati v nas radi vere, ki nikomur nič ne škoduje, koristi pa vsem? Saj še mi vas pustimo v miru radi vaše nevere, katera vsem škoduje in morajo radi nje trpeti tudi nedolžni in pravični? Kaj mislite, da če ste vi vero svojih očetov zatajili in zavrgli, od nje odpadli, da moramo tudi mi vam slediti? Mi vemo, kaj imamo ko imamo vero. vemo kaj komu in da so /Indianapolis *ja^ko "^ri-j zakaj verujemo. Naša vera ima močno in trdno podlago, pa J jazni Slovenci, povsod so mi šli' "P"* od mo^c farme niti ve" ---— 1—-----1 . 1 . .. _ 1 deli niso nič o toči, medtem, ko je na naši strani padala precej 1 debela. Na daleč pa je segla do 85 milj. Indianapolis, Ind. Dne 18. septembra sem se podal zopet na pot, ker sem obiskal Indianapolske Slovence. Napotil sem se kakor ponavadi h Mr. Komlancu, kjer sem bil zopet jako dobrodošel in gostoljubno sprejet. Zatem sem ^e zglasil še pri Mr. Urajnarju, kjer sem dobil stanovanje, kakor tudi hrano ves čas mojega bivanja v Indianapolisu. Zato se U-rajnarjevi družini iz srca zahvaljujem za vso postrežbo, kakor Komlancem obiskovati tukajšne Slovence. Mr. Komlanc je dober agitator in jako vnet za katoliški tisk. Hvala Bogu dosegla sva jako lep vspeh. kakoršne- to se za nas farmarje bliža k svojemu koncu. Sedaj pobiramo po polj ti že Ivolj zadnja pridelke. Ketina je bila pri nas srednja. \ naši okolici še ni bila ravno preslaba. Po enih krajih se paj pritožujejo, da so imeli en čas preveč dežja, in da je to raznim' pridelkom spomladi škodilo. r\ udi točo smo imeli meseca! julija, ki je nekatere pridelke' precej' poškodovala. N..' pr. na fižolu se je toča poznala po enih: krajih tako občutno, da se je posušil na marsikateri njivi,i vsled toče. ki ga je zbila in se-| sekala do zemlje. Marsikateri, up je bil vsled toče vzet. Drugi pridelki niso bili še tako slabi. Koruza prav dobro kaže in nje bomo največ pridelali to leto iz- ga nisva pričakovala. Liste ki ™ed .vsch Pridelkc>v- Koruze to-se borijo za resnico in pravico'C? poškodovala. Pas, ljubijo povsod. Moram pa reči.^' ^f'??? Je ?ekala da SO v*' 1 rwlir»nnn.n1icii ™_|bl1 S1F°k 7 do 8 milj. Ma- meten razlog, logičen vzrok. Mislite, da jo bomo vam na ljubo »a roke in se radi naročali na tudi mi zapustili, kakor ste jo vi? Nikdar! Pa če si tudi še toliko prizadevate! Ali ste nam vi več kot Kristus, ki je to vero učil, zanjo toliko trpel in žrtvoval, njeno resničnost s svojim svetim življenjem, s svojimi modrimi nauki, s svojimi čudeži, posebno pa s svojim vstajenjem od smrti dokazal, več kot toliko svetnikov, ki so s svojim svetim življenjem, toliko število mučenikov. ki so z mučeniško smrtjo dokazali, izpričali njeno resničnost; več kot toliko največjih učenjakov vseh dob, ki so imeli in spozna- —_________ — ^,- vali vero; več kot vsi najboljši, najplemenitejši ljudje, ki imajo stal dnevnik je pa potrebno, da vero in po njej žive; več kot naši slavni predniki, ki so za vera, |se VSe P°vsod pridno agitira za ta svoj najdražji zaklad, skozi stoletja kri prelivali v boju s list" list Edinost. Kakor drugod, ta-1 ko se sliši tudi tukaj klic dnevniku. Dnevnik bo list gotovo postal v doglednem času. V kratkem začne izhajati po štirikrat na teden in potem, kakor hitro se število naročnikov dvigne na število, ki bo dajalo jamstvo za obstoj bo list začel izhajati dnevno. Da bo preje po- krvoločnim Turkom ; več kot naši lastni stariši, ki so nas v tej veri vzgojili? Nas morda.par slovenskih propalic in odpadnikov bolj ljubi, kot »naše lastne matere, ki so nas v katoliškem duhu vzgojile? So nam mar ti ljudje glede vere bolj merodajni kot sam Bog, sv. pismo, kat. cerkev, apostoli, svetniki, mučenci učenjaki. vsi dobri in modri ljudje, zgodovina, izkušnja, naša vest. naša pamet? Mi pustimo vašo nevero, vašo versko brezbrižnost ali polovičarstvo, mi v^s radi tega ne napadamo, ne sramotimo, niti vas ne zaničujemo, vam našega prepričanja ne vsiljujemo, temveč vas in vaše mišljenje spoštujemo, zato morate pa tudi vi _____... uiu«.