List ca koristi d«Uv> akega l|udetvs. Delavci ao opravičeni do vaega kar produclra|o.
Thie paper le devoted to the intereete of the working cites. Workers srs entitled to all what they produce.
Rotor«!««eond-elata m»u«r. Dm. 6. 1W7, ai ibo poat ofrir. at Cbtaafo III. under th« Act of CongroM of M.rob Ird IH7W
Office: 2146 Blue laland Ave.
"Delavci vseh dežela, združite se'
PAZIT* !
na Številko v oklepa|u-ki ae nahaja poleg va* iega naslova. prilepl|e-nega a poda) ali
na ovitku. Ako (207)
|e Številka
tedal vam e prihodnjo itevilko natega lieta poteče naročnina. Proal* m o ponovite |o tsko).
Ste v. (No.) 206.
Aeroplan in socializem.
Zadnji teden smo imeli priliko opazovati celo jato aeroplanov ali letalnih strojev, ki «o pod drzno roko junaških aviatikov krojili" in brenčali po zraku nau Grand - parkom na obali Miehi-ganskega jezera. Interesanten je bil pogled na te človeške ptiče. Človek v zraku! To nam daje mnogo misliti.
Aeroplan je komaj par let star. Pred sedmimi leti je ravnateljstvo svetovne razstave v St. Louisu obljubilo $100.000 tistemu, kteri bi poskušal leteti. .Teden j edin i mož,se je mučno dvignil v zrak z nekakim balonom — žakljem plina — toda veter ga je kmalu zagnal na tla; poskušal ni več. Nihče ni mogel dobiti obljubljene nagrade. Letanje v zraku je bilo takrat še nemogoče, ali saj zdelo se je ljudem tako. Letalni stroj je bil takrat še domišljija, sanja.	•
Bili so ljudje — in danes so še — ki so se prvim poizkusom letanja smejali in z bedakom obkladali vsakega aeronata. Rekli so. da letalne inašine se ne bodo nikdar uresničile. NeKteri ljudje 80 vedno takšni. Ne morejo misliti trezno, ne znajo razsojati in ne morejo zreti pred se v bodočnost* -Na noben način se ne	pre-
pričati. da vsaka stvar na svetu se gotovo vedno spreminja m se mora spreminjati. Vsaka nova iznajdba in vsaka nova misel jim je nekaj nemogočega, smešnega. Koperniku so se smejali, ko je prvi oznanil svetu, da se zemlja vrti okrog olnea ne pa narobe: rimski papfž^gi Je ptii^lel radi tejra. Franklinu so rekli, da je norec, ko je odkril električno silo in Stephensona so zasmehovali, ko je vpregel prvo lokomotivo pred par nerodnih vozov. Govorili so, da vporaba elektrike je prazna sanja in da za človeka je nemogoče, da bi se vozil po železnici 10 milj (!) na uro. kajti da bi ga ubil — piš. Ko bi tisti ljudje danes oživeli in videli kakšno vlogo igra elektrika in da se ljudje zna j večjim komfortom vozijo z vlakom, ki drvi 70 milj na uro, umrli bi menda takoj od samega začudenja.
Letalni stroj je danes gotova stvar, kljub temu da je še nepo-polen. Aviatika je še v povojih: aeroplani so še igračke kakor je bila lokomotiva pred 70 leti. Vzelo bo še nekaj časa in truda in mnogoteri letalce bo še daroval svoje življenje predno bo aeroplan perfekten in varen za vsako osebo, kakor je danes železniški vlak ali električni voz. Mi — tn vsakdo, kdor misli vnaprej — smo pa trdno prepričani, da pride čas, ko bo ves promet, osebni in tovorni v zraku. Žel eznica in parobrod bosta šla v pokoj. Prepričani smo tudi. da pride čas, ko bo človek komodno sedeč v zračni ladiji obletel zemeljsko oblo v 24 urah — ali pa še poprej, čas in razdalja bosta takrat brez pomena.
Na svetu ni ničesar nemogočega. Vse se spreminja, prestvarja ; staro izginja, umira in-pojavlja se novo, popolnejše in boljše. Tako zahteva evolucija, večen in neizprosni naravni zakon, kteremu je podložen vsak najmanjši atom zemlje in vznemirja. Vsaka nova iznajdba, vsaka nova ideja in vsak korak naprej k boljšemu je rezultat evolucije ali razvoja. Ista usoda je zapisana tudi družabnemu redu. Kakor je staremu tovornemu in poštnemu vozu s parom konj sledila železnica in kakor bo železnici sledila zračna la-dija. ravno tako bo v splošnem ekonomskem razvoju sledil socializem sedanjemu kapitalizmu. Tudi tukaj pravijo neverjetni Tomaži: Socializem je nemogoč, socializem je sanja! Le počasi Tomaži! Socializem je mogoč in praktičen kakor je praktična da-aašnja železnica in prišel bo ka-
Chlcago, III., 22. augusta (August), 1911.
Leto (VoL) VL
kor je prišel aeroplan. Socializem se morda uresniči in zavlada po vsem civiliziranem svetu ravno ob istem času, ko do aeroplan postal glavni faktor v svetovnem transportu.
Zatorej dragi čitatelj ako ti nanese prilika, da prvič zazreš letalni stroj nad glavo — in gotovo ga boš. ker se vedno bolj širijo —, misli si, da bi tvoj dobri stari oče čudno pogledal, če bi mu bil kdo povedal, da bodo ljudje enkrat letali po zraku rekoč: To so prazne sanje. In dalje, ako ti je kdo rekel. — in takih se ne manjka — da je socializem tudi sanja, • spomni h«' »ob tej priliki, kako bi se bil lahko motil tvoj stari oče, tako se motiš tudi ti: Socializem je bil sanja pred f>et-desetimi leti. ali danes ni več. Prišel bo tako gotovo, kakor je prišel aeroplan.
VELIKI INDUSTRIALNI BOJ NA ANGLEŠKEM.
Zmagoviti generalni àtrajk para-liziral celo državo.
Anglija je bila zadnjih šest dni pozorišče največjega boja med delom in kapitalom, kar jih je za bel jezila zgodovina iste. Gigan-tni generalni štrajk, kteri se je zadnji četrtek izcimil iz .štrajka železničarjev in pristanišČnih delavcev v Londonu in v Liverpoo-lu, paraliziral je v 24 urah celo Anglijo, Škotsko in Irsko, vrgel iz tira vse javno življenje in povzročil, da so kapitalisti in njim noklonjena vlada p<*stavili celo angleško armado proti delavcem. To več ni bil štrajk — bila je socialna revolucija.
Boj se je končal s popolno zmago delavcev. Zadnjo soboto, ko so posledice generalnega štrajka že^ podrle zadnji odpor kapitalistov. udale so se železniške družbe in privolile v zahteve delavcev. Družbe so pripoznale unijo železničarjev in privolile, tla se potoni razsodišča poviša plača. Kancelar Lloyd-George jo obljubil, da bo vlada prisilila železniške družbe, da izpolnijo svoje obljube. ako bi se pokazalo, da ne držijo dane besede. Delavski vodje so nato proglasili v soHoto večer štrajk končanim in večVna štrajkarjev se je vrnila na delo. Seveda, ako sprevidijo delavci, da so jih kapitalisti z vlado vred potegnili za nos, —tako izjavlja vodstvo štrajka — ¡zbrunil bo v par dneh splošni boj na novo silnejši in hujši kakor je bil zadnji teden.
Vsega skupaj je bilo na štraj-ku okrog 300,000 delavcev. Prt-staniščnim delavcem v Liverpoo-lu in železničarjem v Londonu pridružili so se tudi premogarji. vslužbenei električnih železnic, železničarji po celi državi in tvor-niški delavci ter delavke. Od če. t<rtka pa do nedelje počival je popolnoma ves promet; vlaki se niso ganili; transatlantiški paro-brodi niso mogli odpluti; večina mest je bila v temi. ker je zmanjkalo premoga; London je bil popolnoma izoliran od ostalih krajev in grozila je lakota.
