>-ETO XXIX — Številka 37	15. septembra 1977 Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Seminar KSŠ v Podravljah
Prejšnji teden je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju svoj tradicionalni seminar, ki je bil tokrat posvečen predvsem šolskemu vprašanju.
Na letošnjem seminarju v Podravljah je bila aktualna tudi tema „zakon o narodnih skupnostih", predvsem, ker je KPO, v katero je včlanjen del klubašev oziroma ji stoji blizu, ravno izdala proglas, v katerem poziva koroške Slovence, naj se poslužujejo možnosti tega zakona. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je kot gost na tem seminarju dejal, da je bil ta poziv nepotreben, zaradi dane politične situacije pa celo nevaren. Kajti KPO podpira intencije tistih, ki hočejo manjšino spraviti v popolno izolacijo, kar je tudi razvidno iz izjav zastopnikov strank in tudi koroškega tiska.
Kdo je ..Sfldkarntner Selbsthilfe"?
Te dni se je v pliberški okolici pojavil letak brez impresuma, ki je podpisan z „Stunde Nuli — ,Sud-karntner Selbsthilfe' “. Letak skuša vzbujati vtis ..zmernosti", a je poln več ali manj skritih groženj. Podpis pa je namig za ustanovitev paramilitarističnih formacij, nič drugega. Pri ugibanjih, kdo bi mogel stati v ozadju tega letaka, naletimo na dvoje dejstev: prvič, da je pisava letaka nenavadna, drugič, da je podčrtavanje oziroma polkrepek tisk nekaterih besed in stavkov danes zopet iz mode. Poslužujejo pa se tega oblikovnega sredstva skoro izključno samo še letaki in brošure Karntner Hei-matdiensta. Okoli te organizacije je postalo v zadnjem času zelo mirno.
Škandal pri posti: mlad Slovenec premeščen!
Ker se je poslužil demokratične pravice demonstracije!
Prijavite vaše otroke k dvojezičnemu pouku!
Za ljudsko šolo zadostuje enkratna prijava za vsa leta šolanja na ljudski šoli.
Za glavno šolo je potrebna ponovna prijava, ki velja potem prav tako za vse razrede na glavni šoli. Rok prijave: prvih deset šolskih dni (nedelja ne šteje).
Rdeči terorizem
Čudne cvetke poganjajo pri nas v Avstriji nazori o demokraciji: pravico do demonstracij ne le osporavajo vladni krogi čedalje bolj, na Koroškem pa je določenim osebam očitno prepovedano demonstrirati: Slovencem v javni službi.
Skocijan, 14. avgusta letos: Krajevna slovenska lista in Zveza slovenske mladine sta priredili demonstracijo, da bi protestirali proti dejstvu, da Skocijan ne dobi ne dvojezičnega napisa niti ni deležen uradne dvojezičnosti. Demonstracija je bila javljena po vseh Predpisih. Eden od udeležencev demonstracije je bil tudi Janko Gutovnik, 22, poštni uradnik, zaposlen v Škocijanu. Tega pa nem-škonacionalni škocijanski birti niso trpeli. Gostilničar Rabi je Gu-tovnika že kar na demonstraciji ozmerjal in mu grozil: „Am Diens-tag, wenn du kummst, loB ma da die Luft aus und nocher ruaf i den Feldna on!" „Feldna“ je dr. Josef Feldner, predsednik Karntner Hei-matdiensta, poklicno pa je namestnik personalnega oddelka pri koroški poštni direkciji in ima kot tak velik vpliv na zaposlitvenem sektorju pošte.
® Naslednji službeni dan, v to-® rek (ponedeljek je bil praznik), ® je prišel ob 8.30 uri na škoci-® jansko pošto gostilničar Rudolf ® Wank. Stopil je pred Gutovnika,
•	ga ozmerjal in mu dejal: „Bei
•	dir zohl i nit ein, i hob kane 2 Dinar! Und wos tuast du do or-
•	beifn und unsar’n Leit’n Brot 2 wegnehmen. Homma eigene 2 Leit’ gnua, geh’ in dei eigene w Gemeinde orbeit’n!“
Ozmerjal ga je pred številnimi strankami, ki so bili na pošti. Opol-dne je še enkrat prišel, vendar je tedaj nemškonacionalnega bi rta Pošteno oštela neka ženska: „Red nit so bled, stommst selba von ana slovvenischen Familie ob!"
•	Potem so se vrstili pripetljaji:
•	Kmet in gostilničar Hofmeier 2 t® Prav tako ozmerjal Gutovni-
- ka kakor tudi bivši škocijanski 2 župan Vitus Jesse, ki je svoj-J čas vodil tolpo škocijanskih po-2 diračev dvojezičnih napisov. 2 Tudi Jesse je Gutovniku zago-2 tavUal ..obžalujoč": „Pri tebi ne 2 rPorem plačati, nimam dinar-? iev- Tudi svoje goste moram ® Poslati v Dobrlo vas!"
škocijanski nemškonacionalni °stilničarji in hotelirji so nato natiskali turiste, naj gredo raje v 0 j oddaljeno Dobrlo vas na po-n°,in ne v Skocijan — zaradi di-
rJev. Kar so potem nekateri tu-Tau *UC*' storili, predvsem pa birti.
k° se je zgodilo, da je potem
poslevodja dobrolske pošte klical v Skocijan in vprašal, kaj da imajo tam.
Hotelirji Hans Wank in Rudolf Wank, Jesse ter mizar Eberhard so dalje hujskali turiste, pa tudi sami prišli na pošto, kjer so začudeno ugotovili: „A jo, do komma nix einzohl’n miieBtma Dinar hob’n!“ Klicali so potem tudi na poštno direkcijo, tako da je eden od predstavnikov poštne direkcije klical Gutovnika in ga vprašal, kaj je: Imamo vedno zopet pritožbe zaradi Vas! Zastopnik poštne direkcije oziroma nadzorstvo mu je tudi zagotovil, da je vsakemu, ki je protestiral, odgovoril, da se je Gu-tovnik udeležil javljene demonstracije in da proti temu ne more kaj ukreniti.
9 Dan navrh, bil je to petek, 26. 9 avgusta, pa je neki drug za-9 stopnik personalnega oddelka 9 klical na škocijansko pošto, da 9 pride eden od poštnih uradni-9 kov proč, „ker ni več toliko
Če verjamemo različnim časopisnim vestem, pa tudi drugim tiskovnim izdelkom, potem je koroška nemška večina v nevarnosti. V nevarnosti pred ..slovenskimi ekstremisti", Jevimi ekstremisti" ali pred obojima, Slovenci pa da izvajajo ..psihični teror". Ker zadnjih bombnih atentatov kakor tudi prejšnjih niso znali pojasniti, so zdaj nekateri koroški časopisi, pa tudi politiki, istovetili slovenske demonstrante s teroristi. Kakor da bi bila demonstracija sama že ekstremizem, ekstremizem pa terorizem. Vsekakor se pri tej lažni „poeno-stavitvi" da prijetno kuhati mastno juho, Slovence pa imenovati ekstremiste, tako da potem blestijo v siju ..zmernosti". Kampanja proti slovenskim osrednjim organizacijam pa ima tudi drug namen, namreč obe organizaciji napraviti neverodostojni. Kajti NSKS in ZSO imata številne simpatije mnogih avstrijskih demokratov, ki so spoznali, kako nedemokratično so večinske stranke povozile Slovence in kako zelo je Avstrija z zadnjo manjšinsko zakonodajo revidirala člen 7 avstrijske državne pogodbe in kako zelo so skrajšali pravice manjšin:
Volkszeitung, malo brano glasilo koroške OVP, si je vzela kot tarčo v enih od zadnjih številk celo Koroško dijaško zvezo. Akoravno je moralo biti avtorju znano, da ima KDZ v svojem programu zakoreninjena krščanska načela (avtor je bil že sam v klubu KDZ), jo je imenoval levoekstremistično, radi-
9 dela". Slučajno je bil to Gutov-9 nik, ki je bil odveč, akoravno 9 ima Gutovnik b-mesto in po na-9 vadi sprva odtegnejo nameščen-9 ce s c-položajem. Pred pre-9 mestitvijo je Gutovnik še prosil 9 za dopust, ki ga sedaj preživ-9 Ija, a še ne ve, kam ga bodo 9 potem premestili. V ponedeljek 9 navrh pa je bilo očitno zopet 9 dela dovolj na pošti, kajti ta 9 dan je bil Škocijanu dodeljen 9 drug uradnik, ki je prišel iz oko-9 lice Šentvida ob Glini. Slovenec 9 na škocijanski pošti, pa še za-9 veden, ne, to ni smelo biti...
Pod črto tega žalostnega primera, ki nikakor ni edini (uredništvo NT je iz zanesljivih virov izvedelo, da preiskujejo tudi proti drugim slovenskim poštnim uradnikom, ki so se upali uporabljati svojo demokratično pravico in šli za izpolnitev člena 7 na cesto), moremo le reči: če niti državna oblast ni zmožna ali voljna, ščititi slovenske državljane pred nemškonacionalnim
kalno in se pri tem skliceval edinole na državno policijo. Sam pa ni smatral za potrebno, da bi povprašal tudi prizadete. Sedaj pa postane zadeva na eni strani zabavna, na drugi strani pa skrajno nevarna: kajti avtor je dobil v roke eno od zadnjih številk glasila KDZ ..Problemov" in iz nje citiral kot „dokaz“ za dozdevno ekstremistično linijo KDZ. Pri tem pa je dobil v roke prevod humoristične strani ..Problemov", kjer so si pro-blemovci na duhovit način privoščili tudi šale na račun obeh tednikov osrednjih organizacij ter osrednjega tajnika NSKS Filipa VVarascha. V članku VZ pa so zbadljivo kritiko na račun NT, SV in VVarascha prinesli kot alarmni znak za slovensko mladino, katerim sta celo oba tednika in z njima VVarasch premalo radikalni! Človek se ne more načuditi: za Volkszeitung so naenkrat NT, SV in VVarasch, ki jih je listič doslej vedno uvrščal med skrajneže, pridni in prizadevni in jih je treba braniti pred ekstremnimi ..Problemi"! Na drugi strani pa velja ost Slovenski gimnaziji, katero več ali manj direktno označujejo kot vir vsega koroškega zla.
Volkszeitung ■ se je potem lotila tudi dveh univerzitetnih asistentov, ki sta člana Komunistične zveze Avstrije (Kommunistischer Bund Osterreichs) ter ju spravila v neposredno zvezo z zadnjimi atentati. Kot edini „dokaz“ v tej smeri je služila izjava državne policije, da je preverila alibije teh oseb.
terorjem — in za teror gre v tem primeru brez dvoma —, kakšnemu pritisku je izpostavljen šele privaten delodajalec in pod kakšnim pritiskom gre na demonstracijo v privatnem gospodarstvu zaposlen Slovenec, ki ve, da na njegovega šefa morejo pritiskati nemškonacionalni krogi. Da mnogokrat tudi šef indirektno ali direktno „svetu-je“ svojemu delojemalcu, naj se demonstracij ne udeleži, leži prav tako na dlani.
Samo glede javnih zaposlitev pa se moramo vprašati, ali je diskriminacija teh oseb le izraz nemoči ali celo hotena: Slovenci, pokorite se sklepu treh strank, sicer v državi, ki jo kritizirate, nimate javne službe! Vsekakor pa je tudi pritisk na materialno in ne le na narodno eksistenco prav tako eden od sadov ..najboljšega manjšinskega zakona na svetu" — pro-timanjšinskega zakona o narodnih skupnostih.
Čeprav je ta poizvedba policije bila negativna, se pravi, da ne pridejo v poštev za atentate, Volkszeitung spravlja v vročno zvezo z atentati tako Komunistično zvezo kakor tudi Koroško dijaško zvezo, ki je menda čisto pod vplivom KB. Če bi bila količkaj poštena, bi morala ugotoviti in priznati, da atentatorji niso v teh vrstah, in da je treba iskati storilce drugod in preveriti tudi alibije drugih krogov. Toda to očitno ne sme biti...
Glasilo FPO Karntner Nachrich-ten pa objavlja na 1. strani nadvse nesramno karikaturo, ki podtikava Slovencem atentat: risba kaže nemški kažipot „Bleiburg“ proti vasici desno v ozadju. Čez nemški kažipot pa visi manjši, slovenski, ki kaže v nasprotno smer. Pot tja vodi k uničenemu električnemu drogu .. .
Na 3. strani pa FPO masivno goji prastrah in piše o nekaterih ..primerih slovenskega duševnega terorja". Tako so menda nekemu gostilničarju zaklali „zadnjo kuro", ji odsekali glavo ter jo pripeli na kljuko hišnih vrat z opombo, da se bo tako godilo tudi lastnikom. Neki drug gostilničar je menda tožil, da hoče zapustiti domači kraj. Neki funkcionar FPO naj bi dobil grožnjo, da si sme izbrati drevo, na katerem bo visel; nekaterim kmetom so me^da rekli Slovenci, da so si njihovo zemljo že razdelili med sabo, eden od učiteljev pa je menda rekel nekemu očetu, ki je hotel odjaviti od dvojezičnega pouka svojo hčerko,
Skrajnolevičarske skupine so v teku zadnjega leta spravile družbeni red Zvezne republike Nemčije v večjo krizo: z raznimi ugrabitvami ter političnimi umori je skupina Rote-Armee-Fraktion ne le spravila ob življenje vidne zastopnike države, pa tudi gospodarstva, ampak je poleg osebnih ran ranila tudi ves demokratični red ZRN: kajti policija doslej ni bila v stanu preprečiti take zločine, prav tako so pravosodne oblasti omogočile zaprtim teroristom, na čelu Andreasu Baaderju, da so s celice imeli kontakt s pristaši izven nje. Zadnje dejanje — ugrabitev šefa industrialcev Hansa Martina Schley-erja naj bi pomagala tudi Baaderju iz ječe. Nemoč sistema proti tem teroristom, ki nimajo nobenega vidnega programa razen terorja, pa privede tudi do tega, da začnejo klicati po močni roki; po roki, kot jo je imel Hitler. „Pod Adolfom se kaj takega ne bi moglo zgoditi" vedno večkrat ponavljajo državljani, ki so preteklost izrinili iz spomina, mladina pa ni poučena o grozodejstvih nacifašizma, temveč doživlja v množičnih občilih pravi preporod firerja. Filmi o Hitlerju so najbolj obiskani, knjige dosežejo rekordne naklade, časopise najbolj kupujejo tedaj, če je Hitlerjev konterfaj na naslovni strani.
Zaenkrat je rjava nevarnost v Nemčiji le latentna, kajti manjka socialna komponenta. Če pa bo nemško gospodarstvo le malo zapustilo uspešno pot in se bo povečala brezposelnost, potem je nov firer blizu. Od močne roke si mnogi pričakujejo več. Tako torej pripravljajo rdeči teroristi tla za novo rjavo strahovlado. Za režim, o katerem teroristi vedno zagotavljajo, da so proti njemu. Meje med rdečim in rjavim ekstremizmom so relativne: cilj je totalitaren režim.
da potem ona nima več kaj iskati tukaj.
Zanimivo je vsekakor, da so vsi ti našteti dozdevni primeri brez vsake navedbe kraja ali imena. Da bi bilo katerega tako zelo strah, ne moremo verjeti; samo uredništvu Karntner Nachrichten in izdajatelju tega lističa, koroški FPO, moramo očitati, da hujska in neguje prastrah brez vsakega dokaza. FPO namreč vedno zopet trdi, da je premalo Slovencev po naših krajih, da bi imeli pravico do dvojezičnega napisa. Če jih je tako malo, zakaj se potem sicer menda tako hrabri brambovci in menda domovini zvesti bojijo peščice Slovencev? Se nazadnje bojijo le tega, da bi se njihove vesti izkazale kot neresnica?