««!, Kjer enako nas pustiti v miru radi naše vere, radi kat. cerkve, radi sem bil gost vse dni mojega bi-naših duhovnikov, radi molitve, radi katoliških naukov, kateri vanja v tej naselbini. Nadalje lepa hvala tudi Mr. Česniku za postrežbo in gostoljubnost. Vsem plačaj ljubi Bog! Obiskal sem tudi tukaj jako priljubljenega preč. g. župnika Fatra Cirila Orendača, O. M. C., ki so naju z veseljem sprejeli ter nama želeli veliko vspeha in božjega blagoslova pri razširjanju katoliškega tiska. Tudi so nama podali več koristnih navodil za agitacijo. Za vse se pre-častitemu g. župniku najlepše zahvaljujem. Hvala tudi Mr. Komlancu. kakor tudi Mr Urajnarju in obema družinama, kjer so vsakemu le v čast, in radi spolnjevanja verskih dolžnosti; morate tudi vi enako spoštovati naše prepričanje. Kadar bomo mi vas napadali, zaničevali in sramotili* radi vaše nevere, vašega prepričanja — potem pa le po nas! Mi nečemo nikakega boja, katoličani smo najmiroljubnejši, n a j po tr pežl ji vej š i in najprizanesljivejši ljudje; z nami je lahko vsakdo v miru, če le hoče biti. Zato ne bo za boj med nami nihče drugi odgovoren, kakor vi, ki nas izzivate in nas silite k odporu in brambi. Pustite vi nas v miru in mi bomo vas pustili v miru ; ne bo se nam treba braniti. Za vaš odpad od vere, za vašo nevero, za vašo versko brezbrižnost, za vaše brezversko življenje, sploh za vaše zasebno življenje in opravilo se živ krst ne zmeni, a nas katoličane, ki se držimo zvesto svoje vere, ki se hočemo ravnati po naukih vere, z eno besedo, ki hočemo biti dobri, pošteni in pravični ljud-je^ ki hočemo biti značajni in čednostni, radi česar bi nas moral vsakdo spoštovati, se pa že drzne vsaka baraba ob vsaki priliki napadati, sramotiti in se iz našega prepričanja norcev* Na društvenem polju se jako živahno deluje v tej naselbini. Pri tem delu pomaga rojakom veliko preč. g. župnik Father Orendač, zato ga tukajšni rojaki tudi tako ljubijo, kakor svojega skrbnega očeta. Končam svoj dopis in ob tej priliki še enkrat najlepše pozdravljam vse Indianapolske Slovence. Leo Mladich, pot. zastopnik. -o- Harrisdale, Ia. Cenjeno uredništvo: — Zopet sem si vzel nekoliko časa', da napišem par vrstic za vaš list. Le-' Z veseljem prebiram dopise tnichiganskega farmarskega poročevalca, ki tako pridno poroča iz svoje Rothburške farmarske naselbine. Kako pridno hvali tamkajšne kuharice, da so še mene prijele skomine, da sem mislil, da bi jo bilo dobro kar tja popihati, mesto, da smo tukaj edina slovenska družina med Nemci v Iowa. Jaz sem imel tu farmo v najemu in jo bom prihodnji mesec zapustil, ker imam zarentano že drugo večjo farmo, ki meri 120 akrov. Letos sem imel samo 80 akrov, ki je pa radi pašnikov bila nekoliko premajhna in tudi na primernem mestu ni bila. Sedaj bom dve milji bližje mesta, kot sem bil dosedaj, kar je tudi veliko vredno zlasti radi o-trok, ki bodo imeli bližje v šolo in do cerkve. S zanimanjem prebiram tudi vašo polemiko s verskimi nasprotniki. Reči moram, da Edinost v tem oziru zasluži priznanja. Tako bi morali delati še drugi katoliški listi. Le kaj bi molčali, kadar nasprotniki vpijejo, po njih in dokazati jim, da so v zmoti, pa bodo molčali. Zato pravim, da dam čast listu, ki je tako odločen, da se postavi za resnico v boj neglede na to kaj kdo poreče. Priloženo pošiljam malo svo-tico, katero prosim, da odpoš-Ijete na naslov moje matere, da bodo imeli kak dinar za božične praznike. Pozdravljam vse naročnike lista šfrom Amerike! Farmar iz Iowa. Milwaukee, častitamo, častitamo i Od kod je svet? to vprašanje se rešuje na svetu od kar