Vlada je takoj ob začetku štrajka priskočila kapitalistom na pomoč — z orožjem. Tekla je kri. Sprva je policija skrbela skoro v vseh mestih, da so završili krvavi izgredi. Dnevni boji med policijo in delavci so bili zlasti v Li-verpoolu, kjer je bilo na stotine štrajkarjev in policajev bolj ali manj ranjenih. Končno je vlada pozvala vojaštvo. Malone cela angleška armada je stala nasproti štrajkarjem. Vsa večja mesta kot London, Manchestr, Birmingharn, Liverpool, Lceds, Shcfield in Gla-sgow bila so pod obsednim stanjem. 150.000 vojakov bilo je pripravljenih na klanje; 25.000 mož je. taborilo v aldershotn, čakajoč povelja, da vsak čas udari na štrajkarje v Londonu. V Londonu samem je «tražilo 3000 voja-
kov z brzostrelnimi topovi. V Li-vfrpoolu je bilo vtaborjenih 5000 inož in v pristanišču je stražila bojna ladija. Toda niti sama armada ni zatrašila štrajkajočih delavcev. Krvavi.boji med vojaki delavci ponavljali so se skoro vsak dan, in zadnji dan v soboto ustrelili so vojaki v krvavem spopadu v Liverpoolu dva delavca in veliko število ostalih smrtn nevarno ranili. Nevarno ranjenih je bilo tudi več vojakov. V vrstah štrajkarjev Imrile so se tudi njih žene. Policaji in vojaki obnašali so se uprav brutalno. 'Takšne krvi-žejne sodrge še nisem videl,' izjavil je George Lansbury, socialistični poslanec v angleškem parlamentu.
Splošen pregled.
* —
—	Sodba katoliškega župnika
o socialni demokraciji. Oton Feu erstein, katoliški župnik v Gail-dorfu na Virtcmberškem je izdal brošuro "Sozialdemokratie und Weltgerieht" fSocialna demokra cija in sodni dan), v kateri se odpoveduje katoliški cerkvi in* se proglaša za soeialnega demokra ta. Feuerstein pravi v brošuri, rta je Kristus zasledoval tiste cilje kot socialna demokracija in da je bil za opravo zasebne lastnine in za skupno lastnino. Njegovo "kraljestvo božje" se sklada socialističnim naukom o svetu, kjer ne ^>o krivice. A kraljestvo božje bo možno le tedaj, če za vlada komunizem. Cerkve so do sle.ii— tako piše katoliški župnik
—delale zoper Kristusove zahteve. Feuerstein kaže. kako so cerkve v svoji gonji za politično močjo. postale dekle mamona. Su ženjstvo delavstva proglašajo in menijo, da so dopolnile svojo vlogo. vabijo ljudi na opravljanje raznih obredov, če podajajo ljudstvu suhe dogme in če draži jo v njem pobožna čuvstva. Po Fenersteinovem mnenju cerkev danes ne ve, zakaj da je na svetu : vsled tega je cerkev na krivi poti. Vera bodočnosti bo socialni protestantizem Cf). in židje bodo igrali vrnivši se v Palestino zopet veliko vlogo. Avtor ima, kakor je videti, čudne nazore o duševni »sodi človeštva; giblje se rad v fantastnih sferah, ampak to ni, kar pravi o sodobnih cerkvah, je zelo zanimivo, zlasti iz ust uradnika ene teh cerkev.
a
a	e
—	Zrakoplovci, ki so tekmovali m i noli teden v Chieagi, niso nič druzega kot navadni športni pro-letarei. Za polete v zrak vžijejo malo slave na '"papirju, lastnik strojev pa spravi v žep mastne dobitke, ki jih zaslužijo zrakoplovci, ko vagajo svoje življenje. Zrakoplovci imajo z izumitelji strojev pogodbe, ki jamčijo izumiteljem ves dobiček. Naj popula rnejši in naj predrzne jši med ameriškimi zrakoplovci je Broo-kins. Za njegov znamenit polet iz Chicage v Springfield na stroju sistem Wright je dobil dobitek K» tisoč dolarjev. Ali Brookins je dobil v resnici le 50 dolarjev, drugo je pa dobila tvrdka "bratje Wright."
Tudi za polet v Boston, da si je izvojeval zopet dobitek v znesku 10." tisoč dol., ni dobil več kot T»0 dolarjev. Zrakoplovci, ki so vslužbeni pri Wrightu, dobiva-, jo 20 dolarjev na teden in 50 dolarjev za vsak polet v zrak.
Tako je v Ameriki! V Evropi pa zaposli zrakoplovee kapitalistična država, ker jih potrebuje za militarizem.
s
s	s
—	V Belgiji se je vršila impo-zantna demonstracija za splošno in neortfejeno volilno pravo in ob-ligatoričen šolski pouk. Z dežele je prišlo približno do 200 tisoč vdelcžencev za demonstracijo v Bruselj. Vdeleženci so z vzdigne-nimi rokami prisegli, da ne odnehajo od boja. dokler ne dosežejo reform.
—	Iz Perzije je došls vest, da je ekšah Mohamed Ali Mirza na begu, ker so vladne čete popolno-, ma porazile njegove čete pri Ti-ruzkuhu. Takoj druga vest pa
jaylja, da je eksšah umorjen.
s	s
a
—	Standard Oil družba (trusi za olje), kteri načel ju je stari in osiveli Rockefeller deli vsako leto dobiček. O«! tega dobička dobijo delavci siratko, trustjani pa smetano.
s	s
s
—	V talij anski provinci ji Ferrara je kakih 10 tisoč vojakov. Seveda nimajo ti vojaki nič dela, ker so štrajkarji mirni. Agrarei obiskujejo v avtomobilih štraj-karski okraj. Poljski delavci, ki so na štrajku, se pa niti ne zmenijo za te trote in pijavke. Stav-kokaze so štrajkarji prisilili, da so opustili izdajalsko delo. Seveda je prišlo do konfliktov med vojaki in štrajkarji, kateri h posledica je bila. da so aretirali nekaj žensk. Štrajkarji obdržavajo vsaki dan shode. Dasiravno je situ-vacija zelo neugodna za sporazum. vendar lahko pride vsaki
dan do sporazuma.
s	s
a
..—• Vedno naraščajoče barake, -v- katerih gleda lahko Človek za en nikel "dramo", ki je predoču-jejo kinematografi, so najboljša mera za duševno nižino; v kateri živi ljudstvo.
Na reklamnih lepakih jej nekje videti divjega Indijanca, ki drži bodalo nad človekom. Nekod drugje človek človeku moli samokres pod nos. Zopet drugod visi človek v zanjki raz drevo, z bližnje gorske pečine pa nekdo meri s puško na obešenea. •
Vse te predstave s kinematografom pa spremlja nekdo na gla-sovir. ki ječi, joka, tuli kot da bi se glasovi v glasovirju prepirali drug z drugim ali se pa jezili, da jih nekdo spušča brez najmanjšega muzikaličnega daru v svet tako nerodno, da so prave zaušnice za človeško uho.
Kdor želi duševnega razvedrila, naj gre v gledališče, kjer bo lah ko vžival pravo umetnost; ogiblje naj sc pa barak, kjer mu za en nikel kažejo človeško surovost \ taki luči, da še ggledala posurovi.