Koroški tisk hujska naprej proti nam!
GOSPODARSKI KOMENTAR:
Dežela penzionistov in njeni problemi
V Avstriji je 1,5 milijonov penzionistov, za izplačilo pokojnin pa bo letos potrebnih sto milijard šilingov. To je minuli petek povedal sekretar Zveznega sveta seniorjev ali upokojencev dr. Zupančič na ustanovnem občnem zboru koroškega deželnega sveta seniorjev v Celovcu. Dodal je še, da sodi vsak peti prebivalec Avstrije v vrste upokojencev.
Iz tega sledijo trije problemi, ki dajo misliti:
1.	Avstrijsko prebivalstvo se na-gleje stara kot se pomlajuje.
2.	Produktivnost dela aktivnih, to je tistih, ki lahko zagotovijo mirno pokojnino upokojencev, mora na-gleje priraščati kot je zadnja leta.
3.	To je vendar mogoče le po uspešnejši izravnavi trgovinske in storilnostne bilance avstrijskega narodnega gospodarstva.
Drugače bo v prihodnje težko zagotoviti seniorjem na tem ali dru-
gem področju njihove prejšnje dejavnosti večjih skrbi odrešen življenjski večer.
Baš v tem pogledu pa zvezde avstrijskega narodnega gospodarstva zdaleka ne stojijo tako ugodno kot so stale prva leta sedanjega desetletja. Posledice svet obsegajoče gospodarske recesije, s katero imamo opravka že četrto leto in ki v prihodnjih letih gotovo še ne bo odpravljena, čutimo čedalje bolj tudi v naši državi. Podjetja še naprej odpuščajo delojemalce in mladina, ki odrašča šoli, mora čakati mesece, preden pride do delovnega mesta.
Kljub vsemu pa še vedno raje kupujemo iz drugih dežel uvoženo blago od domačega in se vozimo v inozemstvo na počitnice, medtem ko nam čedalje večje število inozemskih turistov, od katerih — narodnogospodarsko gledano — lahko samo zaslužimo, obrača hrbet. Z drugimi besedami: ne da bi v
potrebni meri upoštevali resnico, da nihče ne more več potrošiti kot producira in da zgolj od substance na daljšo dobo ni mogoče živeti, hočemo še naprej in v še večji meri živeti življenje na „otoku blaženih", kakor našo državo radi imenujemo.
Ta sla ali to hotenje je človeško gledano gotovo razumljivo. Ni pa več razumljivo, če to hotenje dr-žavnotvorne politične stranke in druge organizacije tako podžigajo kot zadnje čase. To velja zlasti za opozicijski stranki, ki že nekaj časa s tem hotenjem naravnost licitirajo na liniji: čim več osebnih donosov in profitov iz družbenogospodarskega piskra ob istočasnem znižanju davčnih, socialnih in drugih bremen. Taka družbenogospodarska politika je že večkrat doživela polom. V prihodnje ne bo drugače. Primerov ne manjka. Francija, Italija, Španija, Velika Britanija in Združene države Amerike kot
Opčine: studijski seminar »Draga 77“
Prejšnji konec tedna so se vršili na Opčinah pri Trstu tradicionalni študijski dnevi, znani pod imenom „Draga“. Ime prihaja od vasi, kjer so študijski dnevi dolga leta potekali, lani pa so jih premestili v Finžgarjev dom na Opčinah.
„Draga" je znana kulturnopolitična prireditev, ki se da v določeni meri primerjati s koroškimi Kulturnimi dnevi. Aktualna vprašanja zamejskih Slovencev so vedno zopet pridobila nove aspekte, ki so bili izdelani na teh študijskih dnevih v Dragi.
Letošnji dnevi so bili bolj abstraktni — docela namenoma po mislih organizatorjev. Mnenja o tem gredo seveda narazen; precej jih je, ki sedaj ubrano pot močno kritizirajo in hočejo, da bi študijski dnevi v Dragi napeli konkretnejšo struno — to željo je izrazil v svoji zadnji številki tudi mnogobrani tržaški „Novi list". Sergij Pahor v imenu Društva slovenskih izobražencev je poročal o letnem delovanju društva, deželni odbornik Miz-zau je uvodoma govoril o vlogi kulture v današnji družbi, časnikar Saša Martelanc o boju slovenskega ljudstva pod fašizmom, predvsem o mučeniku Lojzetu Bratužu. Martelanc je še posebej opozoril na važnost, da je treba globoko poznati slovenski jezik, če hočemo obstati, prav tako pa je definiral pojem slovenske domovine, pri katerem ni potrebno, da se krije z državnimi mejami.
V nedeljo je mons. Lojze Ambrožič, novoposvečeni pomožni škof v kanadskem Torontu daroval mašo, nato pa v svojem predavanju pod naslovom „Luči in sence v pokoncilski prenovi" govoril o dveh temeljih zadnjega vatikanskega koncila, ki ju danes še posebej spoznavamo: liturgija v narodnih jezikih in prenos sv. pisma v miselne kategorije današnjega časa. Ambrožič je zagovarjal neke vrste marketing za Jezusa: svetu ga je treba predstaviti tako, da bo vsakdo imel kaj od njega; pač pa je naglasil mons. Ambrožič, da se Kristusa ne sme vpregati v gare sodobnih ideologij.
Publicist-esejist Vinko Ošlak je v svojem predavanju zagovarjal tezo, naj bi marksisti-ateisti dovolili tudi kristjanom članstvo pri Zvezi komunistov.
Vzporedno s študijskimi dnevi je potekal v Dolini „Naš praznik", katerega je priredila krajevna sekcija Slovenske skupnosti. Zunanji okvir so dali prazniku glasbeni nastopi ansambla „Taims“, kot gost pa je
nastopil v soboto zvečer tambura-ški ansambel iz Hodiš pod vodstvom Dorice Sabotnik.
S Koroške so se udeležili „Našega praznika" podpredsednik NSKS Fridi Sabotnik, osrednji tajnik Filip VVarasch in podpredsednik Kluba slovenskih študentov na Dunaju Borut Sommeregger. Na Slovence v Italiji so naglasili prošnjo, naj jih tudi v bodoče s svojo solidarnostjo podpirajo v boju za dosego pravic iz člena 7 avstrijske državne pogodbe. Filip VVarasch pa je ob močnem aplavzu navzočih zahteval, naj matična domovina internacionalizira problem koroških Slovencev.
Deželni svetovalec dr. Drago Štoka, ki je poročal sprva o aktualnem zadnjem obisku italijanskih Slovencev pri ministrskem predsedniku Andreottiju, je ostro obsodil zadržanje italijanskih oblasti pri pobegu vojnega zločinca Kapplerja. Opozoril je predvsem na bridke izkušnje italijanskih Slovencev, ki so morali doživljati, da so italijanske oblasti kaj kmalu po končani vojni izpustili iz ječ tiste zločince, ki so požigali slovenske domove, bičali in ubijali slovenske ljudi, katere pa danes nihče noče postaviti pred sodišče. To dejstvo je dr. Štoka označil za posebnost današnjega časa.
Pozor! Darujte za obtožene!
Proti 18 koroškim Slovencem nameravajo oblasti izvesti sodnij-ske postopke s političnim ozadjem. Medtem ko so vse postopke proti „Ortstafelsturmerjem“ in drugim protislovenskim hujskačem ukinili, postavljajo oblasti vedno pogosteje pred sodišče koroške Slovence.
Takšni procesi stanejo mnogo denarja. Še dražji pa postanejo ti procesi zaradi preložitev v druge zvezne dežele, izven območja višjega deželnega sodišča v Gradcu. Takšne preložitve pa so potrebne, ker je nemogoč korekten proces v koroškem vzdušju; predvsem, ker se skuša koroško časopisje prekositi v svojem poročanju, v katerem označi Slovence že pred vsako obtožbo kot krivce.
Nobeden Slovenec ni varen pred tem, da bo morda že jutri zapleten v takšen proces. Tudi če ne bo obsojen, mora plačati stroške za odvetnika in lastne izdatke pred sodiščem. Kot vidite, se da — celo v mejah predpisov — nepriljubljenim osebam in skupinam povzročati mnogo stroškov in težav.
Zaradi tega je odprl Narodni svet koroških Slovencev pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu konto, ki ima številko 3300 in vabi vse, katerim je pri srcu usoda slovenske manjšine na Koroškem, da se poslužijo priložene položnice!
„dežela neizmernih možnosti" so s tem v zvezi zgledni primeri.
Avstrijska gospodarskosocialna politika se zdanje čase ziblje nekje na robu realnosti. Da se bo izognila prepadu, v katerega v škodo prebivalstva lahko naglo zdrkne, je potrebno, da vlada, socialni partnerji in politične stranke z odgovornimi iniciativami zagotovijo možnosti za večji plasma avstrijskih pridelkov, izdelkov in uslug na mednarodnih tržiščih. Šele potem bosta tisti dve petini prebivalstva, ki sta preostali v produktivnem procesu narodnega gospodarstva, lahko zagotovili, da bodo v prihodnje na eni strani imeli upokojenci zagotovljen svoj zaslužen miren življenjski večer in da bo •— na drugi strani doraščajoči mladini zagotovljena možnost šolanja, po šolanju pa tudi možnost dosege delovnega mesta.
(bi)
Andrej Narine o Wagnerju
„Žal se odnosi z Avstrijo ne razvijajo v celoti v duhu dobrih odnosov. Avstrijske vodilne stranke, še posebej na Koroškem, so očitno pokleknile pod pritiskom veli-konemških nacionalističnih sil, kar vodi v grobe kršitve določil avstrijske državne pogodbe o obnovi demokratične in nevtralne Avstrije. Namesto da bi se usmerili v dokončno uresničevanje pravic slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji na osnovi določil te pogodbe v sodelovanju in dogovoru s prizadetimi manjšinami, se je Avstrija opredelila za politiko diktata manjšinam."
Tako je poudaril v svojem govoru predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Andrej Marinc, ko je prejšnjo soboto govoril na proslavi tridesete obletnice ustanovitve velikega industrijskega podjetja Litostroj v Ljubljani.
Predsednik Marinc je ob tej priložnosti spregovoril tudi o trenutnem položaju na Koroškem in dejal: „Priča smo političnim sodnim procesom in poskusom prikazati borbo za ustavne in z državno pogodbo zagotovljene manjšinske pravice kot kriminalni delikt. Poleg tega policija nasilno odstranjuje dvojezične topografske napise, ki bi morali na tem področju, po izrecnem določilu državne pogodbe, stati že več kot dvajset let."
„Takšne razmere ne prispevajo h graditvi miru in sodelovanja v srednji Evropi in samo potrjujejo nekatera opozorila VVillija Brandta o nevarnosti naraščajočih pojavov neonacizma. Deželni glavar VVagner tolmači vse to le kot dejavnost majhnih skupin, srečanja nacističnih vojnih veteranov pa le kot tovariška snidenja. Ob jugoslovanskem dnevu na celovškem lesnem sejmu, ki se ga Slovenija tradicionalno udeležuje, je menil, da je potrebno dati koroškemu tisku posebno izjavo, v kateri celo obtožuje Slovenijo za nekakšno vmešavanje v zadeve Koroške. VVagner očitno meni, da je vprašanje položaja in pravic koroških Slovencev v Avstriji notranja zadeva Avstrije same, pozablja pa, da o tem obstoje izrecna določila državne pogodbe, katere podpisnik je tudi Jugoslavija. O pravicah manjšin imamo tudi številne zaščitne norme mednarodnega prava, izborjene pri Združenih narodih, v okviru mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in odpravi rasne diskriminacije. Povsem razumljivo je torej, da slovenska
pismo- fcatca:
UNIVERSITAT FOR
BILDUNGSVVISSENSCHAFTEN
KLAGENFURT
Betrifft:
Presseaussendung zum Leitartikel der Volkszeitung vom 8. 9. 1977: „Terror: Assistenten der Uni von Staatspolizei uberpruft."
Als Rektor der Universitat fiir Bildungsvvissenschaften Klagenfurt sehe ich mich genotigt, zu dem ge-nannten Artikel der Volkszeitung folgende Stellungnahme abzuge-ben:
Schon mehrmals h at die Volkszeitung versucht, durch Artikel, in denen vvillkurliche Kombinationen von politisch-ideologischen Stand-punkten mit Personen und Institu-tionen der Universitat vorgetragen vvurden, den Ruf der Universitat Klagenfurt zu verunglimpfen. Die Volkszeitung vvurde im einzelnen dazu gezvvungen, presserechtliche Richtigstellungen abzudrucken. — Der neue Leitartikel verfolgt die-selbe Richtung.
Ereignisse in- und auBerhalb Karntens vverden aufgegriffen und in einen — wenn auch noch so lo-sen — Zusammenhang mit der Universitat gebracht. Hiebei spart man nicht mit angsterregenden Obef-schriften. So geht zwar aus dem Artikel eindeutig hervor, dal3 die Assistenten der Universitat mit dem zitierten „Terror“ nichts zu tun ha-ben, dennoch aber wird dem Leser nahegelegt, sich einen Zusammenhang zvvischen Universitatsassi-stenten und Terroristen zu den-ken.
Es ist hier nicht meine Aufgabe, uber die Einzelheiten des Artikels zu befinden, dies wird insbeson-dere Sache der Betroffenen sein. Als Rektor der Universitat mochte ich aber in aller Form gegen die neuerliche indirekte Rufschadigung unserer Institution protestieren. Ich halte diese A rt der Berichterstat-tung fur auBerst manipulativ und mit der Ehre rechtschaffender Jour-nalistik nicht vertraglich.
Die Volkszeitung wird zur Kennt-nis nehmen mussen, daB sie durch derlei Artikel nicht nur der Universitat schadet, sondern auch der Karntner Bevolkerung ein volliges falsches Bild unserer Institution suggeriert, das bei naherer Information leicht als bevvuBt diffamie-rendes durchschaut vverden kan n: insofern bleibt nur zu hoffen, dal3 derlei Artikel auf den Autor und die Zeitung selbst zuruckschlagen-
Der Rektor:
O.	Univ. Prof. Dr. Peter Heintel
Sindok uradno odprt
V ponedeljek so v Celovcu uradno odprli Slovenski informacijski in dokumentacijski center (sindok)' Ta ustanova ima na razpolago teleks, naloga sindoka pa bo obveščanje tako nemškogovoreče javnosti o dogodkih na Koroškem kakor tudi občila v matični domovini-
Sindok je ustanovila Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in je tudi njegov nosilec. Vodja slovenskega informacijskega in dokumentacijskega centra je Peter Wie-ser. Za bližnjo bodočnost načrtujejo še izdajo nemškega informacijskega biltena, dolgoročno pa izdajanje lastnih publikacij.
in jugoslovanska javnost ne mofe ostati ravnodušna, nezainteresirana in nezaskrbljena ob tlačenju in nedemokratičnem omejevanju manjšinskih pravic, ob dogajanju, kakršnemu smo danes priča na Koroškem. Takšni postopki niso v skladu s sprejetimi mednarodnih obveznostmi Avstrije, kaj šele z uresničevanjem sklepne listine eV' ropske konference o varnosti 'n sodelovanju."