pomni človeški rod. Tisti, ki verujejo v Boga, vejo, od kod je. Brez-verni učenjaki vseh časov in vseh krajev so pa spisati o tem vprašanju velike knjige in učene, da svet nad njimi strmi. Toda odgovora niso mogli najti. Ali je preje kura. ali je bilo preje jajce.'' — Če je bila preje kura, od kod je pa bila ta prva kura, ki jajc še ni bilo? Ako je bilo preje jajce, od kod je bilo tisto prvo jajce? — "Ignoramu in ignorabimus!" je žalostno zakli-cal veliki rimski učenjak, ko je leta in leta študiral in preiskoval to vprašanje! "Ne vemo in nikdar ne bomo vedeli." Toda česar vsi brezverski največji učenjaki sveta niso mogli najti, to je našla učena glava in sicer učena glava neke slovenske rdečkarice in sicer je Milwaukee to preslavno mesto, kjer živi ta velika učenjakinja. ,0, častitamo ti. Milwaukee, kajti, kmalu se ho imenovalo tvoje i-me po celem svetu, kajti rešeno je najvažnejše in največje vprašanje celega stvarstva. Yreseli se slovenski narod, kajti, ti si dal svetu to strašansko učeno glavo! O. kako smo ponosni! Kar poslušajte, kaj nam piše ta slavna učenjakinja rdeče barve : "V meni se je rodilo smrtno sovraštvo do vere vse to se je pričelo ko sem rodila dete. ker takrat sem izprevidela od kod izvira svet in takrat se mi je odvalil težki kamen od srca. zdi se mi, da sem šele sedaj svobodna, ki gledam resnici v oči T" Ali zdaj veste od kod je svet? Neka slovenska rdečkarica v Milwaukee ga je rodila. O, dražestna učenjakinja. zakaj nam ne poveš svojega slavnega imena? Zakaj se skrivaš za brezpodpisno pismo, ko bo vendar ves svet strmel nad toliko tvojo modrostjo. Na dan z imenom ! prosimo lepo na dan! Na ljubo slovenskemu imenu na dan! Mi ga moramo vedeti. Svet mora vedeti, kdo je ta veleučena glava, ki je iznašla toliko modrost, kdo je ta oseba, ki je svet rodila! Kamen se bo odvalil tudi od milijon src, ko bodo to či-tali! kakor se je nji, ki je "rodila svet V Dajte, dajte rojaki v Milwaukee, preiskujte med seboj, kdo je ona učena zvezda, ki sveti v temi med vami, da jo postavimo na firmament, da bo svetila celemu svetu. Bajgali, kaj takega nima nobena druga naselbina. * * * Vendar, da bodo rojaki videli, kako strašno učeni so naši slovenski rdeči brezverci in kako strašno globoko mislijo, naj tukaj natisnemo še več iz te u-čene razprave, s katero nas je počastila ta brezpodpisana rdečkarica iz Milwaukee. Pismo bomo tako napisali, kakor ga je pisala sama učenjakinja z vsemi slovniškimi napakami. Glasi se. "Cenjeni plemenitaši! ' Tukaj vam napišem en par vrstic na katere vas prosim da mi jih pojasnite v listih Edinosti ali Avč Maria, niše dolgo od kar sem dospela is starega kraja pa £e nič ne verujem v tiste nauke v katere sem bila podučena, 411 katere vi učite, oziroma dedikti-rate ubogemu zapeljanemu ljudstvu. Svet ti vse odpusti in spregleda, razven napak. * * * Po tistih mestih, kjer živi, dosti zaljubljenih ljudi, so raz- našalci pisem zelo zaposljeni. * * * Nekatere ženske so tako pre-yarljive, da bi niti najboljši ma-tematikar bi ne mogel izračunati koliko so stare. * * * Farmarji ne služijo samo sebi s svojimi produkti, ampak tudi prekupovalci se žive od njegovih produktov. f (Sledi odstavek, katerega ^ priobčili zgoraj.) Prisegam pri svitlem soincu, in bledi luni, da moja vera je Dra va. ker verujem samo v narav, in mater zemljo, ker ona ona rodila vse rastlinstvo živalstvo m ubogo zapeljano ljudstvo Po_ sebno pa to mi negre v glavo in vedno se vprašujem kako j« to mogoče da je bilo ravno A dam prvi človek na svetu in E va šele iz njegovega rebresa t»~ stvarjena, kar vroče mi postaja pri teh mislih, ker mi ne pride pravi zaključek na um. Bog nj mogel biti tako mogočen, da bi , bil ustvaril Adama prej kot Evo j in še celo iz njegovega rebresa, I ha, ha. ha, ta je pa lepa, to si ; naj misli samo tisti človek ki nima nič pameti. Tukaj je nekoli-. ko vprašanjev: Zakaj je Bog stvari! prvo zemljo in potem še le rastinstvo in zakaj je morala žena roditi vso človeštvo do da-jnes zakaj ni ta posel Adamov j in njegovih potomcev, če je bil j on prvi človek zakaj je pripustil to tako važno in velikansko delo ženi ki je tolikov ponižujejo, če bi bil Adam res še kje. bi gotovo vas kaznoval, ki tako Iažete o njem. faz pa pravim, prvi čfo~ vek se je rodil iz materinega telesa kot se še danes vse kar je živega vse je nastalo iz materinske narave samo njena kri je vsegamogočna človek ima v rre-snici samo mater ravno tako rastlinstvo in živalstvo je nastalo iz zemlje ona je tudi mati, rastlina raste, rodi sad in seme, seme zopet vsejema ona ga 0-plodi in rodi, samo ona je zmožna do tega. zakaj ? Zato ker se je razvilo iz nje ravno tako tudi človeštvo in živalstvo, mati rodi sad in seme njena narava odloča spol in daje življenje, če se ozremo nazaj vidimo, da je mati rodila očeta otroka, ravno tako starega očeta, praočeta, in tako dalje in dalje in če tako šte-ješ tako nazaj pa boš videl kam ,ta pot drži. mi smo matere prvotne veličastne matere za vse skupaj bodi nam pozdravljena zemlja mati narava, pa čemu govoriti o tem vera hoče ženo uničiti, prokleta vera in jaz te naj podpiram, ne tega nikdar prisegam pri zlatem soincu in srebrni luni, da ga ni zlata sploh nobenega denarja za celi svet nikdar ne prestopim k veri nazaj rajši dam svoje življenje moje besede so odločne, moje srce odkritosrčno in dokler ne dobim pravega odgovora na vse to, ki bi lahko dvomila kakšno resnico o veri, hočem trdno ostati pri mojem sklepu kot skala do mojega zadnega zdiha. Vprašan vas zakaj vera sovraži ženo, zakaj uničuje delavce, zakaj podpira cesarje kralje in bogataše, zakaj tako laže in prikriva človeško naravo, zakaj je naša domovina tako slabotna in revna, sovražna in krvoločna, a v nji vlada vera, ki v njo tako živo verujejo, a t£*ljudje so vseeno strašno zlobni, prokleta vera, ki jih zastruplja, ki jih uči lagati. ubijati, in zaničevati in tako čez vse. To pa ni druzega kot da žena oziroma mati ne zasluži po mnenju forasejev drugega za njeno veliko delo kot ponižanje, ne. tega ni Bog nikdar učil, tudi če bi bil kje. 011 ne bi bil storil kaj takega ker on bi se zavedal, da s tem bi zaničeval samega sebe. ampak vi ste jo ponižali, ponižali ste celi svet in sebe, tako je bilo nekaj sto leti ali tako ne bo dolgo. Tukaj smo organesa-torice ki se bojujemo za pravico. lepo število je nas. ki stojimo in sme pripravljene na boj vsako minuto, ali naše delo se bo nadaljevalo in nadaljevalo od nas ni treba pričakovati nič kaj dobrega, naša organezaceja postaja močnejša potapla se v globoke misli, ki se opajajo vsaki dan z novo in močnejšo snovjo, vse te misli in to delo postaja resno in modro. Živela mati visolstva Žvela svoboda Živel proletarijat. Prosim vas v imeni in časti mojeh sester in bojevnic, da n v vaših časopisih kaj in odkrijete resnico, drugače prišel čas nevihte. Bajgali, ali ste jo videli, je huda! Pa učena, učena! O. Milwaukee, kako ti zf 'damo tako veliko učenjakmjo. ■ v NEDELJO POPOLDNE. Pite Rev; J. C. Smol«?. koledar ■tedenski ,j po bink. — Prilika o kralje. mc. Mat. 18. 4 Nedelja — Kalist. pap. in pondeljek — Tereza, dev. Tekla- ,6 Torek — Gal. opat. r7 Sreda — Hedviga, vdova, .g Četrtek — Luka, evang. Petek — Peter Alkantara, # Sobota — Ivan Kenti, spoz, cv birma.