—	Revolučica ali boj za korito na otoku Haiti je končan. Novi predsednik je "general" Cinein-natns Seconts. To je že Haitča-norn v krvi. da mora biti pred-sednik general. Seveda ne gre pri tem. če je general kedaj obiskal vojaško šolo. Za take malenkosti sce Haitčani ne brigajo. Pri ITait-čanih tudi li^gre, če kdo kaj razume o merilni strategiji, ki jo u-čijo na vojaških šolah. Pri njih odloči, da človek samega sebe proglasi za generala, zbere okrog sebe čete pustolovcev, prežene prej-snega predsednika — ako mu priti«' v pest, ga mora usmrtiti — po končani revolučici pa pustolovce
prizna sebi enakim pri koritu.
s	e
a
—	V Liceji na Portugalskem je prišlo do boja, ko so vladni uradniki hoteli popisaii cerkveni inventar. Župnik ¿c zbral okoli sebe do 300 faranov in jih nahujskal, naj napadejo vojake, ki so asi-stirali uardnikom. Seveda je na->ad končal s porazom zaslepljenega ljudstva. Ponekod so lahko uradniki vršili svoje dolžnosti brez najjipanjših ovir. Mnogo duhovnikov je dala vlada suspendirati, ki so z hujskanjem hoteli provzročiti krvolitje.
Mladi portugalski parlament je odstranil tudi vse redove in svetinje. Parlament, je s tem dokazal, da mu je republika resna stvar. Svetinje in redovi niso nič druzega kot priveski kraljestva, zategadelj je parlament postopal pravilno, ko je zavrgel te monar-listične igračice.
s	s
s
—	Predsednik Taft je apeliral na vse ecrkve, da naj delajo za
svetovni mir. Taftu so tudi odgovorili duhovniki vseh ver, da se strinjajo z njegovim pozivom.
Vzlic tej izjavi bi pa duhovniki ne omahovali niti za trenotek, ako bi bilo treba blagosloviti vojake, ki odhajajo v boj. Cerkve so še vedno hodile tisto pot, ki jim je obetala dobiček. Cerkve so za mir, pa t ud za vojno. Kjer je slu čajno profit, tam je tudi cerkvena bisaga.
a	s
a
—	Splošen električni obrat v rudnikih je povišal življensko ne varnost za rudarje v toliki meri da tehniki zahtevajo, da morajo biti v rudnikih zaposleni le izuče-ni električarji, ker drugače je nemogoče obvarovati rudarje nezgod, katerih izvor je iskati v električnem obratu. *
a	a
*
—	Statistika za uboge na duhu.
Kakšno 4'duševno" hrano dajejo klerikalci svojim ubogim čitatel jem, kaže sledeči primer. Neki jezuit objavlja v listu "Joural d' Alsaee Lorrain" sledečo tepčari j<n Vsak «lan napravimo 10 grehov, to je na leto 3650, okrogle 3000. V dvajsetih letih 60,000 grehov. Keeimo datumi jejo moli--tve in miloščine polovico grehov. Tedaj ostane še 30,000 grehov, za katere imamo trpeti v vieah. Ena ura v ognju vic umije po en greli. Torej se lahko izračuna, da prebije vsa k verni katoličan po 3 leta, 3 mesece in 15 dni na tem mestu bolečin." Kje srno še, če se ljudje še vedno lahko krmijo s takimi "nauki"!
e	e
*
Blodnje kaplana Košickega.
V začetku leošnjega leta je
vzbudila veliko pozornost afera lipskega kaplana Košickega. Sle-kel je duhovno suknjo, izstopil iz edinozveličavtie rimisko-katolfske cerkve ter poročil kabaretno pev ko Kozo Klotzi. Vsled dolgotrajnega rafiniranega pritiska svojih duhovnih "sobratov" in predpostavljenih je pa končno zapustil ženo in pobegnil v neki češki samostan. .Njegova soproga je trdi la, da so ga šiloma zaprli v samostansko celico, no sedaj naznanja Košicki svojim staršem, da se je "prostovoljno" kot skesan grešnik vrnil v naročje cerkve. Deželno sodišče na Dunaju je razglasilo zakon za neveljaven in s tem so kaplanove blodnje končane. . . .
e	•
s
Branitelj zatirane vere. Bivši duhovnik Kari Czoutos iz Ve-sprima na Ogrskem je v posled-
njem času živel zelo razkošno. Na bregovih Biatnega jezera si jo kupil krasno vilo, kjer je živel zeuo idilično življenje s svojo mlado., razkošje ljubečo Rozo Fi-scher. Vendar se je kmalu pojasnil vzrok njegovega bogastva. Czoutos jo na podlagi napačnih listin izvabil na Francoskem tisoče in tisa če frankov za "zatiran vero". Zato se je moral pokoriti v ječi. Tekom zapora je izstopil iz cerkve in se te dni v jetniški celici poročil z Rozo Fischer.
Iz polja delavstva.
Književnost.
"Naši Zapiski" imajo naslednjo vsebino:
Uvodnik. — Živko Topalovič: Agrarni nemiri v Bosni in Hercegovini. — Inž(*iir Drag. Gustin-eič: Donoski k agrarnemu vprašanju na Kranjskem. — Vladimir Knaflič: Marx in Tvrš. — M. Čo-bal: Strokovna organizacija rudarjev na Slovenskem. — France .Tauh : Meništvo. —Tnž. A. Stebi: Tehnika in narodno gospodarstvo.
Pregled: Biologija. — Dijaški. — Toplo priporočamo!
Vse konzularne in notarske za-deve (civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev Ivan Kake?,
220M» Grove St. Milwaukee, Wis.
Prvi municipalni kongres socialistične stranke v Zed. državah se je vršil zadnjo nedeljo, pondeljek in torek (od 13. do 15. avg.) v Milwaukee, Wis. Navzočih je bilo čez sto socialističnih municipalnih uradnikov — županov, alderma-nov itd. — iz vseh krajev republike, ketere je razrednozavedno delavstvo izvolilo letošnje in lansko leto. Razeh teh je bil navzoč tudi kongresnik Berger in več poznat ih sodrugov iz New Yorka, (Tiieaga in od drugod. Kongres je zaključil, da izvrševalni komite stranke izdela načrt za municipalni biro, kteri bi dajal informacije o raznih municipalnih in državnih problemih novoizvoljenim socialističnim uradnikom; zaključenih je bilo še mnogo drugih važnih stvari. Na dnevnem redu so bila tudi zanimiva poročila o praktičnem gospodarstvu mestnih uprav z ozirorn na javna dela, javno zdravstvo, mestne finance, kooperativo itd. Storjen je bil tudi sklep, da se drugi municipalni kongres skliče prihodnjo leto takoj po nacionalni konvenciji so-cialisticne sfcranker Kongrefrae je zaključil s sijajnim banketom ob ogromni vdeležbi milwauskega občinstva. — Na kongresu je bil tudi John C. Chase, kteri ima to čast, da je bil prvi socialistični župan v Ameriki. Izvoljen je bil pred nekaj leti v Haverhillu,-Mass.
V Berlinu so priredili nemški in francoski socialisti zadnji teden velikanski demonstracijski shod proti diploinatičnim intrigam nemške in trancosice vtadtf zaradi Maroka. Sodr. Jouhaux je govoril v imenu francoskih socialistov, v imenu nemških pa Robert Schmidt in Molenbuhr. Sprejeta je bila resolucija, ktera po-zivlje francoske in nemške delavce, da v slučaju vojskine nevarnosti stoje trdno in složno proti vojni.
—	A. W. Crawford, urednik socialističnega lista " Voice of Labor" v Johannesburg!!, južna Afrika, kteri potuje po Ameriki, je bil zadnji teden aretiran v Phila-delphiji, ko je govoril veliki množici na ulici. Aretacijo so izposlo-vali lokalni kapitalisti.
—	Walter Carpenter, tajnik irske socialistične stranke, je obsojen v enomesečni zapor zaradi
razžaljenja veličanstva". Carpenter, se je "pregrešil", ko je pred kratkim ob času kraljevega obiska v Dublin v svojem govoru rekel, da je kralj največji lopov, kar jih je še kedaj prišlo na Irsko. Ni se lagal!