Tamburaši iz Hodiš močno napredovali
Pisma (malta:
DIE ROLLE DER FPO
Ideja, da bi se hodiški tambura-ški ansambel na kakem glasbenem seminarju ob strokovnem vodstvu izpopolnil, se je porodila lani. Svoj Prvi seminar so imeli Hodišani lani v Ankaranu, ki ga je podjetje Emona s svojo pomočjo podprlo. Letos Pa je ta ideja pod strokovnim vodstvom glasbenika Hanzija Gabriela zaživela.
Podjetje Emona je letos povabilo hodiške tamburaše v svoj hotel Bernardin pri Portorožu in s tem
ustvarilo idealne predpogoje za skoro profesionalen glasbeni seminar. Zato ni slučaj, da so člani ansambla izredno napredovali. Poleg zahtevnih pesmi in venčkov so se izvežbali tudi tehnično in na področju interpretacije.
Poleg strokovnega vodstva ansambla pa je Hanzi Gabriel šolal tokrat poleg voditeljice-dirigent-ke ansambla Dorice Sabotnik tudi dve bodoči voditeljici-dirigentki
Kdo je Hanzi Gabriel?
Na glasbenem področju se je začel angažirati že zelo mlad. S 15 leti je vodil že sveško-šentjanški tamburaški zbor. S 16 leti je harmo-niziral za tamburaše prvi komad: ..Venček slovenskih narodnih pe-smi“.
Za tamburanje ga je navdušil njegov sosed Tone Hornbock, pri katerem se je tudi največ naučil: fasciniralo ga je, da je ta mož po 30 ,etih premora z lahkoto zaigral na tamburico „Savske valove" in „Svi-banjsko rožo". Kot tajnik Krščanske kulturne zveze je doživel svoj največji uspeh, ko je z velikim uspehom vodil ob 1. uprizoritvi
Hanzi Gabriel
nMiklove Zale" v mestnem gledališču združeni tamburaški zbor, ki Je štel 50 igralcev. Velik uspeh je bila sploh celotna prireditev, do atere je prišlo na njegovo pobudo.
*-eta 1964 je odšel po študiju klavirja na konzervatoriju v Celov-cu na Dunaj. Še v istem letu je Prevzel v fari Ottakring v 3. največji cerkvi na Dunaju mesto organista m zborovodje. Kot organist in zborovodja 36-članskega mešanega zbora s svojim orkestrom deluje tam še sedaj.
Leta 1966 in 1967 je pel v zboru ržavne opere in pri Akademskem omornem zboru. Sodeloval je na urnejah po Nemčiji, Švici, ZDA, Italiji.
Od 1. februarja 1968 je nastav-t®n pri gledališču „Theater an der len ■ kjer predvajajo pretežno musicale. Nastopal je med drugim z Vanom Rebroffom, z Heidelindo ciss. Izraelcem Jossyjem Jady-n°m (Anatevka): ta umetnik je ob Pr|liki gostovanja v Celovcu z zanikanjem sledil dogajanjem na Kolškem in kot gost Hanzija Gabrie-a v Šentjanžu z ženo aktivno so-eloval pri slovenski maši; nadalje Josefom Meinradom, z Michae-°m Heltau-om, Violetto Ferrari, • Med drugim je pel pod sve-°vno znanimi dirigenti, kot so eonard Bernstein, Karl Bohm, Tu36! Kubelik, Lovro Matačie audi° Abado, Zubin Mehta. V viru svojega študija glasbe je za-jucil orgle pod prof. Antonom eilerjem, dirigiranje in zborovodij3 p0(j Hansom Gillesbergerjem, rkester pa pod Swarowskyjem,
kompozicijo in teorijo pod Roma-nowskyjem in cerkveno glasbo. Večje stvari, ki jih je v okviru glasbene akademije dirigiral, so Mozartov Rekvijem in Mozartove in Heydnove maše. Tudi od magistrata Dunaj je angažiran za petje pri pogrebih.
V	svoji fari je ustanovil pred dvema letoma tudi mladinski tamburaški ansambel, ki šteje 16 članov, s starostnim poprečjem 13 let.
© Trenutno je močno angažiran s © harmonizacijo 50 mladinskih in © otroških pesmi pesnice Milke © Hartmanove, ki mu jih je zapela © na trak. Gabriel: „Milka Hart-© man ima zelo dober čut za me-© lodijo!" Upa, da bo s tem ob-© širnim delom do konca novem-© bra končal.
V	današnjem času je zelo težke dobiti skupini, ki gmotno ni preveč močna, za vaje dobrega strokovnjaka, ker preveč stane. Hanzi Gabriel pa ni le prišel zastonj, žrtvoval je tudi svoj dopust. Poleg tega med letom skrbno spremlja napredovanje ansambla. Enkrat pa je priskočil, ko so bili Hodišani v Tinjah, tudi na pomoč. Razbrati mu je iz lica, da ga delo tu na Koroškem veseli, lahko bi trdil, da ga vleče spet na Koroško. Komaj mu zastavim to vprašanje, že začenja razvijati svoje predstave.
Seminar v Bernardinu s tamburaši iz Hodiš vidi kot neke vrste model uspešnega delovanja centralnega glasbenega pedagoga. Mnenja in predstave se morajo uskladiti pred seminarjem. Cilj mora biti jasen. Brezkompromisno prevzame nato vsak svojo nalogo; v tej fazi se mu morajo drugi podrediti. Kc Gabriel uči, uči brezkompromisno, potem pa je vedno v ozadju. V okviru intenzivnega seminarja — vaje — nakaže in zastavi pot za živo glasbo, dirigent pa mora potem sam nadaljevati. Tak način dela si predstavlja tudi na vseh drugih področjih: z raznimi zbori, orkestri, itd. Napredek vidi Hanzi Gabriel le tam in tedaj, če se pri določenem šolanju ali intenzivnih vajah podvržejo učitelju tako člani kot dirigent.
Za bodočnost bo treba iskati tudi razne možnosti, s katerimi zbot svoj program čim bolj poživi.
Pri tamburaškem ansamblu n pr.: vključitev kakih drugih instrumentov, petja, plesa... Pri kombinaciji tamburice in folklorni plesi ne morem drugače, kakor da ga vprašam glede tozadevnega angažmaja njegove žene Anne, ki je učiteljica za folklorne plese. Iz njegovega zadržanega pripovedovanja o sebi in njegovi ženi le izvem, da je njegova žena, ki je rojena Angležinja, bila šest let prva solistka pri gledališču „Theater an der Wien“, prej pa je bila 2 leti pri odru Covent Garden-a. Kot izvrsten koreograf in učitelj za narodne plese bi imela med koroškimi Slovenci neizčrpljive možnosti. Razbral sem da bi bila tudi ona zainteresirana nad takim angažmajem, da bi pa rada prej nekaj časa na kraju samem v Sloveniji in Jugoslaviji študirala mentaliteto in način slovenskih narodnih plesov.
Za dvig nivoja in uspešno delo-
tamburaškega ansambla:	Eriko
VVrolich iz Loč in Anico Plesnik iz Žitare vasi, ki je tajnica Krščanske kulturne zveze. Na ta način je dobil ta seminar nadobčinski in mul-tiplikativen karakter.
Obe ambiciozni in nadarjeni kulturni delavki bosta začeli vsaka v svojem kraju z organizacijo in va-
jami dveh novih tamburaških ansamblov.
Hanzi Gabriel se je kot strokovni vodja takega glasbenega seminarja že drugič — žrtvoval je obakrat svoj dopust — zelo dobro izkazal kot učitelj, dirigent in odličen mo-tivator. Čas bi bil, da bi ga pridobili za Koroško.
Dorica Sabotnik, dirigent tamhuraškega ansambla Hodiše (levo); Mirko Sabotnik, tehnični vodja tamburaškega ansambla Hodiše, podpredsednik NSKS (desno). Spodaj (od leve proti desni) zadaj: Mirko Sabotnik, Stanko Portsch, Franci Spitzer, Marijo Sabotnik, Davorin Čimžar, Karl Umek; v sredini: Klavdija Kaufitsch, Elizabet Sabotnik, Krista Paulitsch, Anica Plesnik, Joži Spitzer, Marjan Sticker, Dorica Sabotnik, Adrijan Čimžar; spredaj: Gabi Sabotnik, Astrid Kaufitsch, Franci Portsch, Elizabet Spitzer, Astrid Spitzer, Hanzi Gabriel, Andreja Spitzer. Manjkajo: Simona Portsch, Roman Tusch, Andreja Jager, Petra Jager.
vanje glasbenih delavcev na Koroškem se zdi Hanziju Gabrielu nujno potrebna glasbena šola. Sam bi bil pripravljen prevzeti funkcijo umetniškega vodje. Sistem in potek te šole si predstavlja v 3 stopnjah.
1.	stopnja: zajeti in navdušiti že angažirane in pripravljene delavce — pevce in igralce — tako, da bodo šli učitelji k njim in ne, da bodo morali prihajati oni iz podeželja. Najprej je treba pomagati ljudem in na široko dvigniti nivo.
2.	stopnja: začetek glasbene šole s centrom v Celovcu ter z oddelki — filialami — na podeželju. Nudi naj lastno izpopolnjevanje, finese, virtuoznost.
1. in 2. stopnja sta za folkloristične zahteve in potrebe. Ko ti dve stopnji že cvetita, pride 3. stopnja: klasika, individualne želje.
Škoda se mu zdi, da Cerkev na Koroškem nima interesa, da bi sodelovala z izvežbanjem prosvetnih zborov — saj je večinoma prosvetni in cerkveni zbor v občini eden in isti. Gabriel vidi v kombinirani prosvetno-cerkveni nastavitvi najbolj idealno možnost svojega angažmaja na Koroškem. Očitno pa so ovira za tako kombinacijo osebni vzroki, najbrž tudi ljubosumnost.
Slovenski cerkveni zbori, ki so tudi izraz slovenske kulture, so po Gabrielovem mnenju velikokrat na
zelo slabem nivoju, kakor slovenski organisti. Ko je hodil po Koroški, ga je bilo včasih sram, ko slovenski organist pred mnogimi turisti, ki veliko hodijo iz kakršnih razlogov že v cerkve, niti pravilno spremljati ni znal. Svojo nalogo pa bi videl Gabriel tudi v tem, da dvigne nivo izvajanja slovenske cerkvene glasbe.
Ob koncu še moja osebna ocena našega slovenskega koroškega glasbenika, ki mora hoditi za kruhom zaenkrat še na Dunaj: z njim skupaj sem vodil dva glasbena seminarja s tamburaškim ansamblom iz Hodiš. Obakrat se je izkazal kot zelo dober glasbenik, pedagog in kolega, ki je strog, odprt in mož brez ovinkov. Kot osebnost, ki se ne ponaša, ampak kvalificirano dela, zna navdušiti in motivirati člane in voditelje do skrajnih naporov, ki jih le-ti radevolje sprejmejo in z njegovo pomočjo premostijo. Največ pa pove o njem sledeča izjava enega izmed članov hodiške-ga ansambla: pol leta živimo od tega seminarja, naslednje pol leta pa se že veselimo na naslednji seminar z Gabrielom!"
Miha Zablatnik
Die Funktionare der slovveni-schen Organisationen werden mit den Sprengstoffanschlagen in Ver-bindung gebracht, sie konnen ge-nau sovvenig dafiir wie die Fuhrer der Sudtiroler fur die dortigen An-schlage nicht verantvvortlich ge-macht vverden konnten.
Vor dem Krieg gab es in Karn-ten auch schon Sprengungen von Starkstrommasten, die Nazis vvoll-ten damals zusatzlich zu der Tau-sendmarksperre die VVirtschaft Osterreichs unterhohlen.
Schuld an der gegenvvartigen Mi-sere in Karnten ist diese kleinliche und unkluge Minderheitenlosung. Man hat den Bogen uberspannt. Es wird immer vom BeschluB der drei staatstragenden Parteien gespro-chen.
Dies ist eine Irrefuhrung der Of-fentlichkeit, denn es gab nur den BeschluB einer Partei, der FPO, de-ren Konzept die anderen Parteien ubernommen haben.
Bevveis: Nach dem omindsen BeschluB hat die FPO eine Sonder-ausgabe herausgebracht, die durch die Post an die Haushalte gratis zugestellt vvurde. (Wie nach einer siegreichen Schlacht.) Es sind be-kannte Tatsachen, sie vverden je-doch verschvviegen. Die FPO ruhmt sich darin, daB ihr Konzept von den beiden Parteien angenommen vvurde. Es sollten nur in 12 Ge-meinden Ortstafeln aufgestellt vverden, die Funktionare der FPO haben es um ein Drittel reduziert.
Die Slovvenenfuhrer vverden als Extremisten bezeichnet, vveil sie diese Regelung als eine Revision des Staatsvertrages bezeichnen. Nun, Dr. Inzko, bestimmt kein Ex-tremist und zur Zusammenarbeit immer bereit, ist derselben Mei-nung. In der Furche schrieb er — nicht nur einmal. „Der Dreiparteien-einigung steht der Standpunkt der slovvenischen Volksgruppe gegen-uber, der lautet: Durch das Volks-gruppengesetz vverden die im Artikel 7 des Staatsvertrages der Min-derheit international und verfas-sungsmaBig garantierten Rechte stark eingeengt. Die auf Grund des Volksgruppengesetzes zu erlassen-den Verordnungen hinsichtlich der Aufstellung zvveisprachiger Ortstafeln und der Zulassung des Slovvenischen als Amtssprache stellen in der jetzigen Fassung eine Revision des Staatsvertrages dar. Mit dieser Verordnung bevveist Osterreich eine restriktive nicht aber eine positive Minderheitenpolitik."
Diese paar zerstreut aufgestell-ten zvveisprachigen Ortstafeln kann man eher als Attrappen betrachten, die eine sinngemaBe Erfullung des Staatsvertrages darstellen sollten.
Diese engherzige und kurzsich-tige Minderheitsregelung ist eine Belastung fur die Zukunft unseres Landes.	F. C., Celovec
Darujte za žrtve političnih procesov!
v
Srebrnomašniški jubilej v Šentilju ob Dravi
Dne 4. septembra 1977 je bilo v Šentilju slovesno slavje. Domači župnik Lovrenc Petričič je opravljal 25-letnico mašništva — srebrno mašo. Ob oltarju sta bila prisotna in sta mašo sooblikovala dekan dr. Hornbock ter novomaš-nik Franc Valentinitsch. Pridigo-val je v obeh jezikih dekan Hornbock, ki je nakazal delovanje slavljenca in v imenu škofa spregovoril besede zahvale. S petjem je olepšal mašo domači cerkveni pevski zbor pod vodstvom skladatelja ter harmonizatorja Pavleta Kernjaka. Po maši so bili vsi, ki pomagajo v fari na kateremkoli področju, vabljeni v dvorano pod cerkvijo na obed, ki ga je dal domači župnik. Najbolj razvese'jivo pa je to, da se je povabilu odzvala tudi plesna skupina od podeželske mladine „Landjugend“, ki je s svojim prispevkom sooblikovala jubilejni program. Nastopil je še mešani pevski zbor „Mojcej“ iz Šentilja, ki ga enako vodi Pavle Kernjak ter mladinski zbor, ki sestoji iz farne mladine in ki ga vodi železniški nastavljenec Rudi Grob-lacher iz Trebinje. Ob spremljavi Francija Groblacherja z harmoniko so vsi prepevali domače viže in z petjem tudi zaključili jubilejni program.