^? učinki bir- ME. Vsi veste, da je sv. )/rma za-Lrajnent, ki nas p6kr/pi v sveti eri in nas naredi v prave kristjane in vojake Kristusove v sv. Mmi zadobimo srčnost, da neustrašeno spoznavamo sveto Ve-irr. Premišljujmo nekoliko bolj natančno učinke zakramenta sv. birme! Učinki so sledeči: l. Pomnoženje posvečujoče milosti božje in krščanskih čednosti, sedmero darov sv. Duha. katere sprejme birmanec v veliko obilnejši meri, kakor jih je prejel pri sv. krstu. ' 2. Pomnoženje dejanske milosti božje, obstoječe v srčnosti, ki nam jo podeli sv. Duh, da bi neprestani* spoznavali sveto ve tm v srcu. z usttni, z življenjem; Ž7meša-nim blagom. :o:— :oo:—000— :oo:— :o: — V zalogi imamo tudi vedno najboljše grocerijsllco blago, zakar se posebno priporočamo našim slovenskim gospodinjam. ;o:—:oo:—000—:oo:—:o: — Kadarkoli se mudite v bili*1" ste. vabljeni da posetite na-^ šo trgovino in si isto ogledate. SLOGAR BROS. Največja slovenska trgovina z mešanim blagom ELY, MINN. Phone: 104. se naučite brez učitelja, ako si naročite knjigo, "Angleščina brez učitelja." Knjiga obsega 102. strani, vsebuje besednjak, ki o-značuje obenem tudi izgovorjavo angleških besedi. Zatem razne navadne pogovore in razgovore. Knjiga je zelo priporočljiva. Stane s poštnino samo 35c. Pišite po nja na: KNJIGARNA EDINOST, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Pošiljanje denarja v stari kraj brzo-___javno in drugače,_ Najhitrejši način za pošiljanje denarja je brzojavno. Dostikrat je vsled nujnosti tak način nujno potreben. V ta namen je naša banka organizirala posebne zveze in je sedaj pripravljena za točno izvrševanje denarnih nakazil v Jugoslaviji. Italiji in drugod in sicer v dolarjih, |[| dinarjih, lirah, ali kakor pač potrebe zahtevajo. HITER NAČIN za izvrševanje denarnih nakazil za stari kraj je tudi potom kabel-pisma, to se pravi, da gre nakazilo čez morje po kabelnu in potem po pošti naprej. Pristojbina za tako kabel-pismo je $1.00. ::—o—00—000—00—o—:: DOBER IN NAVADNI NAČIN za pošiljanje denarja je potom pošte. Mi imamo svoje lastne zveze v starem kraju z zanesljivimi bankami in pošto in naše pošiljatve so dostavljene točno in brez vsakega odbitka. Prejemnik dobi denar na svoj dom. ali na svojo domačo pošto. NAŠA P#SEBNOST je pošiljanje ameriških dolarjev v Jugoslavijo. bodisi po brzojavu ali po pošti. Ne pozabite tega! NAŠE CENE so vedno med najnižjimi. Prepričajte se! POTOVANJE. Vse posle za potovanje v stari kraj, ter tudi za potovanje od tam sem. kakor tudi vse druge posle tičoče se starega kraja. Vam najbolje oskrbi naša banka. Denarne pošiljatve in vsa druga pisma naslovite na ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 70 — 9th Ave., • NEW YORK„ CITY. m Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note: > GLASBA. a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem za mešani zbor in tenor solo ....$ Foe rs ter, Cantica socra, III, tel za moški zbor ...........5« Foerster, 12 cerkvenih pftfcmi za mešani zbpr .................. Foerster, 3 ecce sacerdos magmi* (dve za mešani, ena za moški zbor .................. jj Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 35c. glasovi po., .lj Grom, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo .............. 1.0» Hladnik, Deset postnih pesmi za mešan zbor................ j) Hladnik, Petero proinjih Marijinih pesmi t vojnem časa za mešani zbor ................... Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in orgije, a «33 Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani zbor........................ Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po .13 Holmar, Slava boga, cerkvena pesmarica .............:..... 2.00 Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... .40 glasovi .......................15 Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor .............. .3c Pogačnik, Missa st. Josephi za mešani zbor, partitura ........ .33 glasovi po.....................15 Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino, partitura ............ 