—	Socialisti v Marshall, Tex., so kupili in otvorili svoj lastni park. kterega so krstili "Izobraževalni park." V parku je vsako nedeljo muzikalni koncert in predavanje.
—• Sodrug iT. C. Tuck, urednik socialističnega lista v Oaklamtu, Calif., je bil pred par dnevi obsojen v trimesečni zapor zaradi osebne razžalitve" (libel) tamo-šnjega polica jskega šefa. Tuck, kteri je slep. je pred par meseci, — kakor smo že poročali — objavil v svojem listu karikaturistič-no sliko, ki je predstavljala šefa, kako davi neko jetnico. Zagovor-ništvo je pri obravnavi jasno dokazalo, da je šef v resnici umoril dotično žensko, toda porotniki — ponižni kapitalistični hlapci — so kljub temu razsodili, «la je Tuck kriv. Morilec hodi prosto po ujieah in opravlja javno službo, a slepi urednik mora v ječo — samo zato, keT je socialist in ker je povedal resnico.
—	Kongres nemških socialistov se vrši v Berlinu ml 10. do 17. septembra.
—	Socialistična mestna uprava v Whitaker, Pa., je odredila, da $2. za osem ur bo odslej najnižja plača za vsa mestna dela.
a
PROLKTAIKKC
UST ZA IHTE1ESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOREK.
Lastnik tn u<U)*t«lj;
Jafoslotautka delavska tiskovna dru/ba v Ckicafo, III.
■aročaiaa: Za Amsrico $1.50 is cslo Isto. 7Se ss »•1 toU. Zs Evropo U s« cslo Isto. $1 ss pol Ists.
0«lasi M dogovoru Pri spr«**nbi bivalitfa m —l«a UMifa »a«»a»itt tudi STARI naslov.
PROLETARIAN
Owstsd ud pabliabsd Evsst Tussoay by
ftatli Slavk Workmen's Publishing Coaipaay Chicago. ¡iliooU.
Glasilo Slovenske organizacije Jugosl. socialistične Zveze v Ameriki.__
t imuk r«Klllpec, rrealdeut;
Frank Podboj, Becretary;
Krsnk Jsnetlč, Treaaurar. Frank Petrič
Jos

»uascaiPTiON kates: United States and Canada. UJti * year, 75c lor half year. Foreign countris* |2 a year, $1 for bal/ year. ri0VS*TisiNO RATES on agreement.
mmmmrnm m	"	i
NASLOV (ADDRESS):
MPROLETAREC"
»UK Blue Island ave. Chicago, 111.
DUNAJSKE VOLITVE. '
l*ar slik iz/a zadnjih državno-zborskih volitev na Dunaju, fur. Frane IVterlin.
Na glavni dan volitev preti u-redniištvom "Arbeiter - Zeitung".
Ozračje je silno soparno. Mali kazalec tire na modernem, umetniško • zidanem poslopju tiskarne "Vorwärts", kjer se nahajajo prostori uredništva "Arbeiter -Zeitung", se pomika proti osmim. Tisoče in tisoče oči ogromne, črne množice, zbrane na široki ulici, se upira na balkon uredništva v nestrpnem, mrzličnem pričakovan j^F TzitTii
je razprostrta velika bela plalita, par metrov od plahte stoji v sobi za balkonom skioptikon. da s svetlobnimi črkami naznani izid volitev.
Množica vedno bolj narašča, uliea pred uredništvom je popolnoma zamašena. Tesno stoje ljudje drup ob drugem, razgreti v težkem ozračju soparnega junijskega večera, živahno razpravljajo in usihajo o izidu volitev. Negotove vesti krožijo, ki vsled svoje dvoumnosti le še bolj vznemirjajo razburjeno množico. Nenadno se pojavi nektV» vs posebno izdajo zakotnega lista v rokah. Na mah se zprne množica ljudi krop nje pa, list v n j epov i roki je kakor ma-pnet, ki privlači vse oei svoje o-koliee nase. In vse bere plašno iz lista : v tem okraju je izvoljen krščanski socialec, v tem socialni demokrat, tu je treba ožje volitve. Naenkrat le zacuje razburjen plas: "Toda se ta poročila še niso gotova! Ali ne vidite, da ima list nad izidi volitev napis: "Morebitni izid volitev!" Vznemirjenost. ki je bila že močno narast-la, se za trenutek zopet poleže. Nenadoma se začuje p^ket konjskih kopit, v majhni dalji se zasvetijo polieajske čelade; j>o]ief ja na konjih prihnja. Z mirno vljudnostjo. ki je splošno znana pri dunajski policiji, se množiea pozove. da se m a l"o razmakne in naredi prost prehod. V par minutah je vse urejeno. ,
Dneva luč upaša, mrači se Motno se sveti bela plata na balkonu v somrak. In vse pozorneje, se upirajo oči v plahto, kajti vsak hip mora skioptikon zapisati izide volitev. Hipoma se plahta razsvetli s svetlo ploščo in se par hipov. pa so se pokazale prve črke na plahti. Z ostro napetostjo se upro oči opromne množice na balkon. "Acller in Rcumann izvoljena z ogromno večino". V tem hipu zaprme iz množice navdušeni vzkliki, ki so se stopili kakor v en sam pisrantski krik zmapujo-čepa proletarijata. in ta zmago-slavni krik se je razlegel daleč po ogromnem mestu, da se je stresalo težje ozračje. Črke na plahti ugasnejo, par sekund /ari v temo samo svetla ploskev na plahti. Nenadoma vflplameni na svetli ploskvi novo zmagoslavno poročilo: "Sodrug Seitz izvoljen z veliko večino". In zopet zaprmi množica v zmagonosnih. samozavestnih vzklikih.
Toda vznemirjenost pričakovanja in nepotovosti se ni niti za las polepla. Na obrazih bereš. iz razgovorov sliši*. da plavna pozornost množice ni posvečena o-krajem, kjer je socialistična zma-
ga gotova. Kaj Favoriten, Floridi dorf, kaj Ottakring — za te okraje se je itak vedelo, da prodro socialisti. Toda kako je v notranjih dunajskih okrajih, kjer »e je volilni boj tako strastno razvijal, kjer se ni moglo prav nič gotovega reci, ali zmaga krščanski socialist ali protikrščanskosoeialui kandidat ?
Zopet ugasnejo črke, zopet »e svetli kvadratna ploukev v temo. Ali zopet vzplamene črke na svetlobnem kvadratu bele plahte in z rdečimi črkami oznanja skioptikon v soparno junijsko noč veliko novico: "Princ Liechtenstein v ožji volit vi". Tedaj |>a je izbruhnilo v deset tisočih črne množice in gor pod črno nebo se je glasilo od radostnih vzklikov. In i/nova ugasnejo črke na veti i ploskvi in iznova zažare v rdeči svetlobi: "Gressman v ožji volitvi". In zopet orkan navdušenja, zopet oglušno ploskanje, vmes radosten smeh. posamezni veseli vzkliki obenem z izrazi velikega začudenja nad strahovitim porazom krščansko socialnih voditeljev.
Toda to so bila šele poročila iz okrajev; kjer se je <Vil izid več ali manj že prej slutiti. Ko je pt» pričel skioptikon metati na plahto poročila, kot jih nihče ni pričakoval, ko so prišli voditelji krš-čanskih socialcev v najgotovejših okrajih v ožjo volitev, kakor minister \WisxkiTchncr in dunajski župan Nenmaver tedaj pa so se sunkoma utrpali iz množice burni kriki, ki so v mogočnem zmaposlavju doneli v noč. Bili so prizori, ki so morali razburiti tudi najhladnokrvnejšega opazovalca.