Jubilar Lorenzo Petričič se je rodil 23. marca leta 1927 v San Pietro al Natisano Vernassino (Št. Peter). Letos obhaja tudi 50-letnico rojstva ter 25 let duhovništva. Skupaj z njim vsi farani šentiljske fare zahvaljujemo Boga za njegovo varstvo in njegov blagoslov, pa tudi za vse dobro, kar je jubilar v 25 letih svojega duhovniškega delovanja storil za obstoj naše narodne skupnosti. Njemu gre vsa zasluga, da se je že toliko mladink ter mladincev iz Šentilja in okolice odločilo za obisk Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, kar je za politični in kulturni razvoj naše fare zelo pomembno. Gospod jubilar je bil tisti, ki je starše dotič-
BUČINJA VAS
Na koroški deželni cesti v Buči-nji vasi pri Gospe Sveti 2. 9. 1977 ni mogel več ustaviti svojega tovornjaka, nabasanega z deskami, pred železniško preg rajo 36-letni vozač Harald Treffner in s tem močno poškodoval pregrajo. Poškodoval pa se pri tem ni nihče.
POREČE
Žandarji iz Poreč pri Vrbskem jezeru so 1. 9. 1977 prijeli in predali deželnemu sodišču Celovec 29-letnega kuharja Herberta H. iz Darmstadta (ZRN), ki mora zaradi varanja še odsedeti kazen.
METLOVA
5.	9. 1977 je začelo zanašati na cesti Sinča vas—Pliberk pri Metlo-vi 37-letnega Helge Heraltalerja iz Silberegga, kateri se je nato čelno zapeljal v avtomobil 31-letnega ključavničarja VVilhelma Kucherja iz Kamna. Kuchar in zakonca Anton Polaschegg (66) in Antonia (61) so se pri tem težko poškodovali, Heraltaler in neka ženska, ki se je peljala z njim, pa lahko. Avtomobila sta popolnoma razbita, Heral-talerju pa so odvzeli vozni list, ker je vozil alkoholiziran.
VERNBERK
52-letni pivovarniški delavec iz Tabenč pri Vernberku je 28. 8. 1977 zapeljal svojega 8-letnega sina k pitju z besedami: „Če boš pil vino in pivo, boš postal močan, velik in vitek". Fanta so potem prepeljali v kritičnem stanju, z alkoholno zastrupitvijo v deželno bolnišnico Beljak. Očeta so naznanili, žandar-merija pa je o tem zvedela šele
6.	9. 1977.
nih otrok podučeval, da je to velik zaklad, če obvladaš svoj materin jezik in ga neguješ, in sploh, da znaš oba jezika, ker s tem pre-obvladuje boljše vzdušje in se ravno s tem oba naroda tesneje povežeta. Nobeden narod naj se ne zapostavlja in ne tepta, kot ga hočejo v sedanji situaciji nekateri neonacistični krogi črtati z zemljevida. Častiti gospod jubilar je zmeraj v svojih govorih poudarjal, naj se skuša vse, kar je bilo od nekdaj tako dano — narode — ohraniti ter jim nuditi polno pomoč ter podporo v času, ko so ogroženi. Ohraniti kulturo in vse, kar nudi narod dobrega, je bila ena najglav-nejših nalog ter cilj g. L. Petričiča. Ravno ta cilj je častiti jubilar vsa leta svojega delovanja zares z vso vnemo in zaskrbljenostjo zasledoval in prepričani smo, da ga bo še v bodoče.
Ljudsko šolo je g. župnik obiskoval v Tarfezzo in v Sarvonna, srednjo šolo, seminar, pa v Vidmu. Po maturi se je g. jubilar odzval klicu božjemu in je leta 1946 vstopil v bogoslovje v Vidmu. Vmes, kar je imel časa, je oskrboval romarsko cerkev na Svetih Višarjah
ter tam pomagal. Iz pogovorov z romarji je povzel, da primanjkuje na Koroškem duhovnikov. V molitvi in premišljevanju se je častiti jubilar odločil, da zaprosi za sprejem v celovško bogoslovje. Leta 1950 je bilo tako daleč, da se je vpisal v bogoslovje krške škofije in tam tudi uspešno končal svoj študij.
Korak v vinograd Gospodov je bilo njegovo mašniško posvečenje v celovški stolnici. Svojo prvo novo mašo je častiti gospod slovesno obhajal na Svetih Višarjah. S prvim avgustom v letu 1952 je jubilar postal kaplan v Sagritzu. Od tam je bil poklican 15. oktobra 1953 kot kaplan v Železno Kaplo. Tam je goreče deloval do 31. julija 1959. Njegova ljubezen je v posebni vrsti veljala katoliški mladini, za katero se je z vso vnemo zavzemal. Nato je častiti gospod jubilar stavil prošnjo za faro Šentilj, kjer je do julija 1964 deloval kot provizor in od tega dneva naprej kot inštalirani župnik.
Njegovo pridnost in njegovo vztrajnost občudujejo farani. Če pomislimo, koliko je bilo narejenega pod njegovo iniciativo, je to ob-
čudljivo. Najprej se je lotil farnega doma, ga zgradil z velikimi napori in seveda tudi s pomočjo faranov. V njem je bilo precej kulturnih predstav. Koliko dobrega je že v tem domu bilo napravljenega za šentiljsko faro, v bistvu za mladino, za vse stanove v fari in seveda za številne otroške kolonije iz Nemčije, ki prihajajo vsako leto v farni dom na dopust. Nadalje je pod iniciativo domačega župnika na krasnem prostoru bilo urejeno novo pokopališče. Nato se je začelo z zidavo nove cerkve in se je s tem rešil problem, ki so ga reševali in niso mogli rešiti rodovi in župniki pred sedanjim župnikom. Stara cerkev je restavrirana in služi nadvse častitljivemu namenu in sicer je bila preurejena v mrtvašnico in je ena najlepših mrtvašnic daleč naokrog.
S tem sem hotel na kratko orisati delovanje našega domačega župnika, ki zares zasluži pohvalo od nas vseh. Naj bo to skromen prispevek, ki sem ga v teh kratkih vrsticah nakazal v znak naše hvaležnosti za ves trud in vse napore v njegovem dušnem pastirstvu.
M. J.
Mladina za odstranitev pregrad
V nedeljo, 14. avgusta, je bila v Šentilju ob Dravi prva skupna zahvalna maša v zvezi s tako imenovanim „Erntedankfestom“ (slovesna zahvala za dobro letino), katere sta se skupno udeležili mladinska organizacija „Landjugend“ in slovenska farna mladina iz Šentilja. Do sedaj je „Landjugend“ obhajala ta praznik po navadi na prostem in pa izven fare, kot na primer v Vrbi. Tokrat je „Landju-gend" povabila tudi katoliško mladino, ki se je vabilu rada odzvala. Farna mladina v Šentilju se že od nekdaj udejstvuje na kulturnem in političnem področju in se prizadeva v bratski ljubezni odstraniti pregrade, ki ločijo oba naroda. Že
BREG PRI ROŽEKU:
Vse, ki so jo poznali, je pretresla novica, da se je za vedno poslovila Postrajnikova mama z Brega pri Rožeku. V 92. letu svojega vz-glednega življenja je odšla v nedeljo, 4. septembra, po zasluženo plačilo v večno domovino. Vsem, ki so jo poznali, je bila vzor pravega krščanskega in družinskega življenja. Rojena na Zihpoljah, se je poročila v zgornji Rož in tam s svojim možem, ki je šel že tik po vojni v večnost, ustanovila vzorno, zavedno družino. Njen mož je v predvojnem času vodil tamburaški orkester, pri katerem so sodelovali mladi farani, ki so po večini padli v hitlerjanski vojni. Domačini se raj-nice spominjajo kot kuharice na
DOBRLA VAS
6. 9. 1977 zjutraj je ugotovil 34-letni ključavničar Willi Schnee-mann iz Marienheide (ZRN), ki je na dopustu v Dobrii vasi, da je ležala njegova hčerka na trebuhu in z glavo v blazini. Videl je, da je že modra v obrazu in ji takoj nudil prvo pomoč, katera je bila zaman. Zdravnik, ki je preiskal majhno dekle, je ugotovil, da se je deklica zadušila.
LABOT
3.	9. 1977 je začelo iz neznanih razlogov na labotski zvezni cesti zanašati 22-letnega mizarja Franca Lessiaka iz Beljaka, ki je nato čelno treščil v avtomobil dunajskega kemika dr. Petra Hi rta (53). Oba
od nekdaj deluje farna mladina v prid fari in predstavlja most zbli-žanja med slovensko in nemško govorečim prebivalstvom.
Simbol zbližanja in medsebojnega spoštovanja naj bi bila krona, ki jo je „Landjugend“ spletla iz različnega klasja (ječmena, rži, ovsa in pšenice) in ki jo je ob tej priložnosti blagoslovil novomašnik Franc Valentinitsch. Ta krona naj bo simbol boljšega sožitja med obema narodoma, je v uvodnih besedah nakazal domači župnik in pribil, da šop mnogovrstnega klasja predstavlja skupnost oziroma neko potrebo, brez katere ne more biti prave sreče v človeški družbi. Podobno kot ta šop žitnih
številnih primicijah; med drugim je kuhala tudi na zadnji novi maši ro-žeške fare, ki jo je pel leta 1936 Prosenov Hanzej iz Spodnjih Gorič, zdaj duhovnik v šentruperškem samostanu pri Velikovcu.
Njen sin Ludvik še danes poje v rožeškem cerkvenem zboru, ki ga vodi nečak preminule Aleks, dirigent zbora graških študentov. Raj-nica je bila tudi babica znane Stike rjeve družine v Šempetru pri Šentjakobu. Postrajnikovi družini in sorodnikom rajne, ki je bila zvesta bralka slovenskega tiska, izrekamo globoko sožalje v imenu Narodnega sveta koroških Slovencev, Krščanske kulturne zveze in v svojem imenu.	Kafra
vozača, kot tudi Sabina (40), Michael (12) in Thomas Hirt (6) ter 70-letna Hermina Seidl z Dunaja so se pri tem neznano težko poškodovali. Rešilni avto je vse prepeljal v deželno bolnišnico v Celovcu. Avtomobila sta popolnoma uničena.
KRIVA VRBA
V nekem ovinku košatove ceste v Krivi Vrbi se je 2. 9. 1977 zapeljal uslužbenec Albin Ure (58) iz Krive Vrbe v avtomobil študentke Marije Holzer (18) iz Celovca. Pri tem se je Marija Holzer neznano težko in njena sestra Rosvvitha (16) lahko poškodovala. Obe je rešilni avto prepeljal v deželno bolnišnico v Celovcu.
klasov, je sestavljen naš svet, v katerem so žitni klasi številni narodi, ki imajo različne kulture in govorijo različne jezike. Kaj bi bilo na svetu, če bi bilo vse tako enolično. Tega bi se človeštvo kmalu naveličalo. Pestrost naj bi bila tisto kar privlačuje, ne pa kar razdružuje.
Novomašnik Valentinitsch se je v svoji pridigi skliceval na župnikove izpovedi in pridjal, da naj se ne samo enkrat na leto, ko je ta „Erntedankfest“, temveč ob vsaki priložnosti zahvaljujemo za vse dobrote, ki smo jih deležni. Zahvalna maša je bila v obeh jezikih.
Vsekakor lahko smatramo — to smo razbrali z obrazov mladine — to skupno akcijo obeh mladinskih organizacij kot korak naprej. Drugi korak pa je bil ta, da je šentiljska mladina povabila „Landju-gend“, da sta skupno praznovali srebrno mašo domačega župnika Lovrenca Petričiča v Šentilju. Za to priložnost je katoliška mladina predlagala, da naj „Landjuqend‘‘ spregovori in zapoje tudi nekaj v slovenščini.	J. M.
TRABESINJE — KOTMARA VAS
Dne 7. septembra 1977 ie prišel iz neznanih razlogov 20-letni delavec Gunter Ragger iz Celovca v Trabesinjah pri Kotmari vasi s kotim irške ceste, tako da se je avto prevrgel. Ragger je bil na mestu mrtev, ker si je zlomil tilnik in dobil tudi notranje poškodbe.
ŽELEZNA KAPLA
V	Železni Kapli je 6. septembra 1977 povozil nemški državljan Wal-ter Kuhn (42) iz Reinheima 5-letno Alexandro Ramse, ko je ta hotela prekoračiti jezersko zvezno cesto. Deklico so neznano težko poškodovano prepeljali v deželno bolnišnico Celovec.
POREČE
Dne 7. septembra 1977 so morali prepeljati v bolnišnico 30-letnega taksišoferja Petra Kronavvetterja, ki je imel težke ureznine na levi roki. Te ureznine mu je po prepiru prizadel 21 -letni mehanik Hervvig G. iz Poreč v neki gostilni v Porečah.
METLOVA
V	Dobrovi pri Metlovi so se zašli pri nabiranju gob fantje Robert (10) in Michael Matjam, ter Daniel Gro-litsch (9), vsi iz Metlove. Moštvo,
Postrajnikove mame ni več
FILMSKO PREDAVANJE: POTOVANJE PO JUŽNI AMERIKI — I. DEL
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero" v Ločah Kraj: pri Pušniku v Ločah Čas: sobota, 24. septembra 1977, ob 20.00
Predava: kaplan Marko Jernej
SPD „JEPA-BAŠKO JEZERO11 V LOČAH
vabi na
IZLET NA KRAVJI BAL V BOHINJ
v nedeljo, 18. 9. 1977. Odhod ob
7.	uri iz Loč.
Prijavite se lahko pri Jožku VVrolichu, 9582 Loče, telefon: 0 42 54 / 21 42
VEČER SLOVENSKE PESMI Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem
Kraj: Obirsko, pri Kovaču Čas: sobota, 17. septembra 1977, ob 20.00
Nastopa: Ansambel „Korotan"
SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni
VIETNAMSKI NOVOMAŠNIK Jožef Vu-Kim-Chinh
bo obiskal poleg že objavljenih še
sledeče župnije:
v torek, 20. septembra 1977,
ob 19.00 slovenske vernike v Špitalu;
v sredo, 21. septembra 1977, ob 17.30: Žitaro vas ob 18.30: Sinčo vas
Kulturno društvo „Lepi Vrh11 Športni krožek „Devin“ v Devinu in Krščanska kulturna zveza v Celovcu
vabita na
I. OCENJEVALNI PLANINSKI POHOD U KVE 77
Program:
Kulturno društvo „Lepi Vrh" iz Ukev s sodelovanjem ŠK „Devin‘‘ in Krščanske kulturne zveze v Celovcu priredijo v nedeljo, 25. septembra 1977, I. ocenjevalni planinski pohod Ukve-Ojsternik. Zbirališče bo v Ukvah pri hotelu „Vedam“ (Pensione alla posta). Ob 9. uri se začnejo odhodi posameznih ekip ali družin (najmanj tri člani). Ekipe in družine se lahko vpišejo pri štartni mizi do 10. ure. Ob vpisu dobi vsaka ekipa ali družina vprašalno polo, ki bo služila za končno uvrstitev, ter pravilnik-Proga, veljavna za ocenjevalni planinski pohod, se bo odvijala po položni cesti iz Ukev do koče „Nordio“. Tu bo vsaka ekipa ali družina oddala izpolnjeno polo, v zameno dobi vsak član skodelico toplega čaja. Strastnim planincem bo dana možnost, da nadaljujejo pot do vrh Ojsternika, ki pa ne bo veljala za končno uvrstitev. Komur se bo zdel Ojsternik pretrd oreh, bo lahko ostal na planini (pri koci „Nordio“), kjer bo poskrbljeno za skromno zabavo.