43 glasovi po.....................z| Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po .......... tU Premrl, Hvalite Gospoda, pesmi svetnikov za mešani zbor partitura 35c. glasovi po ..... al Premrl, Slava sv. Križu, posta« pesmi za mešani zbor ........ jg Sattner, Missa seraphica za $ mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............. jo Sattner, p. Hugolin, Postno po-szni za mešani zbor, partitara Soc. glasovi po................ 4| Sattner, a Božični pesmi za solo* zbor in orgije ............ jg b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: T*i veselo poj; Na dan; Divna noč 5. zvezek: Job: V mraka; Dno-va nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.... 6. zvezek: Opomin k veselja} Sveta noč; Stražniki; Hvalita Gospoda, Občutki; Geslo .... Ji S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.}; Prijatelj in senca (moški zb-). Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmetski hiši ............ 9. zvezek: Spominčice; Večera! zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večar-ni zvon; Zdravice I.; Zdrarice II.; Oče večni; Tone Solne« — jfm Laharnar, Gorske cvetlic« za mešani zbor .................. Laharnar, Gorski odmevi za moški zbor .................. Laharnar, Planinke, za mešana zbor, 2 zvezka po ..........— Laharnar, Pomladanski nrtino vi za mešani zbor 2 zve. po .. 41 Sicherl, Trije moiki zbori •••• Orlovska pesmarica, za en glas ^f Naročila se pošiljajo na: KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd St., Chicago, ID, "MALENKOSTI" roman v Štirih delih. Španski spisal p. L. Coloma is Družbe Jacusov«. Prevedel Paulus. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO. se priporoča za nakup MOŠKE I NT " • • »PK A- VE. Izdeluje MOŠKE OBLEK' ..čilu točno in ceno CLEVELAND, OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolib naznanjam, da imam veliko zalo*o najboljših trpežnih čevljer. Vsikf vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočaml F^ANK GABRENJA 6630 St. Clair Ave. Cleveland. 0 J.KOSMACH ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV. VARNIŠEV ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. najnižje cene Prevzamem barvanie hiš zuna in znotrai. fokladarn stensk oaoir. FRANK GIMPEL, Slovenski zidar 111 kontraktor se prav toplo priporoča bratom Slovencem in Hrvatom v Dulu-thu in okolici. Delo dobro in garantirana 1315 —101 Ave. W. New Duiuth Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho. vsakovrstno orodje za Rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in kleparsko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. Forest City, Pa. List Edinost je last slovenski^Kkatoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro ▼ vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker ▼ njena najdejo največ pravega poduka, mnogo ,zanimivih novic in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNL Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati ▼ listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem ▼ Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPBHA, ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo * našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Posloven ske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejata in kdajl VSO ODPRAVO nn GLAYE DO NOG si lahko krmite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke. spodnje obleke, praznične in za na delo srajce. najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo ffridite k nam in dobili boste najboljše črevlje. ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje. kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DVORAK- & CO. 1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. Cerkvene pesmarice za mladino smo prejeli iz starega kraja. PA RTI TURA stane 75c. Posamezni glasovi 20c. Ker smo prejeli je omejeno število, priporočamo, da kdor jih želi, naj jih naroči takoj dokler zaloga ne poide. KNJIGARNA EDINOST 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. NASA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se nmjtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo »prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo »e tako malo ali veliko. Poizkusite pri nas! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicago. m. ■ Phone: Canal 00ft. _____I MlliMMI^—tiBMI DOMAČE PITO! Gregor in črna smrt Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS: "HMELJ IN MALT" traven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO! Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno. MAL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 194a W. aist Street, * CHICAGO. ILL. je zanimiva knjiga, ki jo je izdala Slovenska Matica. Povesti so zelo podučljivi in obenem jako prikupljive či-tateljem. Knjiga 126 strani. Stane samo 50c. Naročite jo od : KNJIGARNE EDINOSTI, 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. »EDINOST- Zdelo se jje„dacje vstopila v sobo smrt sama, odeta v jezuitsko sutano. Visok, suh starec se je bližal bolnikovi postelji, sama kost in koža ga je bila, beli lasje so mu padali izpod klobuka, rožnivenec je imel- obešen ob pasu. Počasi je stopal in je tipal okrog sebe z rokami, kakor bi se bal. da pade. Bil je skoro čisto slep. Markize ni opazil. Polagoma je prišel do postelje in je ob njej tipal navzgor, da je zadel ob bolnikovo roko. Tiho je rekel, s strtim, pa ljubeznivim glasom in otroškim nasmehom, ki je*čudno nasprotoval belim lasem: "Perico! Perico! Sinko mpj ! Jaz sem 1 Me ne poznaš?" Začuden, je gledal Diogen nenavadno prikazen in si ni upal odgovoriti. Z očmi je povpraševal markizo, pa zopet mlajšega patra, ki je bil obenem vstopil. ' Starec pa je nadaljeval: • ''Jaz sem pater Mateu, tvoj ravnatelj nekdaj v plemiškem kolegiju. Se spominjaš?" ,4Da. da! Spominjam se," je kriknil Diogen glasno, prijel ledeno, koščeno starčevo roko in si jo pritisnil k ustom. Starec pa se je s svojim otroško-ljubeznjivim nasmehom obrnil k spremljevalcu in mu rekel: "Spominja se! Saj sem rekel! Zagotovo sem rek^l!" , 7j> , "Seveda se spominjamV* je ponavljal Diogen živalnjo. "Bi-ljLfite zelo dobri .z menoj { Ljubili ste me, o —.zelo radi ste me iljieli . . . Učili ste me moliti: "Spomni se. o premila Devica. . ih potem tri češčenemarije . . . Rekli ste, da tp. molitev izprosi usmiljenje in poinoč od Marije!" - ... : "In še sedaj pravim," je odvrnil pater. "Izprosi, gotovo izprosi! Na sebi samem vidiš to! Zakaj ti „sj jo vedno molil...!" "Da, oče. tla! Vedno! Vedno! In tudi Monino sem jo učil moliti. Niti en večer je nisem izpustil, četudi ..." Starec mu je živahno prekinil besedo: "Vidiš! Vidiš! Kako ti je presveta Devica izprosila usmiljenje! Prosil sem jo. prosil!" — smehljaje je sklenil roke in jih dvignil k nebu kakor ves blažen — "Pravil mi je Miguelito Ta-con. dolgo je od tega, tistikrat. ko sem ga videl kot poveljnika na Kubi. leta 1835.. da — da živiš nekoliko lahkoinišljeno; pa glej, kako dobra je bila naša Mati! Da vidim Njeno usmiljenost in dobroto, me je ohranila šestinosemdeset let. Perico. šestin-osenuleset let! Da, da!" Cisto potrt je Diogen tiho jokal. Starec je poiskal njegovo roko in mu jo je stisnil z vsemi svojimi slabimi močmi: "Ker — ti mi boš privoščil, da vidim Njeno usmiljenje! I^ij ne. Perico? Saj se boš izpovedal?" "Da. oče. da! Hočem! . . . Vam! Koj sedajle!" Dieten je iztegnil roko proti njemu, kakor otrok, ki kliče svojo mater. - Starec se je smehljal med solzami in šepetal: "Sestinosemdeset let, šestinosemdeset let sem te čakal." \ illasisova in starčev spremljevalec sta odšla iz sobe. Pater je razložil senori. kako je vse to