Na vseh obrazih si opazil nervozno trepeta nje. oči so s** svetile v nemirnem blesku, Jtelesa so se gibala v hipnih, nenadnih kretnjah. Vso množico je navdajala samo ena zavest, vsa množiea je mislila v tistih trenutkih samo na eno misel in je Čnvstvovala samo ene» čnvstvO! bilo je veliko, krasno zmagoslavje. ki se je prelivalo v vseh dušah. Tn to zmaposlavje je podrlo vse ozire. vse meje med množico, popolnoma neznani ljudje, najraznovrstnejših stanov, so govorili med sabo, kakor bi se bili poznali že od nekdaj in bi si bili čisto domači, povorili so razburjeno. v napol dovršenih stavkih. vzklikoma. Tn to veliko zma-poslavje je mahoma porodilo mo-počno delavsko himno o delu, ki jo je pela množica tako ploboko čuteno, kakor morda še nikoli ne. Tn ko je bila pesem odpeta, tedaj se je zopet streslo ozračje od zma-poslavnih vzklikov? nato se je pričela peti pesem iznova. Tn med zvoki delavske pesmi in med mo-počnimi vzkliki zmaposlavja se je množica razšla pozno po noči.
(Konec prihodnjič.)
SHOAF UMORJEN?
Poročevalec '4 Appeal to Reason -
a" v Los Angelesu zginil neznano kam.
Oeorpe II. Shoaf, poročevalec znanepa socialističnega lista "Appeal to Reason". kteri se je mudil v Los Angelesu. Cal., odkar sta tam v zaporu brata Me.Nama-ra in kteri je nrišel na sled» poro-stasnim hudobijam kapitalističnih zarotnikov, je v noči predzadnje nedelje (15. avp.) izpinil neznano kam Kljub neumornemu iskanju ga do danes še niso mopli zaslediti in med njegovimi prijatelji in ostalimi sodrucri v TvoS Anpelesu, ki dobro poznajo t a mošnje razmere. se vedno bolj utrja mnenje, da je bil Shoaf zavratno napaden od Burnsovih detektivov in Ugrabljen, če ne umorjen. Shoaf je stanoval pri svoji sorodniei. Ti-sto noč. ko pa je zmanjkalo, je sorodnica slišala neko vpitje zunaj pred hišo. a ker je bila vajena ponočnega vpitja na-losanpelških ulicah, «e ni zmenila. V jutro je pa našla pred hišo Shoafov klobuk. ves zmečkan in polep klobuka je ležal težki "blaekjaek", kratka priprava iz trdega kavčuka. kakoršno navadno nosijo v žejni detektivi in razni pretepači. Dobro namerfrrt "mabTjaj z "black jackom" lahko zavda smrtonosni udarec. Vsledtepa se sklepa, da so Otisovi hlapci počakali Shoafa, ko je M domov in ga zavratno ubili, truplo pa skrili. Sum utemeljujejo tembolj, ker so detektivi in druge pretepaške barabe v službi kapitalističnih prosekutorjev
zadnji čas neprestano grozile Kho-afu, da ga bodo "dobile", ako ne gre iz Los Angelesa. In Shoat
sam je parkrat omenil, da je vedno v smrtni nevarnosti. Njegovi ožji prijatelji tudi omenjajo, da j« Shoaf tisti dan nosil pri sebi važne listine tikajoče se Otisove zarote proti delavskim unijam, kar so gotovo vedeli tudi njegovi nasprotniki. /
Ta nečuveni dogodek je silno razburil sodruge in sploh vse u-nijsko delavstvo v Los Angelesu. Policija je pričela z navidezno preiskavo; ker pa delavci niti za las ne zaupajo losangelški policiji, začeli so z lastni» in temeljito preiskavo, ktera bo trajala tako dolgo, dokler se ne odkrije v nagoti najnovejši zločin kapitalističnih krvnikov v Los Angelesu, "Appeal t« Reason" bo ta teden posvetil liOsangelškim morilcem posebno izdajo, ktera bo najbrž zopet " rdeče - vroča" in bo vsebovala tudi nekaj senzačnih poročil, ki jili je poslal Shoaf glede persekucije bratov Mc Namara.
So tiru g (Jeo 11. Shoaf j»* bil socialistični reporter in pisatelj ka-koršnih je malo v Ameriki. "Appeal to Reason" je izgubil v njem — ako je mrtev
Dopisi.
Victor,-Colorado.
Aug. 15th 1911. Cenj. sodr. urednik!
V zadnjem mojem dopisu sem omenjal, tla nameravano tukajd ni mezdni sužnji organzirat Jugo. slov. soe. klub, kar se je tudi zgodilo. Dne 5. august a se nas je zbralo lf». napredno mislečih delavcev, kateri se zavedamo, da je današnji sistem (krivičen, in kteri uvidevamo, tla iz današnje mezdne sužnosti ni drugje 'rešitve, kakor v delavski socialistični stranki, oziroma v nas samiti. Dne M. «up. smo imeli priliko poslušati enega najbolj apilnejših delavcev za socializem, kateri je razkrinkal kapitalistično justico do golega/ter pokazal v pravi luči kapitalistično razrednozavedno ameriško justico.
Kot že omenjeno, govoril je ilne 9. augusta v tukajšnjem 'Victor Opera House' sodrug Fred. D. Warren, urednik enega najbolj razširjenih anp. soe. 'listov —-"Appeal to Reasos-a", iz Oirarti, Hans V poldrugo uro trajajočem g voru je povetVil namen in stre-svojegai nAJ-|mljenje starih političnih strank,
privatni med
rugim .p1 omenil tudi afero, kaše sedaj odigrava v Los Angelesu. Cal.. kjer sedita in čakata obsodbe od kapitalističnega sodišč«* brata J. d. in J. W. McNamara Med drugim zanimivim po-vorotn. rekel je Warren tudi sledeče : —
"Kapitalisti bodo obsodili brata McNamara v Californiji in tn .je samo ena pot do rešitve, V Californiji mora zmagati socializem, in potem'naj se constituira odpo-
boljšega sotrudnika. Kar je on i	VM> temel jijo na
napisal, je lahko tudi podprl H lastnini, torsj za kapitalizen stoterimi dokazi. Ko je omenjeni j (irup;m omenil tll(li af(MM list nedavno vodil boj proti ko-Lrra rnpciji nekterih zvezinih sodnikov, odkril je Shoaf zlasti pri chikaškem sodniku Petru <!ros-seupu tako gujilobo, da je zasmrdelo po celi Ameriki. In pred par meseci obelodanil je celo serijo gorostasnih zločinskih početij v zvezini jetnišnici v Leavenworthu, Kans., česar posledica je bila, da je pomožni vodja* kaznilnice resi-gniral. Shoaf je bil ved.no neizpro-
sen bojevnik zii-ikkviskejiravice^(r(H.ajn S0dnikov, odpoklica Ko so 22. aprila t. 1. ugrabilii brTfjf ^anje kapitaTiitiČlE? sodnike
in na njih mesto postaviti ljndi iz
Mc Namara in ju s silo odvedli v Los Angeles, šel je Shoaf takoj tjekaj z namenom, da preišče in poroča delavstvu potom "Appeal to Reasona" gola fakta cele zarot-niške afere losangelških kapitalistov. In kakor vselej, vspelo mu je tudi tamkaj; prišel je na sled nezaslišanim hudodelstvom v taboru Merchants & Manufacturera Ass'n z <Jra> Otisom na čelu. Dognal je skoro z gotovostjo, da je Otis in ^njegova klika sama povzročila razstrelim v tiskarni časopisa "Los Angeles Times" —
naše srede, dclavce-i&ocialiste. "Napačno, pravite;, morda je takt»; ampak to sredstvo ste nas ličili rabiti in ga moramo rabiti, «la rešimo sami sebe. Drucra pot-pa je, da napolnemo kongres* s socialističnimi poslanci. Dober tlel svojega govora .je posvetil kapitalističnim sodnijam o katerih pravi: —
"Sodnike imamo poštene, toda so že vsi mrtvi." Namen socali-stov je. izobraziti ljudstvo tako.