Po vrnitvi planincev z Ojsternika, približno ob 15. uri bodo organizatorji nagradili prvouvrščene. Vpisnina je 1000 lir na osebo. Oh vpisu dobi vsakdo spominsko medaljo.
Želimo, da bi se čim več rojakov in prijateljev planin udeležilo tega pohoda in s tem utrdilo boljše stike s kanalskimi Slovenci.
Pripravljalni odbor
sestavljeno iz žandarjev iz Dobri® vasi in prostovoljne požarne hrambe iz Kazaz, je našlo fante speče v neki neizdelani hiši in jih potem zapeljalo domov.
Šentprimož: nova cerkev posvečena
V nedeljo, 11. septembra 1977, je praznoval Št. Primož v Podjuni zelo redko slovesnost. Škof ddr. Jožef Kost-ner je tam blagoslovil novo cerkev.
Na prostranem, z mlaji in venci okrašenem prostoru pred novo cerkvijo je pozdravil domači župnik Franc Krištof gospoda škofa. Nakazal je, da se je izpolnila s tem dnem zelo stara želja fare št. Vid v Podjuni, namreč imeti farno cerkev v sredi župnije.
Kot vidno znamenje, da je ta prostor odvzet posvetni rabi, je šel škof okrog cerkve ter jo blagoslovil od zunaj. Šele nato so se začeli obredi v cerkvi sami, ki se je odprla številni množici vernikov. Medtem, ko je škof blagoslavljal po starem običaju notranjost cerkve — zlasti oltar — v la-
tinskem jeziku, je v zelo akustičnem prostoru donelo ljudsko petje ter prepevanje cerkvenega zbora.
Obredom posvetitve je sledila škofova maša. V dvojezični pridigi se je škof zahvalil vsem, ki so omogočili gradnjo novega božjega hrama.
Ob koncu vseh obredov se je še enkrat zahvalil domači župnik vsem, ki so prispevali k velikemu
Prazniku.
št. Vid v Podjuni je srednjeveli-ka podeželska vas v občini Škoci-jan. Desetletja je bila ta vas najvažnejši kraj Zablatniške planote. Saj je bil tu do 2. svetovne vojne
sedež nekdanje občine Bikarja vas. Še večjo važnost je imel vsa leta zaradi farne cerkve. Ko se je v zadnjih dveh desetletjih začel razvijati tujski promet, je postal dosti bolj centralno ležeči Št. Primož, ki je bil že ves čas kulturno središče, vedno bolj pomemben in se razvil iz majhnega naselja v pravi center. Saj se stekajo tu ceste iz okoliških krajev. Št. Vid pa je v tem času vedno bolj zgubljal na nekdanjem pomenu.
Fara Št. Vid v Podjuni šteje danes okrog 1200 faranov. Po legi je bolj podolgasta. Farna cerkev, ki stoji na zelo lepem kraju ob vznožju Košiča, je na skrajnem koncu.
Zaradi neugodne lege je mnogo faranov, zlasti prebivalci Mokrij in Proboja, hodilo v cerkev v sosedne fare Dobrlo vas, Škocijan in 2i-taro vas.
Ob priliki neke vizitacije je svetniški škof Anton Martin Slomšek (1800—1862) svetoval, naj preložijo farni sedež v bolj ugodno ležeči Št. Primož. Vendar so se vsi poskusi v to smer izjalovili. Šele leta 1964 je bilo kupljeno gradbišče v Št. Primožu. Gospod župnik Franc Krištof je pustil 1969 napraviti tu pokopališče. Istočasno se je začelo tudi načrtovanje nove cerkve ter razmišljanje, kako bi se mogel dobiti potrebni denar.
Leta 1974 je bilo tako daleč. Gospod župnik je dobil dovoljenje za zidavo. 21. oktobra 1974 so začeli bagerji z delom. Jeseni so bili fun-damenti dokončani. Po zimskem odmoru so delavci aprila spet nadaljevali z gradnjo zidov in prišli tako daleč, da je dobila cerkev še pred novembrom 1975 streho. 2e 12. oktobra 1975 pa je preč. g. prelat Aleš Zechner blagoslovil temeljni kamen, ki je bil nato vzidan pri vhodu. Po ponovnem zimskem odmoru so bila razna dela v notranjosti cerkve do 13. julija zaključena, tako da je mogel biti tu že mladinski dan. Do adventa 1976 pa je bila cerkev tako daleč opremljena, da so se vršile tu že redno božje službe. Vigredi 1977 so nadaljevali delavci z opremo zunanjosti in notranjosti cerkve. Zaenkrat so dela zaključena. Prostor pred cerkvijo je asfaltiran, tako da je dovolj parkirnega prostora za slehernega obiskovalca cerkve.
Tako domačini kot turisti so v zadnjih mesecih radi obiskovali novo božjo hišo, ki se izvrstno ujema z okolico, tako z novimi stavbami za tujski promet kot z gorovjem v ozadju. Ako jo človek opazuješ samo od zunaj, se lahko zaračunaš v velikosti. Prostornost cerkve se šele odpre, če prestopiš njen prag skozi steklena vrata. Nekako toplino izžarevajo stene, ki so oblečene z macesnovim lesom, prav tako pa napravi vtis neke domačnosti tudi prednja stena iz rdeče opeke. Prav tako pomirjevalno vpliva na človeka prostor okrog oltarja, ki je ves iz Cararra marmorja ter tabernakelj, ki je postavljen kot majhna kapelica vstran oltarja. Mogočne luči razžarevajo kakor zvezde na večernem nebu veličasten prostor. Tako se zliva eno v drugo in tvori prijetno celoto ter povezuje pretekli čas z našim, že-lezobeton z religioznostjo.
Stanko VVakounig
DOM v TINJAH
Od sobote, 24. 9., ob 9.00, do nedelje, 25. 9. 1977, do 17.00
„VSAK ODGOVOR JE PONOVNO VPRAŠANJE"
Dnevi meditacije za mlade izobražence in študirajočo mladino. Voditelj: dr. Rudi Koncilja
Od petka, 30. 9., ob 18. uri, do nedelje, 2. 10., do 13. ure.
PRIPRAVA NA ZAKON
Tečaj za dekleta in fante od 18. leta naprej in za zaročence.
Od srede, 12. 10. 1977, do petka, 14. 10. 1977
ROMARSKO POTOVANJE V LIZBONO IN FATIMO
z letalom
Cena: 3980.— šilingov
Od sobote, 22. 10. 1977, do četrtka, 27. 10. 1977
ROMARSKO POTOVANJE V RIM, FIRENCE IN PADOVO
Cena: 2120.— šilingov * v
BUCINJA VAS — POKRČE
V Bučinji vasi pri Pokrčah se je 9. septembra 1977 zaletel 28-letni Lambert Fausch iz Ličje vasi s svojim mopedom, ko je zavijal na po-krško deželno cesto v avtomobil in nezavesten obležal na cesti. Prepeljali so ga nezavestnega v deželno bolnišnico Celovec, kjer so ugotovili, da ima lahek pretres možganov.
DOB — PLIBERK
Južno od železniške postaje v Dobu pri Pliberku se je iz najprej neznanih razlogov razbila 6. septembra 1977 kmetu Alojzu Možinu iz Doba šipa traktorja, ki je kosil. Mislil je, da je nekdo s sosednega polja streljal na njega, pozneje pa se je izkazalo, da mu je razbil šipo kamen, katerega je vrgla v šipo kosilnica.
Kostanje: izlet prosvetnega društva
KDZ na „MDA Gorice 77"
Kakor vsako leto, tako je tudi !etos slovensko prosvetno društvo '•Drabosnjak“ priredilo izlet. Tokrat nas je vodila pot spet v Slovenijo. Preko Celovca smo se pe-'jali v Dravograd, ter dalje v Vele-nje in Celje. Tam smo se malo ustavili in si ogledali mesto. Nato je šlo dalje na Ptujsko goro, kjer je Marijina romarska cerkev. 2up-n'k Trap je daroval sv. mašo za Vse umrle in žive člane društva. 0d tam smo šli na kosilo v Ptuj. Ko smo se okrepčali in odpočili, ®m° si še ogledali Ptujski grad. Čudovit razgled na to krasno pokrajino je bil za nas užitek. Zato ni cuda, da so se grofi in plemiči, po-tem pa §e nacisti tako zagrizeno borili za ta košček zemlje. ^azaj smo se peljali preko Maribora v Celovec. Vozili smo se z avtopodjetjem Sienčnik. Štefan s'enčnik, ki nas je vozil, nam je
SVETNA VAS
Dne 9. septembra 1977 je 16-letni natakarski vajenec Josef Suntinger lz Svetne vasi pri Bistrici v Rožu Prišel s svojim mopedom z občinske ceste, prodrl leseni plot in se končno zapeljal v hišno steno, kjer 86 je pod mopedom po možgan-skem pretresu zadušil.
POREČE
. V Porečah ob Vrbskem jezeru Je 9- septembra 1977 treščil 23-letni tezposelni Peter Puff iz Zgornjih °rjan s svojim avtomobilom v av-0mobil tapetnika Magnusa Krass-jS'tzerja (34) iz Celovca. 7-letna hči
Krassnitzerja, Anita, si je pri tem . 0rr|ila ključnico, Puffu pa so za-°®8no odvzeli vozni list, ker je vo-1 alkoholiziran.
med potjo vse natančno razlagal, kar je bilo zanimivega v tej lepi deželi. Vse, kar smo videli in slišali, nas je obogatilo in srečno smo se vrnili domov. A avtobusu je zavladalo prijetno razpoloženje, peli smo in vsi so bili dobre volje. Štefanu Sienčniku bi se na ta način še enkrat zahvalili za vso njegovo skrb za nas vse, da je nam olepšal ta izlet.
Ta izlet pa je imel še poseben namen. Vse prejšnje izlete smo imeli ob nedeljah. Letos smo se izjemoma peljali v soboto. To pa zaradi tega, ker se je priljubljeni župnik Stanko Trap po-
slavljal od prosvetašev slovenskega prosvetnega društva „Drabos-njak“ na Kostanjah. Zvedeli smo, da je moral v Bistrico na Zilji, kar do zadnjega nismo hoteli verjeti. Ne moremo se sprijazniti s tem, da ga ni več na Kostanjah.
Upamo, da se bomo še večkrat videli. Ohranili ga bomo v trajnem spominu, ravno tako tudi kuharico ne bomo pozabili, saj nas je vselej tako prijazno sprejela, ko smo imeli vaje ali druge opravke v fa-rovžu. Želimo jima vse najboljše na novem delovnem mestu, pa tudi veliko božjega blagoslova!
Lesjak
Mladinske delovne akcije so pri nas na Koroškem, razen pri nekaterih starejših aktivistih, nekaj bolj neznanega, ne preveč zanimivega. V Sloveniji in v Jugoslaviji pa so mladinske delovne akcije (MDA) bistven del mladega človeka in tudi družbe.
V iskanju čim boljše oblike tesnega spoznavanja naše mladine z mladino matičnega naroda, se je porodila na seminarju, ki sta ga imeli lani na Bledu mladina ISKRE in KDZ pod naslovom „Koliko stane narodna zavest", misel, da se bi udeležili mladi koroški Slovenci kake mladinske delovne akcije v Sloveniji. Iz vseh možnih oblik sodelovanja in poglabljanja čim bolj osebnih stikov, ki bi temeljili na čim manj formalni ravni, je obetala MDA najboljše predpogoje za dosego nameravanega cilja — tesne vezi med mladimi tostran in onstran meje, ki je nam koroškim Slovencem ravno zdaj tako potrebna.
Zastopniki mladine ISKRE so prevzeli in izpeljali nalogo, da omogočijo udeležbo 15 članom KDZ na eni izmed številnih MDA v Sloveniji. Občina Vič—Rudnik Ljubljana je po posredovanju prijateljev v ISKRI rezervirala 15 mest v svoji brigadi Ljuba Šercerja za 4. izmeno na MDA Slovenske Gorice 77. Iskraši pa so vestno pomagali tudi pri informiranju članov KDZ tu na Koroškem o vsem, kar je potrebno za mladinsko delovno akcijo.
Kljub dobrim predpripravam za MDA, je naletela KDZ na nepričakovane težave glede udeležbe MDA. Predsodki, neinformiranost, predvsem pa ostro politično vzdušje in
močna aktivnost predvsem mladine v letošnjih počitnicah je privedla do rezultata, da se je „MDA Slovenske Gorice 77“ udeležilo od 13 prijavljenih le 6 članov.
V nedeljo, 7. avgusta, smo prispeli z majhno zamudo v Dornavo pri Ptuju, na kraj mladinske delovne akcije. Preden je minil dan, smo se v brigadi Ljuba Šercerja med sabo že spoznali. Seveda pa smo takoj navezali stike tudi z brigadirji ostalih dveh brigad, ki so prišli iz Radelj in Dravograda in iz Maribora ter iz Senja in Kraljeva. Prijatelji iz matične dežele so bili zelo radovedni nad položajem na Koroškem. Radevolje smo jih informirali o zaostrenem položaju. Udeleženci 4. izmene „MDA Slovenske Gorice 77“ so v protest proti sojenju selskim rodoljubom, ki so bili klicani na proces 19. avgusta na Dunaj in ostalim aktivistom, ki jim je uradna Avstrija napovedala politične procese, priredili protestno zborovanje v soboto, 13. avgusta,
v Ptuju. V četrtek, 18. avgusta, pa so protestirali v Ptuju proti procesu proti Selanom, ki je bil naslednji dan, še enkrat vsi brigadirji, zbrani v Dornavi skupno z zastopniki družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj.
Da je tok informacij med nami in mladimi iz matične dežele bil plodovit in da so bili dani dobri predpogoji za čim boljše sodelovanje in navezovanje globokih človeških odnosov, gre zasluga predvsem komandantu brigade Ljuba Šercerja, sekretarju mladine Iskre Daniju Burniku, in njegovemu namestniku (Dalje na 8. strani)
ZAHVALA
Vsem številnim pogrebcem, ki so prišli od blizu in daleč in spremili našo drago rajno babico, prababico in teto
Marijo Lesjak
pd. Postrajnikovo mamo
k zadnjemu počitku na rožeško pokopališče, izrekamo najlepši Bog plačaj.
Posebna zahvala velja domačemu preč. g. župniku Marktlnu za tolažljive besede na grobu, in vsem duhovnikom, ki so se pogreba udeležili in s tem tako svečano, sodelovali pri opravilih in sv. daritvi, ki jo je daroval vnuk rajne Peter Sticker in nam svojo babico postavil za vzorec pravega dopadljivega življenja.
Najlepša hvala pa velja rožeškemu cerkvenemu zboru, ki je pri mrtvašnici, na grobu in v cerkvi ganljivo in slavnostno olepšal pogrebne obrede.
Vsem, ki so izpolnili željo rajne in darovali namesto vencev za nujno popravo Marijine kapelice na Bregu pa poseben Bog plačaj.
Breg, Rožek, septembra 1977.
Postrajnikova družina Lesjak v imenu vseh sorodnikov
FELIKS DERECKI:
Na novi življenjski poti
Rodil se mi je sin. Ko je žena zapustila porodnišnico in sva doma razvezala plenice, da bi videla otroka, sem začutil, kako postajam zadovoljen in ponosen. Dojenček je bil zdrav in kadar je zavekal, je imel tako močan glas, da sva si morala z ženo mašiti ušesa. Hvaležno sem poljubil ženo in oba sva se zazrla v otroka.