prišlo: pater Mateu da pozna Diogena že izza otroških let. iz zavoda de Nobles; ko je danes zvedel, da leži na smrt bolan v Zumarragi, je prosil predstojnika, da bi ga smel iti obiskati in tolažiti: fzprva da 11,u pater predstojnik ni dovolil, boječ se. da ne hi staremu patru to dobro, a naporno delo uničilo njegovih itak slabih moči, ta pa da je prosil in silil in prepričevalno trdil, da ga je Bog 86 let ohranil le, da bi rešil to dušo: in predstojnik da se mu ni mogel več ustavljati ter da mu je dovolil. Skozi vrata se je slišalo vzdihovanje Diogenovo. Kriknil je od časa do časa od groze nad samim seboj, skesano je jokal, t pa vdano in brez grenkobe, kakor joče žalost in bolečina, ki opi- ra svisal dr'^'moiT Bo^' naventura Jeglič, škof ljubljanski. Knjiga razklada čitateljem kaj>in - kakšne dolžnosti ima krščanski človek v življenju. Knjiga posega pa tudi v druge filozofska vprašanja, ki segajo notri do začetka stvarstva in človeka... Y knjigi so vprašanja in odgovori. Tisti, ki čitajo razne brozge, ki jih pošiljajo v svet razni verski sovražniki, naj čitajo to knjigo in videli bodo, kako verski sovražniki lažejo in zavijajo. Vsak katoličan bi motal to knjigo temeljito prečitati in preštudirati. Kdor prouči to knjigo, ta spozna kaj je prav za prav katoliška vera. in katoliško prepričanje in kaj je dolžnost katoličana. Knjiga vsebuje 142 strani krasnega podučnega berila. Stane 35c. v zalogi jo vima knjigarna Edinost, od katere jo I lahko naročite." * . ——o—--.. • • "Genovefa." — Ta knjiga je radi svoje, priljubljene in zanimive vsebine zelo priljubljena med Slovenci. Vsaka pošiljatev teh knjig takoj poide. Sedaj smo zopet prejeli nekaj zvezkov te zanimive knjige. Knjiga vsebuje 130 strani berila. Razpravlja o Genovefi Vojnomirovi nevesti, ki je bila krivo preganjana., . nazadnje se dokaže, kako veliko krivico je trpela. Kdor hoče res nekaj zanimivega, lepo povest iz starih časov si naj naroči to knjigo, ki stane s poštnino samo 40c. Dobi se od knjigarne Edinosti, ki jo ima v svoji zalogi. "Spisi" Josip Jurčiča. — Do- setlaj je izdanih 8 zvezkov Jurči-čovih spisov. Vsak zvezek vsebuje zbrano zanimivo čtivo. ki je meti Slovenci zelo priljubljeno. Prvi zvezek vsebuje sledeča dela in spise: "Narodne pravljice in pripovedke." — "Spomini na deda." — "Jurij Kozjak." — ''Jesensko noč med slovenskimi polharji." — "Domen." — "Dva prijatelja." — Tretji zve-f zek vsebuje: Povest *' Deseti 1 brat.' in "Nemški valpet." —j Četrti zvezek: "Cvet in sad" f "Hči mestnega sodnika'' ^ "Kozlovska sodba v Višnji ri.'C- "Dva bra©/' -'petf J* zek vsebbje: tt& * * Sin . - kmetskega cesarja." ^ "Mej dvema stoloma." -J e ^ zvezek vsebuje: "Doktor 21 ber.' — "Tugomer." —. zvezek, vsebuje; ';Lepa y^ — "Lipe." — "Pipa tobaka." ' "Moč ~m pravica." —- 44 y krajini." — "Pravda med f^! ma." — Osmi zvezek vseh ■ "Ivan Erazem Tattenbach " "Bojim se te." — "črtica \i Ijenja političnega agitatorja.'^ "Telečja pečenka." — rov klobas/' - "Po tobaku dis.' — "Zenitev iz nev0Ščiw vasti." — "Spomini Andreja Pa ka starega Slovenca." _ "(W mnje." Vse te povesti so jako zanim;. ve in kratkočasne, kakoršne jUr. čič najraje piše. Vsak zvezek ie trdo vezan in vsebuje od 200 J (250 strani. Vsak zvezek stane$5 Naročite si lepe Jurčičeve spiSe in okrasite si svojo knjižnico Nekaterih zvezkov imamo samo še po par, zato hitite, da ne boste prepozni z naročilom. Naročilo pošljite na Knjigarno Edinost 1849 W. 22nd St. Chicago, m Pozor! Pozor! Samo edina ALPEN-TINKTURA na svetu je j za moške in ženske lase. od katere takoj prenehajo lasje odpadati in potem i lepo in krasno rastejo. Velika steklenica stane $3- —. srednja steklenica . $2. —, s poštnino. Za vse drugo pišite po cenik, ga ' pošljem zastonj. Jakob Wahčič 1434 E. 92. Str. CLEVELAND, OHIO.