I tla kadar pride čas. ko zmaPa soei-
pri kteri je storilo smrt 22 delav-1 fl,¡zem ^ ho ZH<lostno moz ln cev — samo, tla je imela klika po- 1 vod za perse k učijo železarsko -
stavbne linije in spravi uradnike te unije (McNamara) na vislice. In pravkar, ko je bil Shoaf s svojim delom pri kraju, ko je zbiral zadnjo potrebno evidenco v podkrepitev svojega odkritja — padli so lopovski zarotniki po njem.
Nizkotni, zavratni napad na Shoafa dokazuje jasno kot beli dan, da so Otisovi Zarotniki krivi vseh zločincov, ktere sedaj obešajo na vrat bratoma Mc Namara in da se so ga bali. Zdaj je vrsta na delavcih ne samo v Californiji temveč v celi republiki, tla se pošteno osvetijo nad velemorilci!
— Družabni red po "božji volji". Nedavno je izšla statistika, ki kaže, da je leta l!>10 na Angleškem umrlo 110 ljudi gladu, .">4 v Londonu. Na drupi strani pa je po izjavi ministra L<>j«l-Džordža na Angleškem 103.000 o-scb. ki imajo nad 120.000 kron letnih dohodkov. Dvajset angleških trgovcev ima nad en mili ion kr«»n letnih dohodkov i nše veliko več imajo vojvode in lordi. Anglija je. kakor znano, zelo pobožna dežela: praznik se natančno posvečuje, ampak glad krščan-skepa bližnika je sitemu normalnemu kristjanu deseta briga. Svoje krščanstvo ima. ki se ka.i
na z vpogledom in raznmom. da bodo znali voditi ladijo države proti pravem cilju in tla ne bodo dovolili, tla zopet pride v roke in pod sistem sodišč."
V obrambo socializma dokazal je s fakti, da ta dežela je že imela tri velike politične stranke Stranka "Tories", to je bila stranka prvih kolonistov, ki so se priselili v novi svet. in katera je priznavala idejo, da so kralji, cesarji in tVruga taka sotlrpa postavljeni jvo "božji" milosti. Demokratična stranka, temel.joča na i-dieji črnega suženjstva (chattel Slavery) in danes Republikanska stranka, katera je p<»d popolno kontrolo kapitalistov.
O stranki "Tories" — pravi: Kralj jim .je preskrbel možpane in kapital, toda kolonisti so o-pravljali delo kot se je njemu (kralju) zljnbilo. Toda pozneje so se i ti otresli mo na rh i stične pa jarma in i>ostali izdajalci. Ta narod se je tora.j sestavil iz samih izdajalcev na platformi ali pn.-pramu konfiscacije."
Sedaj prihaja socializem, 1<a-terega uče in propagirajo tudi sami izdajalci, kateri sq pa seveda pogubonosni za kapitaltsfrc-ni razred. In zopet se bode rabilo eonfifseaeijo (zaplembo). Konfis-eirali bodo zemljo, katero je bila vstvarjena za vse ljudi na zemlji. Kapitalisti sploh nimajo nikake
Vsaka listin«
lepo sklada 'z malikovanjem ma
mona; ni jim do tega. da bi po | pravice do zemlje, svetopisemskem receptu z dobri- j lastnine je bila pisana z tlelavsKo mi tleli si prislužili nebeško kra- | krvjo in ta zemlja se mora povr-Ijestvo. Bogatini žvižgajo na ne- j niti delavskemu ra zreti n. besa onkraj groba in imajo rajo Trusti v rokah posameznikov nebes« na zemlji ... V tem naj bi so vzrok vsega zla. Kar zahteva jih tudi • siromaki posnemali in 1 mo, je kolektivna lastnina kjer naj bi polagali večjo važnost na | bo zagotovljen vsakemu delavcu
zemeljske dobroVe, kot tla se to-PROLETARKC	FIK
lazijo z dvomljivim plačilom onkraj groba. Boljše: «1 rži pa. kot lovi ga!
Ste že obnovili naročnino "Pro-letarca"? — Če jo še niste, stori-te to takoj, da se Vam ne ustavi lista.
popolna plača njegovega tlela. Republikanska stranka. j>ravi, tla je trust dobra stvar, toda moralo bi «e jih regulirali. Mi pa pravimo, odpravite privatno lastnino trustov in napravite iz njih splošno lastnino vsega ljudstva.
Horace Oreelev je bil izdajiea, kakor smo mi danes, zato ker je kritiziral stranko, ki je bila te-
daj v moči. Kritiziral je sužnje-držee. Mi kritiziramo kapitaliste. Damokratje so bili v polni moči včeraj. Republikanci so danes, toda bodočnost pripada Socialistom.
Končal je k pozivom na vse ljudi, naj se zbirajo okrog zastave Socializma ter s tem za gotove svojim potomcem pravice, katere jim pripatlrtjo, tu tla rešijo svoje žene sužnosti kapitalističnega «i-stema.''
Tako se je končalo to zanifuvo predavanje, le žal, tla se nam kaj tace ga ne nudi večkrat, kajti s tem bi bilo mnogo potnagano tudi nam slov. delavcem, ker bi s tem prišli mnoho hitreje do priv vega pojmovanj« socialističnih naukov.
Prihodnja seja tuk, aoc. kluba se naznani potom dopisnic. Želeti bi bilo. tla se jo vdeleže vsi so-drugi. in zraven naj «e vsak pripelje po enega novega trpina, kateri se želi nam pridružiti, kajti či m več nas bo tem bolje bo. Socializem hiti svojim ciljem nasproti, Sirom sveta se delavci družijo v socialistično stranko, kajti le t» njej vidijo svojo rešitev iz spon suženjstva kaprtalistižma.
S proletarskim pozdravom, za Socializem
Drag. Poporelee, organizator soe. kluba št. 56.
Kansas City, Kans.
Cenjeno uredništvo!
Sedaj j«* minulo že precej časa. odkar je bil zadnji dopis v "Pro-letareu". Novega sicer ni nič, u vendar čutim potrebo, tla se malt» oglasim.
Delavske razmere v tem mestu so na tj vse žalostne. Iiazirfefe so t utake, da bi se zjokal nad njimi sam bog oče, če bi prišel dol z oblakov.
• Dobre razmere šo~pač IHTkapita7 liste, ki imajo na izbero delavsko moč. Ti» se pač vidi zjutraj na pragih tovarn, ko izbirajo bossi sužnje. Kteri je bolj močan in ne kaže inteligence, ta prod/i kožo. Plača je nazarensko slaba. Oarati .je pa treba, da pokajo kosti. Marsikdo delavcev, ki čaka na milost bossa. da pa pokliče v sužnost. je prespal v box kari, brez večerje, brez tolažbe in brez upanja na bodočnost". Mnogi oče. kterih otroci zvedavo čakajo na kruh — na delo očeta, se drenja pred vrati tovarn zaman, kajti delavskih rok je na tisoče, ki čakajo tlela.
Koliko je med to brezposelno armado bolnih, onemoglih, ki bi morali biti preskrbljeni z dobro in tečno hrano, streho in čisto obleko, a nimajo tega, polep pa še skrl^ftjdelop— Kapitalisti se za to seveda ne brigajo. Kako neki? Saj se tlela vci Č est okra t sami ne. Sliši se iz ust nezavednih delavcev edino tožbe, da je preveč ljudi na svetu, tla bi morala biti vojska ali knpa, tla bi ljudij pobrala s tepa sveta — potem da bi bilo še le fletno na svetu za tiste, ki bi ostali itd. To so »eveda blazne želje in le čuditi se je, kako more človeštvi», katerepa je vzpa.jala Cerkev 2000 let. imeti take barbarske misli.