„Radovedna sem, kaj bo postal," je dejala žena.
„Glej, glej, kako to, da že nisem pomislil na to," sem pripomnil. „Treba je čimprej določiti, kaj naj bo v življenju, saj sam za to tako in tako ne bo imel časa."
Odšel sem v drugo sobo in telefoniral Kaprysiaku.
..Čestitam, čestitam," sem zaslišal v slušalki prijateljev glas. „Kako sin, se dobro počuti?"
„Hvala, vse je v redu," sem odgovoril. „Le z ženo se pogovarjava o tem, kakšna naj bi bila njegova prihodnost. V skrbeh sva..."
„Kar na dan z besedo!"
„Mar se pri tebi ne bi našlo kakšno dobro mesto za našega prvorojenca?"
„Za to še ima mnogo časa!"
„Saj veš, kako je... Rad bi mu že v naprej kaj zagotovil."
Zdaj je začel Kaprysiak govoriti o zasedbi delovnih mest in o reorganizaciji svoje ustanove, zato sem poklical direktorja Chrinkala.
ŽITARA VAS
8-letna šolarka Ingeborg Pusch-nig iz Malčap pri Žitari vasi je hotela 2. 9. 1977 na nekem gradbišču v Malčapah obiskati svojega očeta. Tam je ona zgubila na kletnem zidu, ki je visok približno 2 in pol metra ravnotežje, na kar je strmoglavila v globočino. Pri tem se je težko ranila na glavi, tako da jo je moral rešilni avto prepeljati v deželno bolnišnico v Celovec.
VRBA
V svojem domačem kraju, v Vrbi ob Vrbskem jezeru, je 5. 9. 1977 prišel z neke steze 28-letni frizer Helmut P., ki je bil na poti peš in alkoholiziran in nato padel čez pobočje približno 20 metrov v dom-čalski potok. Težko se je ranil na glavi in rešilni avto ga je prepeljal v deželno bolnišnico Beljak.
„Kar zadeva mesto, bi se našlo, a to ni perspektivna služba..."
„Koliko?" sem vprašal kratko.
„Dva tisoč in dvajset zlotov plus premije."
Ne, nisem se mogel odločiti za tako zanikrno službo za svojega lastnega sina. Skozi priprta vrata sem opazil, kako se malček željno vzpenja k materinim prsim.
„No, kako si opravil?" je vprašala žena, ko sem se vrnil k otroku.
„Vsem sem telefoniral in končno dobil, kar sem iskal. Predsednik Mitrenžak mu je za prihodnost obljubil položaj direktorjevega namestnika. Dobra plača in avtomobil na razpolago. Toda v zameno bom moral v svojem uradu zaposliti njegovo sestrično, videla boš, kakšen preplah bo, ker bom moral v službi uvesti majhne spremembe .... Kulczanokovo bom moral odpustiti, Svvojakovno premestiti in vse bo v najlepšem redu."
Podržal sem malega, kajti žena ga je začela previjati.
„0 Bog, koliko je dela, preden človek zagotovi svojim otrokom brezskrbno prihodnost," sem potarnal.
Rekli so
Na nesrečo so kreposti, ki jih lahko prakticirate samo, če ste bogati.	Rivarol
Najboljši pisci so zmerom najstrožji kritiki svojih del.
Chesterfield
Kritika je lahka, toda umetnost je težka.	Destouches
Veste, kdo so kritiki? Ljudje, ki so propadli v književnosti in umetnosti.	Disraeli
Kritiki so kakor oporoke, od katerih velja samo zadnja.
J. C. F. Haug
Kritika, kakor jo jaz razumem in kakršno bi hotel opravljati, je in-vencija in nenehno ustvarjanje.
C. A. Sainte-Beuve
Slaba vest dela ljudi strahopetce.	VVanbungh
Skopuh izkuša istočasno vse skrbi bogataša in vse tegobe reveža.	A. Guinon
NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK
Otvoritvena božja služba za dijake Slovenske državne gimnazije v Celovcu
V	četrtek, 12. septembra, je bila ob desetih zjutraj otvoritvena božja služba za dijake na Slovenski državni gimnaziji v Celovcu. Gotovo je bilo najbolj primerno, da je bila ta božja služba v cerkvi Sv. Duha v Celovcu. Saj je tista cerkev, kjer je bila izza protireformacijskih časov pridiga za slovenske vernike v Celovcu in to prav do zadnje vojne, ko je bila slovenska božja služba v Celovcu prenesena v cerkev starega bogoslovja.
Te otvoritvene božje službe so se udeležili polnoštevilno vse dijakinje in dijaki, ki bodo odslej obiskovali slovensko gimnazijo, potem učiteljski zbor z ravnateljem dr. Jožkom Tischlerjem in pa tudi precej staršev, ki so pripeljali svoje otroke v Celovec, kakor tudi še več drugih vernikov in ljudi.
To otvoritveno sv. mašo, ki ni bila le prva ob začetku šolskega leta, temveč prva ob začetku slovenske gimnazije, je daroval mil. g. prelat dr. Rudolf Bitimi, ki je poklicni nadzornik verouka za srednje šole kakor tudi višje strokovne šole v deželi.
V	svojem nagovoru je mil. g. prelat poudaril posebno eno: naj bi začeli letošnje šolsko leto in delo na tej gimnaziji sploh v imenu troedinega Boga, od katerega prihaja vsak dober dar in vsaktera pomoč. V nadaljnjem je lepo nakazal, kako je ves pouk, ne samo pouk verouka, prikazovanje božje modrosti in vsemogočnosti. Saj kaže vsak pouk katerega koli jezika in katere koli besede nazadnje na večno Besedo, ki je od Očeta in ki se je po obsenčenju Svetega Duha rodila iz Marije Device.
Prav tako je zgodovina prikazovanje preteklih dogodkov in vodilnih oseb, in vsa ta dogajanja so se vršila spet po božji Previdnosti, ki jih je določala ali dopuščala. In prirodopis, kemija, fizika, pa tudi računstvo; vsi ti predmeti kažejo lepoto narave, ki je revna sled božje lepote, kažejo nespremenljive zakone, ki jih je Bog postavil, kažejo čudovito smotrnost v nara-
vi, ki jo je Bog ustvaril po pravi meri, po pravi teži v pravem številu. Pa tudi vsi drugi predmeti so v prav tako tesni zvezi z Bogom in kažejo njegovo lepoto, njegovo večno harmonijo in končno dobroto, ki nam daje zdrav razum v zdravem telesu.
Ob koncu pa je pozval vse navzoče, naj bi z njim prosili troedinega Boga, da izlije svoj blagoslov na delo in trud, ki ga bodo imeli učitelji in učenci na tej šoli, da bo rodila stoteren sad. In naj bi tudi materinsko varstvo Marijino, katere praznik in godovni dan ravno obhajamo, bilo nad vsemi.
Med slovesno asistirano mašo so dijaki sami navdušeno peli, vmes pa je selski pevski zbor zapel nekaj zbornih pesmi. Tako so takoj ob začetku zapeli dijaki in v skupni pesmi zaprosili Svetega
Zadnji ministrski svet je na predlog prosvetnega ministra doktorja Drimmla razmotrival obveznosti Avstrije v zvezi s členom 7 državne pogodbe z dne 15. maja 1955.
To dejstvo že samo po sebi potrjuje nujnost in dolžnost, da parlament pristopi k reševanju vseh vprašanj, ki so odprta po državni pogodbi.
Za danes bi ugotovili le dejstvo, da se mora vprašanje pravic manjšine reševati le SPORAZUMNO z manjšino samo, ker je člen 7 državne pogodbe postavljen v zaščito manjšine in ne v prikrajševa-nje njenih pravic.
Do sedaj Slovenci kljub vsem zagotovilom deželne in zvezne vlade in posebno še g. zunanjega ministra dr. Figla kot predsednika ministrskega komiteja za izvedbo člena 7 državne pogodbe, da bodo vsi osnutki v tej omenjeni zadevi predloženi tudi zastopnikom manjšine, nismo le-teh dobili na vpo-
Duha: „Daj nam prvi dar modrosti, pot naj kaže nam kreposti!" S tem so izrazili svojo željo, željo svojih staršev in pa učiteljev: da bi rasli v modrosti, se res kaj naučili, obenem pa da bi hodili po poti kreposti; to je, da bi dobri, pošteni in verni ostali!
In če je ob koncu zbor zapel znano zborno pesem ..Zgodnja Danica", je s tem tudi najlepše izrazil prošnjo, naj bi Marija pomagala vsem, dijakom v njihovem življenjskem boju, naj bi jih obvarovala nevarnosti in padcev, naj bi jih srečno vodila, da dosežejo neposredni cilj: dokončati šolo in se izobraziti v poklicu, ki si ga bo vsak izbral, pa da jih končno popelje tudi srečno do zadnjega cilja, ki je Bog.
(Naš tednik-Kronika, 12. septembra 1957)
gled. Do sedaj so molčali vsi odgovorni činitelji in niso držali dane besede.
Dokler nismo imeli možnosti vpogleda v besedilo ministrskemu svetu predloženega osnutka, tako dolgo seve tudi ne moremo zavzeti svojega stališča.
Jasno pa je nam, kakor tudi vladi na Dunaju, da nam daje državna pogodba pravice. Jasno nam je, da s členom 7 ni prizadeto samo šolsko vprašanje, marveč tudi vprašanje slovenskega uradnega jezika v jezikovno mešanem ozemlju, da je prizadeto tudi vprašanje napisov, da imamo na vseh gospodarskih in kulturnih področjih pravico do istih in enakih PRAVIC KAKOR NEMŠKI SODRŽAVLJANI! Le na tej podlagi bo mogoče rešiti to pereče deželno in državno vprašanje v duhu in po besedilu državne pogodbe.
Naš tednik-Kronika,
12. septembra 1957
Koroški Slovenci - avstrijska politična realnost
NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK PRED 20 LETI — NAŠ TEDNIK
v.vw.vaw.w.vav.v.v/.v.v.v.,.v.v.v^aw.v.w>w;av^w^.v/,,/,v/.v.v.v.,.v.v,w/a,.,,w.w,,.\w.,awwa,.v.,.v.,.vavav.,.,.v,v.v.v.v.,.,.,.‘
DR. IVO ŠORLI:	f
VEČNE VEZI
POVEST
V/AV.V/.V.V.V.-.-.V.-.V.V.V.V.V.V/.V.V.V.V.V
Z današnjo številko začenjamo v našem listu z novim podlistkom. Prinašali bomo povest „V e č n e ve-z i“ slovenskega pisatelja dr. Iva S o r I i j a.
Dr. Ivo Šorli se je rodil leta 1877 v Podrobu pri Tolminu. Torej praznujemo hkrati 100-letnico njegovega rojstva. Po končani gimnaziji se je posvetil pravnemu študiju in postal notar. Kmalu je začel pesnikovati, vendar ni dosegel veliko uspehov. V njem je bilo toliko samospoznanja, da je opustil liriko. Začel je pisati prozo, v kateri se močno pozna njegovo lirsko občutje.
Spočetka je hodil tesno z moderno, pozneje pa je prišel pod vpliv naturalizma. Napisal je dva romana »Človek in p o l“ in „P o t za razpotje m". Leta 1907 je izdal zbirko »Novel in črtic". Vse njegove zgodbice izvirajo običajno iz meščanskega okolja. Pisane so prijetno, lahkotno, kar je čutiti zlasti pri novelah in povestih. Šorli je navkljub svojim pisateljskim pomanjkljivostim tisti, ki ga je ljudstvo zmerom rado prebiralo. Zna namreč pričarati neko lepoto in prisrčnost. (Op. ured.)
I.
Ko je Boris Kocjančič prihitel po zaprašenih stopnicah do obširne veže, se je prestrašil, toliko ljudi je že čakalo. Ogledal si jih je, ali med njimi ne bi našel znanega obraza, a niti s ceste se nikogar ni spominjal. Tako se je moral odločiti, da se približa stasitemu karabinjerju, ki je stal pred enimi izmed mnogih vrat.
— Ali bi mogel govoriti z gospodom majorjem? je bolj tiho vprašal.
Možak ga je premeril od nog do glave.
— O? Z gospodom majorjem? Kar z majorjem! Ne morda rajši naravnost z generalom? se je rogal. Kdo ste vi?
— Zdravnik doktor Kocjančič, je vprašani nekoliko osupel odgovoril.
— Potem izvolite počakati, da pridete na vrsto! Pri nas ni izjem! se je možak s povzdignjenim glasom ozrl po vseh čakalcih. In gospoda majorja vam sploh ne bo treba! Ce želite potno dovoljenje, ga vam napiše gospod maršal.
Kocjančič se je bil par dni po prihodu novih gospodarjev že toliko poučil o njih „šaržah“, da je za tem silnim naslovom zaslutil moža v činu kakega narednika; zato je olajšan zaprašal:
— In kdaj približno pridem do gospoda maršala? Gre namreč za bolezen v družini in moram odpotovati še z nocojšnjim brzovlakom v Trst. Izvolite pogledati?
— S takimi telegrami je brezdvomno oborožena vsaj polovica teh tu! je hladno odklonil orožnik. Sicer pa me to ne briga! Počakali boste, dokler ne pride gospod major; ker tudi gospod maršal ne sme sprejemati prej!
Kocjančič se je priklonil in se nekoliko oddaljil. Pri tem
je opazil, da so vse oči z zlobno škodoželjnostjo obrnjene vanj. Mnogi so tudi glave stikali — očitno so ga bili prepoznali.
Neugoden občutek, ki ga je spremljal vse te dni, se je tako še povečal. Tu stoji, res v vsakem pogledu „ob steno pritisnjen", in ne pomeni ničesar več. Slabše: ne samo, da je bil v trenutku, ko je moral sleči svojo dotlej vsemogočno uniformo, strmo zdrknil do globin navadnega civilista; po tem zmagoslavju prvih dveh tednov, ko je še vihrala z gradu mogočna jugoslovanska zastava, se je spet začutil državljana druge, da, celo tretje ali četrte vrste-Ah, še manj: osovraženega, zaničevanega tujca, ki že s samo svojo pojavo nevšečno moti strastno vzhičenost, kar divjo pijanost svojih srečnejših rojakov. Tu stoji in ne ve ne kam ne kod. Ko bo treba vendar živeti in bi mu bila skoraj prav tako tuja tudi tista domovina, ki se je zdaj enako nenadoma do neba dvignila tam preko te nezaslišano čudne nove meje!
Nestrpno je pogledal na uro. Že skoraj pol petih, a vlak odhaja ob sedmih! No, na vratih stoji, da gospod „Mag-giore Giulio Calmo" sprejema samo od treh do petih!
V tem hipu se je na stopnišču začulo glasno govorjenje in žvenketanje s sabljo. Mišice vseh čakajočih so se napele. Tudi Kocjančič je pogledal po sebi. In zopet je bridko obžaloval, da mu je bila pod bombo zgorela tista omara s trojno civilno obleko izpred vojne. Še sreča, da je pod streho našel vsaj te cape! A v njih so mu menda res še komaj verjeli, če se je predstavljal za zdravnika.
Na vrhu stopnic se je zdaj prikazal vitek, še zelo mlad mož prijetnega črnikastega obraza. Po našitku na rokavu lične uniforme je Kocjančič spoznal, da je oficir pač težko
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 18. septembra: 15.35 Morski ropar — 17.00 Igralec — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Klub seniorjev — 18.30 „Fein sein, beinander bleib’n“ — avstrijska narodna glasba — 19.00 Avstrija v sliki
19.25	Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Šport — 20.15 Sreče — 21.25 Orson VVelles pripoveduje — 21.50 Šport — 22.00 Poročno branje — 22.40 Poročila.
PONEDELJEK, 19. septembra: 9.00
Am, dam, des — 9.30 Kaj morem postali? — 10.00 Šolska televizija — gost pri Friedrichu Torbergu — 10.30 Lopovi iz Bolivara — 17.30 Am, dam, des —
17.55	Za lahko noč — 18.00 Omaruru ~~ 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Šport ob ponedeljkih —
20.55	Nastop v Manhattanu — 21.40 Poročila in šport.
TOREK, 20. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Bellcrest — štorija —
10.00	Šolska televizija: materija in prostor — 10.30 Morski ropar — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Raj živali — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Tiralica —
20-55 ....bile so trud in težave" —
21.40	Hiša na Eaton-trgu — 22.25 Poročila in šport.
SREDA, 21. septembra: 9.00 Rdeči av-
tobus — 9.30 Kmetijstvo danes — 10.00 Surovine in svetovno gospodarstvo —
10.30	Laila — 17.00 Simsalabim —
17.25	Rdeči avtobus — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dr. Dolittle — 18.30 Ml
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Cas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Rože v jeseni — 21.50 Poročila in šport.
ČETRTEK, 22. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska televizija: Tassilo III. — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Televizijska kuhinja — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Hiša na Ringu — oddaja o dunajski operi — 21.05 Mi o nas — 21.50 Poročila in šport.
PETEK, 23. septembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Šolska televizija — 10.30 Klub seniorjev —
11.00	Goethejevi izbrani sorodniki (VVahlvervvandtschaften) — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Dvorni teater — 18.30 Ml — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Če bi smel nekaj želeti... — 20.55 Politična dokumentacija — 21.40 Šport — 21.45 Napad na ladjo dueen Mary — 23.25 Poročila.
SOBOTA, 24. septembra: 15.35 Indijsko grobišče — 17.00 Jolly-boksa —
17.30	Heidi — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Prostor za živali — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južno Tirolsko —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo — 19.55 Šport — 20.15 „Stoji stari oreh ... “ —
21.40	Šport — 21.55 Vprašanje kristjana — 22.00 Vročega poletnega jutra
—	23.35 Poročila.
RADIO CELOVEV
NEDELJA, 18. septembra:
07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 19. septembra:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 20. septembra:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi —
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik. — Šport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 21. septembra:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, 22. septembra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Operne melodije.
PETEK, 23. septembra:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev.
SOBOTA, 24. septembra:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
2. SPORED
NEDELJA, 18. septembra: 15.30 Tek za publiko — prenos — 18.00 The Os monds — 18.30 Avtomobili in človek
—	19.30 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Prizma — z diskusijo — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 19. septembra: 18.00 Angleščina — 18.30 Europa nostra —
19.05	Konigsfelden — slikanje na steklo — 19.30 Šolska televizija — materija in prostor — 20.00 Hiša na Eaton trgu — 20.55 Prost vstop — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Dillinger e morto.
TOREK, 20. septembra: 18.00 Kmetijstvo danes — 18.30 Znanje-aktualno
—	19.30 Šolska televizija — surovine in svetovno gospodarstvo — 20.00 Sedemkrat vabi ženska — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 21.15 Club 2.
SREDA, 21. septembra: 18.00 Francoščina — 18.30 0 9 — Salzburg —
18.55	Sailor ■— 19.30 Šolska televizija
—	Tassilo III. — 20.00 Teleobjektiv —
20.05	Montreux 1977 — Mish mash — jugoslovanski prispevek — dobitnik srebrne rože — 21.30 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.05 Kung Fu.
ČETRTEK, 22. septembra: 18.00 Ruščina — 18.30 Prost vstop ■— 19.30 Šolska televizija: Razstava 5000 let egiptovske umetnosti — 20.00 Ženska naselbina — 21.25 Čas v sliki 2 s kulturo
—	22.00 Club 2.
PETEK, 23. septembra: 18.00 Kaj bi mogel postati? — 18.30 Svetniki Himalaja — 19.30 Telefrance en france —
20.00	Minul napredek: antične tehnologije — 20.55 Trailer — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 High Cha-parral.
SOBOTA, 24. septembra: 17.00 „ ... bili so trudi in težave" — 17.45 Avstrija
—	NDR (nogomet) — 19.30 Honyboy Edvvards — 19.50 Galerija •— 20.15 Oh, ti moja Avstrija •— 22.20 Minton's Play house ali stars.
TV Ljubljana
NEDELJA, 18. septembra: 9.35 Poročila — 9.40 Za nedeljsko dobro jutro: Oktet DPD „Svoboda" Britof pri Kranju — 9.55 625 — 10.35 Na vrat na nos
—	11.30 V iskanju življenja — 12.00 Poletje na otoku Mirabelle — 12.25 Mozaik — 12.30 Kmetijska oddaja —
13.30	Poročila (do 13.35) — Nedeljsko popoldne: Križem kražem — Čudeži živalskega sveta — Okrogli svet — Igre brez meja — 16.15 Rokomet: Celje — Železničar — 17.30 Moda za vas —
17.40	Poročila — 17.45 Kdo išče zlato jamo? — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski gospodarski komentar — 20.00 Več kot igra — 20.50 Tukaj je Jugoslavija — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Oh, ti neumni Nizozemci — 22.00 Nogomet: Velež — Partizan — 22.30 Športni pregled.
PONEDELJEK, 19. septembra: 9.05 TV v šoli: Pravopis, Od cveta do plo-
A
©RUTAR
CEATER /MOBEL+ELEKTRO
Obiščite galerijo Wernerja Berga v Pliberku!
da — 10.00 TV v šoli: Srbohrvaščina, Risanka, Zemljepis — 11.05 TV v šoli: Za najmlajše — 15.05 TV v šoli (do 16.00) — 17.15 Vrtec na obisku — 17.25 Čudeži živalskega sveta — 17.50 Obzornik — 18.05 Iz sveta oblikovanja -r-
18.25	Mozaik — 18.30 Dogovorili smo se — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Strel — 21.35 Kulturne diagonale — 22.15 TV dnevnik —
22.30	Evropsko prvenstvo v košarki: Jugoslavija — Nizozemska.
TOREK, 20. septembra: 8.30 TV v šoli: Nemščina, Jesen, Matematika, TV vrtec, Papirnato mesto — 10.00 TV v šoli: Glasbena vzgoja, Risanka, Prirodo-slovje — 14.30 TV v šoli — 15.55 Do-godovščine morskega konjička — 16.10 Črna Puščica — 16.40 Obzornik —
16.55	Ostende: Evropsko prvenstvo v Košarki: Jugoslavija •— ČSSR — 18.30 Risanka — 18.40 Jugoslovanski trimski test — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Oči kritike — 20.35 Novele Grahama Greena — 21.27 Beethovnov konkurz: L. van Beethoven: Koncert za klavir in orkester štev. 1. v C-duru —
22.00	TV dnevnik.
SREDA, 21. septembra: 8.50 TV v šoli: Kje je Jugoslavija, Istra, Antigona
—	10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, Prirodoslovje — 17.15 Udarna brigada — 17.30 Zakladi britanskega muzeja — 17.55 Obzornik — 18.10 Spekter — 18.40 Mozaik — 18.45 Violina, igre v ritmu — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Film tedna: Mouchette — 21.20 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov — 21.25 Včeraj, danes, jutri
—	22.00 TV dnevnik — 22.15 Športni pregled.
ČETRTEK, 22. septembra: 9.00 TV v šoli: Hrvatska, Dežele in ljudje, Sodobno naselje — 10.00 TV v šoli: Francoščina, Risanka, Kemija — 11.05 TV v šoli: Minerali — 15.25 Nogomet: Olimpija — Hajduk — 17.20 Maček Filemon
—	17.33 Obzornik — 17.50 Modri plašček — 18.20 Mozaik — 18.25 Skrivnosti morja — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Prijatelji in sosedje, barvna nanizanka
—	20.35 Pogovor o ... — 21.52 Miniature: Živost vsega: A. Dore Klemenčič-Maj — 22.15 TV dnevnik.
PETEK, 23. septembra: 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Pravljica, Pot od doma do šole — 10.00 TV v šoli:
Angleščina, Risanka, Zgodovina —
15.00	TV v šoli, ponovitev — 17.15 Križem kražem — 17.25 Morda Vas zanima: Jugoslovanska vojna mornarica —
17.55	Obzornik — 18.10 Srečanje oktetov 77 — 18.40 Mozaik — 18.45 Sodobna medicina: Astma — 19.05 Cesta in mi — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar — 20.05 Nemirna ljubezen — 21.20 Razgledi: Kako vrednotiti delo — 21.55 Policijske zgodbe, serijski film — 22.45 TV dnevnik.
SOBOTA, 24. septembra: 8.00 Maček Filemon — 8.15 A. Ingolič: Udarna brigada — 8.30 Modri plašček — 9.00 Morda Vas zanima: Jugoslovanska vojna mornarica — 9.30 Dogodivščine morskega konjička — 9.45 Dokumentarna oddaja — 10.55 Veliko ljudsko zborovanje — 12.30 Nemirna ljubezen
—	15.30 Nogomet: Budučnost — Partizan — 17.25 Obzornik — 17.40 Mozaik — 17.45 Mladinski film — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar — 20.00 TV žehtnik — 20.35 Moda za vas — 20.45 Celovečerni film.
PLIBERK
Dva neznana mladinca sta 4. 9. 1977 ob treh zjutraj na Pliberškem sejmu pretepla 19-letnega mizarja Josefa VVuntscheka iz Ledine pri Baškem jezeru in ga pri tem tako težko poškodovala, da ga je moral rešilni avto prepeljati v deželno bolnišnico v Celovcu. Ta dva mladinca še iščejo.
REBRCA
2. 9. 1977 se je do sedaj neznani storilec priplazil v hišo kmeta Johanna Pasterka na Suhi pri Železni Kapli in mu odvedel iz neke omare približno 6.000.— šil.
PLIBERK
Ponoči 4. 9. 1977 je dosedaj neznani storilec vrdl skozi okno v hišo mehanika Georga Tschuschni-ga v Pliberku in ukradel letovi-ščarki iz Švice 3000 Šfr. in 4000 šil.
posebnost j'e bdfia, Ua{ii navadno. ivna\o mnopi! žacadi te#a ta[si tako{ k
po kuhinje!
s PODJERBERK — i ST. KATHREIN Škofiče/Schiefling i Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt i JjRothauerhaus ! |Tel.: 86 2 92
r,VAV.V.,.V.,.V.,.W/AV.,.VVAWVAW.WAW^AVAW^,M,AVWAWA«WAWflAV.V.,/A,^AV.W/W/AWV.,.,AV.,.V.V.,.V.,.V.*.V.,AiW.,AV/.,.,.V.
Pričakovani major. Toda glej: pod roko tovariški vodi njegovega dobrega znanca profesorja Cezarja Maldenteja! Sreča božja — če bo le mogoče, ga naprosi, naj njegovo stvar priporoči majorju; že da prej opravi!
Ta se je zdaj ozrl po čakalnici in oko mu je obstalo na lePi mladi dami.
v tem trenutku je bil tudi Kocjančič že pri Maldenteju.
~~ O gospod profesor! se je podvizal. Ko vidim, da sta s' z gospodom majorjem tako dobra, ali bi mu rekli, da
da takoj dovoljenje za pot v Trst? Poglejte tukaj, žena m' brzojavlja, da je hčerka zbolela in —
~~ Kaj je gospa soproga v Trstu? ga je oni hladno Prekinil.
Menda že! Saj sami veste! — se je Kocjančič neko-lko zbegal. To je, takrat po tistem strašnem bombnem naPadu, sem vam pravil, da ju moram spraviti odtod. In tako sem se potem odločil za Trst.
Že mogoče, že mogoče! je zamrmral Maldente in se nervozno oziral okrog sebe. No, in zdaj želite, naj vas Predstavim gospodu majorju?
~~ Tudi če me ne predstavite! Ako greste z njim, mu Povejte, da čakam tu. In da me dobro poznate —
Tega mu rajši ne bom pravil! se je nenadoma vzrav-nal profesor. Toda toliko mu lahko porečem, da ste me zdai ustavili in da želite —
— Toda, zakaj bi mu tega ne pravili? je Kocjančič ne-ote vzkipel. Če bi bilo narobe, bi jaz —
Hočete reči, če bi bilo ostalo pri vaši Jugoslaviji? Če ! bili še vedno vi gospodarji in ne mi? ga je rezko pre-
'nil Maldente. Toda stvar je hvala Bogu tako, da ni narobe!
— Ali mi torej mojo prošnjo kratkomalo odbijate? je Kocjančič vanj zapičil svoje jeklene oči.
— Saj pravim, da mu lahko omenim ... Toda kompromitirati se ne maram več ne z vami, ne z nikomer od vas! je oni pogledal v tla. No, da, saj poznate našo lastno pozicijo ... Delikatnost našega položaja namreč!... je Maldente veliko bolj spravljivo povzel. A kakor bi se zavedel, da je to „pozicijo“ sedaj tu sam „kompromitiral“, je naglo pristavil: Vojak je vojak in ne ljubi posredovanj! To sem moral požreti zdaj zapovrstjo ... Celo, ko je šlo za naše ■—
— Potem oprostite, gospod profesor! se je Kocjančič hladno priklonil in vojaški odstopil.
Kakor da je onemu vendar malo žal, je že sprožil nogo za njim, a si še pravočasno premislil.
Med tem je možic zapazil, da se je major spet približal; naglo mu je stopil naproti in izginil z njim skozi vrata.
..Radoveden sem, ali se kanalja vendar še ne premisli!" se je vase nasmehnil Kocjančič.
Videč, da mora vsaj poskusiti druge prehiteti, se je naglo pomaknil še bliže in se odločil, da tu mirno počaka.
Toda prišlo je drugače. Ko se je po kratkem času vrnil Maldente in odhitel po stopnicah, je stopil iz svoje sobe silen orjak z mogočnimi brki in sršečimi, črnimi očmi. Široko se je razkoračil in s svojim mrkim pogledom počasi obšel vse čakalce. Potem je z gromkim glasom razodel:
— Ker je že pozno, pridejo danes na vrsto samo tisti, ki se lahko izkažejo z brzojavi, spričevali ali podobnimi dokazili. Vsi drugi naj se zglasijo jutri ob osmih!
— Ob osmih, devetih, ali desetih? se je iz osuple množice oglasil skrbno oblečen gospod srednjih let in stopil naprej.
— Kaj naj to pomeni, gospod? je zagrmel nanj maršal.
— Da ne utegnem čakati od osmih do enajstih in potem spet z dolgim nosom oditi! Jaz hočem jutri zjutraj odpotovati! Tega vražjega gnezda mi je zdaj res že dovolj!
Na gospodu je bilo nekaj, da je vojščak nehote za-prašal:
— Kam hočete odpotovati, gospod?
— V Budimpešto! Če še danes ne dobim potnega lista, se jutri pritožim naravnost v Rim!
— V Budimpešto? je ponovil maršal. To je nekaj drugega. Izvolite h gospodu majorju!