Jaz pa pravim, da je kapitalistični sistem dovolj velika kupa. da vbije dovolj človeštva vsak tVin. To kupo je treba samo odpraviti, pa bo dovolj tlela in jela za vse! Zato pa delavci v Kansas Citv, no-benepa ni treba kriviti radi slabih časov, ker ste sami sokrivci.
Da se to odpravi, je treba iti v orpanizacijo — v socialistične klube. tla se politično organiziramo ¡n izvedeno poto msvojih kandidatov politični in potoni n.jepa tudi induatrialni preobrat.
Do seda j se je podilo vedno narobe. Delavci so volili vedno svoje izkoriščevalce demokrate in republikance. Kadar so jirišle volitve, takrat je imelo delavstvo za vsakim "vogalom prijatelje in kapitalističnih kandidatov ni bilo sram priti v hišo delavcev po glasove. Enkrat se je pripetilo, da so prišli tudi v mojo hišo po glaso. ve. a to pot so jo skupili. Zapodil jih je prav pošteno eden. ki je bil pri meni na stanovanju. Pa ie imel prokleto prav! To je bil namreč sodrug, ki je vstanovil jupo-slovanski soe. klub Št. 21, ki še danes eksistira.
Taeih sodrupov bi moralo biti več, potem bi bilo pa kmalu konec! slabih časov in bi ljudje ne želeli kupe.	|
Kupe da kuge je že danes res dovolj; največ je seveda tVunevnc.'
To kugo prodajajo v v*£ kratili) Največ jo imajo v zalogi pri Ameriki" in "A. S." Vsi ti oa! govorni za ¿»edunje prokiete ras, mere. Kako dolgo bos pa ti delavec še podpiral kugo, kako dolgo bol še politično hla|>čeval. da ti bodo kapitalisti potem natikali go spodarski jarem? Daj, zbudi se, fo hočeš, tla ti bode kdaj s tvojimi otroci vred boljše na svetu.
Konečno pozdravljam vae za-vctlne delavce širom zemlje, "Pro Marcu" pa želim, da bi bil skoraj dnevnik.
Anton Rački.
SOCIALISTIČNI PREGLED.
—	J. Callahan. socialistični al-derman v Devils Lake. N, I)., je moral resignirati poti pritiskom svoje lokalne stranke. Callahan je v mestnem zboru glasoval za li-eenco nekega novega gledališča, kteremu so pa socialisti nasprotovali. Zato so mu kratkoinalo' zapovedali, tla mora odstaviti svoje mesto kot altlerman, kar je tudi storil Zopet dokaz, tla v soeia- 1 list i čni stranki je predvsem načelo in disciplina.
—	Tiranska ruska vlada fanatično zatira socialistično časopisje v Rusiji. Zadnje dneve je ustavila list "Mvsl" v Moskvi in dva druga. "Svesda" in "Djelo Žiz-ni" v Pctropradu, urednike pa zaprla. — Ruski socialisti so nedavno zborovali «v Moskvi in sklenili, da rborpanizirajo socialtV-mokra-tično stranko po načinu drugih djrŽMv v Evropi. Zborovanje je bilo- naravno tajno in prerojeno stranko Čakajo hudi boji, kajti znano je, tla je Rusija po svojem tiranizmu in barbarizmu še tristo let odzatl za ostalo Evropo.
—	Rev. Paul IT Castle. prote-iTanfovVkT duhoven v Cartersville, lil., je bil pred kratkem odslov-1 jen od svojih faranov, oziroma
cerkvene uprave, ker je aei-tiral za socializem. Rev. Castle si je nedavno tepa dal postaviti zaboj otl mila na ulični opel, na kte-rem stoječ je potem celo uro raz-lapal socializem veliki množici ljudi, ktera se jt- zbrala okrou^ rtjeg^i Cerkvenim otVt<vm J* * vsled tepa tako zameril, tla so ga odslovili. Čast le ju ni pa prav ni? žal za izgubljeno f^ro in izjavil je. da bo odslej vse svoje moči posvetil socialistični propapaniii. — Socialistična misel v Alaski lepo napreduje. Orpanizator C?eo Ooebel. kteri je šel tjekaj pred par meseci, poroča, tla je obiskal sleherno rudarsko naselbino iii povsod jO našel veliko navdušenje za stvar. Na potovanju bi se bil skoro ponesrečil. Vozeč se po reki med pločami ledu, se mu je prevrnil čoln in le s težavo je priplaval na suho.
—	Vrli bratski tednik "Appeal to Reason" v Oirardu, ftniis., kteri ima. setki.j že pol miliona naročnikov, je 2. avp. izvojeval odškodninsko pravdo za pohablje-nega finskepa delavca Franka Lane preti distriktnem sodiščem v Cra\vford Countv. Porota je razsodila, tla ima "Sheridan Coal Co. plačati Lane-ju $25.000 odškodnine. Frank Lane je po krivili imenovane družbe padel pod vagon in si zlomil hrbet. Ker je sirota bil brez prijateljev in brc« sretjstev. najel je "Appeal to Reason" odvetnike in trpel vse stroške pravde za odškodnino, ki je trajala čez eno leto. Sheridan Coal C '<». jt1 naravno apelirala na višje sodišče, toda upati je, da ho tudi tamkaj pogorela.
Nov slovenski strokovni list.
Strokovno pihanje slovenskega delavstva gre krepko naprej. Svoj lastni strokovni-list imajo rudarji, železničarji, peki, tobačni delavci in zdaj so pa dobili tudi stavlVinski delavci. Dne 14, julija je namreč i/šla v Trstn prva številka "Stavbinskega Delavca". List bo izhaial vsak drn-pi četrtek. Pozdravljen nas novi sobovjenik za osvobojen v» delavstva odi izkoriščajočepa kapitalizma !
Sodr. John Petrich je gl. za* topnik "Proletarca" za Young»-town in okolico.
Pooblaščen je pobirati naročnino, kolektati oglr.se in urediti sploh vse posle tičoče se agitacij» lista.
Direktorij-
igoslov. socialistična zveza.
l>töe Fr. Petriô.
ae vdaiih, da kdo izmed •odrugov — v tem slučaju "¿n-aNki ali srlw»ki — uprašuje sebe ali druge: "hi li ue I ¿ol je, če I>i se jugosl. socialist klubi priključili kar li okraj-i, državnim ia |K) teh v skupno bsnko, ne »In hi imeli svojo po-(idovalnieo ali eentrnlo?" In idi misli: "<la li hi ne bilo isto iko dobro, ee hi bili jugoal. so-lalisti sami znsr?" se je slišalo; Julnjc zopet ue o.l slov. sodrupov dve ekstremui misli aieer ni-ijo privržencev. vendar se tni potrebno, da ae enkrat spre-Ivori o tem določneje, da no h»» It*'iii nepotrebnih ugibanj: 'kalno stališče naj zavzemajo Juiro-socialisti v Ameriki v soeia-"ličnem pihanju.''
¡Oba gornja domnevanja sta tlačna. Prvo je nepremišljeno i<*o pa nezmiselno. r*rvi mislijo — brez okolnih u-'ževani na nrimuični sestav So-tlistične stranke za dve ge-raeiji naprej — drugi se po-avljajo pa na stališče neodvls-isti in čde zasledovati vsepov->ek delo, ki lm vršili v stnri-Imovini. Toda naloge. ki jih inirt sledova t i J rt ¡rosi. soe. Zveza v meriki. kot organizem skupne-i telesa, so sočasnega značaja v meriki: torej jih je potreba vpo-f m t i dajies - ne dve generaoi-naprej, in tudi ne po kopitu arokrajakih razmer prenesena ed leti nazaj, semkaj. Ravno so-sna potreba orpraničnega razvoje prinesla potrebo za otnivan-narodnostnih posredovalnic v <*. stranki. In če ima danes kdo fin ijoT d a hi liilo ra viiotako tlo-
0	za ju gosi. socialiste, če bi bili ganizirani po okrajnih orpani-
teijah, brez svoje eentrale. je to mo znak. da je dotienik že malo |alj časa v deželi in da želi v svo-i idealnosti in ljubezni do ideje Preiti kar preko organizma, h kte-emu on spada, v plavno telo. Z ¡fugiini besedami bi se to reklo. I zavzemajo taki člani vede ali Gptoar—kn/.: tro pol it i č no stal i šč e.