— Kaj pa mi, ki smo tu doma? se je oglasila suhljata ženska z ostrim obrazom in še bolj ostrim glasom.
— Imate izkazilo? Telegram?
— Nimam. Toda zato moja mati v Rovinju nič manj ne umira!
— Zdaj, ko smo prišli mi, umirate! je zagrmel nanjo maršal. In sicer kar po vrsti umirate! Evo, vsem tu kdo umira! Ali niste utegnili prej?
Groteskni očitek se je vedrim južnjakom zazdel tako nov, da je vse izbruhnilo v glasen smeh.
— Na, ta je pa dobra! je vzkliknila drobna starka v temnem kotu. Zdaj še umirati več ne bomo smeli! Če ne pridemo prej po dovoljenje, kaj?
Toda to je bilo orjaku preveč. Srdito je planil tja, da si žensko od bliže ogleda. No, ona ni čakala — kakor podlasica se je izvila iz gruče in odbrzela po stopnicah.
(Dalje prihodnjič)
Lutkovni seminar v Piranu
Že tretje leto organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije koroškim lutkarjem celotedenski lutkovni seminar — letos v Piranu. Medtem ko sta bila zadnja dva seminarja samo za lutkovno skupino Koroške dijaške zveze, je bila letos tudi lutkovna skupina SRD ..Bisernica" iz Celovca.
Obe skupini sta naštudirali po eno igro. Lutkarji KDZ Grabovski-Belina „Voik in kozliči". Mentor in režiser je bil duša koroških lutkarjev Tine Varl iz Maribora; skupina SPD ..Bisernica" pa M. Belina _ „zaklad in Pavliha", vodja skupine je bil režiser Saša Kump iz Kranja. Poleg praktičnih vaj, ki so bile ločene, sta imeli obe skupini skupno tudi teoretična predavanja o lutkarstvu; ta predavanja je imel tajnik ZKOS režiser Marjan Belina.
Izven programa pa so lutkarji KDZ naštudirali igro Marjana Beline — ..Užaljeni medvedek".
Kljub zelo natrpanem programu so imeli seminaristi možnost za kopanje in sončenje. S svojim obiskom jih je tudi počastil predsednik občinske skupnosti občine Piran, Bažec. Tajnik KKZ Nužej Tol-majer, ki ga je povabil, se je v ime-
KDZ na
„MDA Gorica 77"
(Nadaljevanje s 5. strani)
v brigadi, mladinskemu funkcionarju v občini Vič—Rudnik Andreju Čižmeku.
Trije tedni polni veselih, srečnih, pa tudi trdih, žuljavih ur so skovali vezi, ki jih na drug način ne bi bilo mogoče ustvariti. Vsi enaki, od delavca do študenta, smo si prišli ob lopati in krampu, pri interesnih dejavnostih in izvajanju samoupravnih dolžnosti do tiste intimne meje blizu, kjer odpadejo formalnosti, se odstrani maska. Spoznali smo medsebojne pozitivne in tudi negativne strani — in to nas je zbližalo.
Med delovno akcijo sta nas obiskala tajnik NSKS Filip VVarasch, ki je na željo zainteresiranih brigadirjev informiral v širšem predavanju z diskusijo navzoče o zaostrelem vzdušju na Koroškem, in tajnik KKZ Nužej Tolmajer, ki je moral tudi takoj po prihodu ob turški kavici poročati o najnovejših pripetljajih na Koroškem. Pri tem razgovoru so izrazili zastopniki družbenopolitičnih organizacij interes po medsebojnih stikih med mladino.
Polni novih izkušenj in vsak obogaten z novimi tesnimi prijatelji, smo se vrnili po končani MDA 28. avgusta 1977.
Smatram, da smo našli z mladinsko delovno akcijo dejansko tisti način gojitve stikov med mladimi na obeh straneh meje, ki nam je dosedaj manjkal. Želel bi, da bi postale mladinske delovne akcije bistven del našega sodelovanja morda tako, da bi šli eno leto mi v Slovenijo, drugo pa bi prišli mladi iz matične dežele k nam na Koroško. Morda se bo dalo organizirati prvo mladinsko delovno akcijo na Koroškem že drugo leto.
miha
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2, 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
nu obeh skupin zahvalil za njegov prihod in mu na kratko predstavil obe skupini in dejavnost naših mladincev na splošno.
Predsednik Bažec se je zahvalil za povabilo in nato orisal občino Piran z ekonomskega in kulturnega vidika. Zelo obširno je razlagal pravice, ki jih ima manjšina italijanske narodnosti. Italijani imajo vse možnosti pri ohranitvi svojega jezika, začenši pri otroških vrtcih, v šolah, pri vseh uradih lahko uporabljajo italijanščino, na pošti imajo vse tiskovine dvojezične kot tudi napise na trgovinah, kažipota, krajevne napise, imena cest itd.
Poleg tega imajo v Kopru še lastno radiotelevizijo s celodnevnim programom. Nadalje je predsednik dejal, da je italijanska manjšina iniciator za kulturno in gospodarsko izmenjavo med občinami v Italiji in je tako res most med obema narodoma oziroma dveh držav.
Začudeni smo brali prejšnji petek nekakšen poziv deželnega vodstva KPO koroškim Slovencem, naj bi se le spoprijaznili z julijsko zakonodajo oziroma zakonom o manjšinah. Pisec tega poziva, ki o dejanskem položaju najbrž nima pojma, piše pod naslovom „Erkampf-te Rechte nutzen", da je sedaj baje 144 krajev dvojezičnih, da imajo Slovenci celo pred nekaterimi uradi možnost do uporabe materinščine. Očitno je pisec „poziva“ pozabil, da smo imeli vse te pravice že v členu 7 avstrijske državne pogodbe, da nam pa je zakonodaja odvzela šestino ozemlja, kar se tiče topografskih napisov; prav tako smo Slovenci sčrtani na tretjino našega ozemlja glede uporabe materinščine pred uradi. Sicer pa piscu svetujemo, naj prebere razpravo dr. Apovnika: „Das Volks-gruppengesetz — eine Losung?"
Nimamo namena, da bi še enkrat ponavljali naša stališča k tej zakonodaji. Ker pa je bil poziv objavljen teden dni po izjavi samega sekretarja deželnega vodstva KPO, Arnulfa Raimunda, ki je prav tako trdil, da je zakon o manjšinah sad boja demokratičnih in naprednih sil avstrijske družbe in nas samih, se nam zdi vendarle umestno, da pripomoremo tudi KPČ do razči-stitve nekaterih pojmov. Zakon o manjšinah nam ne daje nikakršnih pravic, ki jih sedaj še nismo imeli, jemlje pa nam vse tiste, ki smo si jih Slovenci priborili v antifašističnem boju in so nam zajamčene v členu 7 avstrijske državne pogodbe. Zakon o manjšinah je poizkus enostranske revizije, ni sad našega boja, temveč sad „boja“ — pritiska — nemškonacionalnih sil na parlamentarne stranke, ki so žalostno klecnile pred tem pritiskom.
Vrhunec tega pritiska smo doživeli v zloglasnem preštevanju manjšin. Čeprav smo preštevanje uspešno bojkotirali, nas hočejo parlamentarne stranke siliti v to zakonodajo, ki se je rodila iz preštevanja. Ta gnili diktat pa nam sedaj hočejo delati okusnega, ko naštevajo, koliko „pravic“ nam daje nova zakonodaja. To je delal predstavnik koroškega deželnega urada Ralf Unkart, ki je hotel po uspeli pliberški demonstraciji vnašati razdor med naše vrste, isto dela pisec citiranega poziva KPO. Ko nam ta pisec svetuje, naj bi se začeli sklicevati na zakon o manjšinah, očitno tudi pozablja, da ves ta zakon bazira na določenih odstotkih, ki naj nas polagoma uničijo. Pa kaj bi dosti razpravljali, kaj se pisec ne spominja več članka sekretarja CK KPO Ervvina Schar-,
O boju in o pravicah koroških Slovencev je predsednik dejal, da so dobro obveščeni ter jih podpirajo v borbi za dosego vseh pravic, ki so jim zagotovljene v členu 7 avstrijske državne pogodbe.
Ob koncu se mu je tajnik KKZ, Nužej Tolmajer, zahvalil za tako izčrpan prikaz dejavnosti v občini in mu v znak hvaležnosti poklonil ploščo Magde Koren in Uši Kelih ter serijske značke KDZ „Tujci v domovini". Da je temu, kar je povedal, res, so lahko videli udeleženci sami, ko so si ogledali mesto Piran, Portorož in Izolo.
Udeleženci so tudi obiskali italijansko in slovensko gimnazijo. Italijanska gimnazija ima samo osemindvajset učencev in enajst profesorjev. V obeh šolah so se dijaki zanimali za koroška vprašanja in tudi obratno.
Zveza socialistične mladine občine Piran pa je povabila lutkarje
fa, ki je pisal: „Das von den drei im Parlament vertretenen Parteien ausgepackelte Volkszahlungsgesetz und die darauf basierenden Aktio-nen des Karntner Heimatdienstes und des Abvvehrkampferbundes richten sich gegen den VVeiterbe-stand der slovvenischen Volksgrup-pe.“ Toliko mnenje Ervvina Schar-fa, ki pa se je po čudni dialektiki obrnilo pri sekretarju deželnega vodstva koroške KP takole: „Nach Inkrafttreten des Volksgruppenge-setzes ... gibt es, vvenn auch im einschrankenden Umfang, fur An-gehorige der slovvenischen Volks-gruppe nunmehr die gesetzliche Moglichkeit vor Amtern und Behor-den . .. Eingaben und ahnliches in der Muttersprache vorzubringen."
Tovariš Raimund, vse to nam je zajamčeno v členu 7 že leta 1955! — A naprej v čudni dialektiki: „Man solite nicht iibersehen, da3 dies neu und ein Ergebnis des Kampfes der fortschrittlichen und demokratischen Krafte und nicht zuletzt der Slovvenen selbst ist.“
Čeprav smo čuli na seminarju Kluba slovenskih študentov na Dunaju od tistih klubašev, ki so včlanjeni v KPO, da to ni nikakršno sklicevanje na zakon o manjši-nah(?), naj nas ne zanima ta jezikovna akrobatika, ampak io, kar se za njo skriva: če avstrijske oblasti trobijo mednarodni javnosti, koliko pravic nam daje nova zakonodaja, se bojijo mednarodnega škandala; če jih našteva Ralf Unkart, se za tem skriva želja SPO, da bi nas prisilila, da sprejmemo ta zakon. Katera pobožna želja se kaj skriva za pozivom KPO, ki dela isto? KPO se je nevarno približala stališču ostalih treh strank.
Menda ne bo naslednji korak te stranke ta, da bo prihodnji poziv svetoval, naj gresta osrednji organizaciji v sosvete, ki so tudi del celotnega zakona o manjšinah. V tiste sosvete, ki naj likvidirajo neodvisno zastopstvo naše narodne skupnosti; člani sosveta pa naj bi potem trobili avstrijski in mednarodni javnosti, koliko pravic nam daje naša psevdodemokratična družba. Kot so to delali Ralf Unkart, Arnulf Raimund in pisec „poziva“.
Da tak primer ni čisto irealen,
IŠČEMO NATAKARICO
nad 18 let, znanje obeh deželnih jezikov potrebno, stalna zaposlitev. Stanovanje in prehrana v hiši. Obrnite se na gostilno šoštar-Smrečnik v Globasnici, telefon: 0 42 36/2310 01.
na ogled ladje ..Borovnica" v Izoli. Obisk velikanske ladje je bilo za udeležence vsekakor edinstveno doživetje.
Zadnji dan seminarja jih je obiskal predstavnik za stike z zamejstvom pri ZKOS Martin Zakonjšek
naj spomnim le na to, da nam je zastopnik dunajskih Čehov, včlanjenih v KPO povedal, da bo šla njegova organizacija v sosvete. To je stvar Čehov, njihovi zastopniki pa bodo odgovarjali lastni manjšini. V našem primeru pa je pravilno zapisal pisec članka glasila KPO „Volkswille“ 25. 8. 1976 pod naslovom:	„Loyale Slovvenenver-
tretung soli aufgebaut vverden", da sosveti niso nič več ali nič manj kot nekakšno „lojalno" zastopstvo koroških Slovencev, ki naj plešejo po taktu SPO in OVP.
Hoče sedaj morda KPO posredovati za obe večinski stranki?
V taki luči pa poziv KPO ni bil le nepotreben, ampak tudi skrajno nevaren. Manj za koroške Slovence, ki dobro vedo ceniti načelno stališče osrednjih organizacij, ampak za KPO samo. Kajti s svojo nedoslednostjo bo zgubila še zadnjo peščico doslednih volilcev. Toda to ni naš problem ...
ZADNJA VEST
ŠTEBEN/LABOTSKA DOLINA —
SAK 1:0 (1:0)
Dne 10. septembra 1977 je bil SAK gost moštva iz Štebna v Labotski dolini. Že lansko leto sta ti dve moštvi nudili lepo nogometno igro. Takrat je SAK premagal moštvo iz Štebna 3:2 in s tem onemogočil Štebnu vstop v višji razred. Od tega pa letos ni ostalo veliko, razen nekaj pripomb nekaterih navijačev iz Štebna, kateri so zmerjali slovenske navijače kot teroriste in „Bombenlegerje“.
K igri pa je treba reči, da sta bili obe moštvi izenačeni. Že v prvih minutah je imel pred nogami Po-lanschek (po napaki vratarja) veli-
in se udeležil tudi zaključnega pogovora s seminaristi.
Tajnik KKZ Nužej Tolmajer se je v imenu lutkarjev zahvalil predstavniku ZKOS za vso pomoč, ki jo nudi koroškim Slovencem pri kulturni dejavnosti. Obenem pa se je zahvalil obema mentorjema-režiserjema Tinetu Varlu in Saši Kumpu ter Marjanu Belini za vso strokovno pomoč.
Z novim elanom so se vrnili nazaj domov in upamo, da bodo kmalu razveselili naše otroke z novimi lutkarskimi igrami.
ROZALSKO ŽEGNANJE
Vabimo vse rojake širom Koroške na tradicionalno Rozalsko žegnanje v nedeljo, 18. septembra, pri Sv. Kerni nad Globasnico.
Vsi prisrčno vabljeni!
Živi rožni venec in Katoliško žensko gibanje vabita na
ROMANJE K DEVICI MARIJI V TRNJU — ŽEL. KAPLA
na rožnovensko nedeljo, 2. oktobra-Začetek bo ob 14. uri z molitvijo rožnega venca, nato bo sv. maša, ki jo bodo oblikovale žene.
Berite in sirite „nt“!
ko možnost zadeti gol. V zadnji minuti prvega polčasa je dal sodnik pred vrati SAK-ja indirektni prosti strel. Igralec Štebna je strelil žogo nekemu igralcu SAK na roko, nakar je dal sodnik enajstmetrovko, kar je pomenilo za Šteben vodstvo 1:0 in končno tudi zmago. Kljub golu v zadnji minuti prvega polčasa so igralci SAK ostro napadali gol Štebna, sicer pa jim ni uspelo nič, tudi ne, potem ko je prišel na igrišče Velik za Polanška, kateri je zaradi poškodbe moral zapustiti igrišče. Ostalo je pri 1:0 za Šteben-
V predigri pa je premagala rezervna reprezentanca Štebna moštvo SAK s 5:1.
Nadvse čudna dialektika KPO

Če breiglavec slepce vodi

:d

šport -šport - šport - šport