1	je po razmerah pri posamezni-ih včasih opravičeno. Splošno bi >ilo tudi to opravičeno, če bi bil oeializem samo nekaj čuvstvene-n. kot napr. religija. Ampak so-ializem ne l>o prišel z zgolj čuv-
vovanjem. Socializem objemlje fcalno življenje v malem in veli-em; in ker je delo za vresničen-njegovih naukov organično. t. ker sestoji njegova apitaeija iz iaro<V>v. odborov, zborov, kon-Tesov itd., mora vsaka skupina - organizem, kakor tudi eentra-skrbeti. da se organizmi razvi-jo enakomerno — ne na škodo rupim.
Kako je to naravno, se je po-azalo najprej pri Fineih leta 907, ko so po svojem zaključku ii 1. kongresu v TTibbingu, leta 0f> zaključili, da se prih. leto ikljuei.io socialistični stranki >t celota. Pred kongresom so bili i klubi po Ameriki vsak zase in o vršili svojo agitaeijo vsak na uro j o pest. Vodilne sil«» niso imeli iruge, nepo par časopisov. S pomočjo teh so vodili agitacijo in si ►snovali okrog 50 klubov.
Ko so po zaključku 1. kongre-a osnovali svojo centralo in vlo-ili aplikaeijo za vstop v soe. stran to, jim stranka v začetku ni hotela priznati svoje posredovalniee ' tajništvom. češ. da naj njih or-rnnizaeije jemljejo strankarski colek od okrajnih t. j. angleških irpanizaeij. Po tem nasvetu so so Inske orpanizaeije tudi en čas ravnale. Toda kmalu so sprevideli. da ao oškodovane gmotno, ker morajo plačati iste prispevke kot »ncleški sod/usri, a morajo poleg voditi š<> svoje poslovanje v svojci jeziku, ker mnogo članov ni bilo
veščih angleščine, k Vsled tega so apelirali na plav-m odhor. naj se nemudoma upelje po^redovalnien s tajništvom, in se strankin kolek za finsko or-fsnizacijo zniža. To se je potem tu<li kmaln zgodilo in finska or-pftisacija je v prvem letu svoje sredovalniee pridobila 50 novin U hov.
Danes šteje finska orpanizaeija klubov z nad SOOO člani. To storila operacija orpanizma. Ko "tranka uvidela, da je storila s jo ozkosrčnoatjo napako, in da
finaka organizacija deluje perfek tno v aoglaaju a strankinimi pravili, se je leta 1910 na strankinem zboru v Chicagu sprejel tak statut, ki dovoljuje vsem narodnostnim skupinam, da se udeleže kooperacije po narodnostnih odsekih v agitaciji za socialistično gibanje. Ta naredim je privabila v v aktivno delo Poljake, i/itvince, Talj ane, Jugoslovane in Humun-ce.
Iz vsega tega »e pa učimo, da masa dobro pojmi principe socialističnih naukov, in da ne mara biti v stranki le kot mrtva balast — tudi ako ne razume angleškega jezika; ona hoče vedeti sočasno za vse akcije, ki se vrst» v notraj-nosti. Kdor postane član stranke, se ne zadovoljuje samo s čuvst-vovanjem,ampak kot inteligent — študent družabnih razmer, se zanima tudi za tisto, kar vrae v imenu njega tisti sodrugi, ki jim je poveril izvrševal no mesto za tista dela.
( e bi »socializem ne bil to kar je in ima biti, namreč: ideja za uveljavljenj<> družbe, v kateri bo vsak delavee prejel polno vrednost za svoje delo, kar se gotovo tiče vsakega posameznika na svetu — potem bi bilo čuvstvovan-je dovolj, kakor je bilo in še sedaj čuvstVovanje pri verskih sektah zadosten znak dobrega vernika. V tem slučaju bi bila čisto na mestu brezbrižnost kako u-pravlja glav. odbor Socialist Party svoje posle; lahko hi jih opravljal v turškem, japonskem ali pa angles'em jeziku, masa bi bila samo m as rt. podobna katoliškim vernikom, ki v cerkvi s pripognjeno glavo poslušajo topo" mažnika pri oltarju, ki izgovarja njim nerazumljive besede.
Trditi toraj. da bi hilo istota-ko dobro ali bolje, če bi ne bilo tujepovorečih organizacij, je nepremišljeno.
Deželni jezik je .sicer res velika zadača posameznika; toda ičbeja ki ima žive sočasne funkeije, ki so (wlvisne, kakor smo že rekli, od organizmov, se ne more predcen-jevati na ljubo jezika. Jezik se neizogibno spremeni — assimilira v prid splošnosi po generacijah; politična organizacija z enakomernim organskim sestavom, pa spremeni gospodarski položaj že v tej generaciji, vsled česar imajo gmotne koristi vse nadaljne generacije. ne plediP, kakšen jezik govore. To je ena plat našepa poglavja. Sedaj pa poglejmo drugo plat.
Na tej strani bi začeli najbolj pravilno, če bi se uprašali: "ali se je Jugoslovanska soe. Zveza o-snovala. da ostane, ali je samo sočasna posredovalnica mimoidočih razmer, ki jih je treba zasledovati zbop orpanskepa razvoja v socialističnem pihanju in se ima v drugi ali tretji generaciji raztopiti — assimilirati v splošno telo?" Xa to uprašanje ni absolutnega odgovora, ker socialisti ne varajo samega sebe z narodinim preroštvom, kakor to delajo napr. slov. tabličarji, hrvatski frankov-ei pa srbski 4<radikaleiM v svojih šovinističnih iluzijah. Lahko se pa trdi. da ako bonb v bodoči generaciji vladale iste razmere, ki bodo rodile take potrebe, (kar bo odvisno vsekakor od kretanja skupne soe. stranke, kongresov itd.) kakor so bile o času, ko se je ona osnovala, tedaj ni dvoma, da se bo Zveza obdržala tudi v bodočnosti.
Konštatirati pa je treba takoj, da ne bo zmote, da Ju gosi. socialisti v Ameriki nimajo naloge niti prepovedi baviti se z narodnim vprašanjem, ker priznati je treba, da brez sodelovanja tuzemeev ne more nobena narodnost računati na izdatno delo za vresnieen-je socializma v Ameriki. O tem nam pričajo najjasneje poizkusi nemških in francoskih naseljencev izza leto 1850-líKX), dokler se ni zbudil socializem med Amerikan-ci. Nemci z "rajha" so prvi propagirali socializem v Ameriki pol stoletja nazaj, pa brez vspeha. Pili so mrtvo rojeno dete, katerega mati je današnja S. L. P. ki isto-tako čaka. da jo prežtvelost poklicev prošlost — zgodovino. A-1 merikanccm so bile to "tuje cvet-j ko*' in se ni nihče zmenil zanje. Mogoče, da je tudi tu igrala vlo-
ga šovinizma, toda spremen jene-ga ni na tem zgodovinsko nič. Tmljivo je pač, d* je bil "yenki-ju" trade umonizem dovolj radikalna šiba za kapitaliste, ki jih je smatral družbi nič manj potrebne, kakor trades unijste.
I/««ta 1900 »Ude, ko ae je S. L. P. na kongrosu v Indianapolis, Ind., cepila in je Debsova frakcija iz-neala S. P., so se odprla vrata za "yenkija" v socialistično gibanje v Ameriki in odslej so Amerikan-ei istotako vfoeti zagovorniki Mar-ksovih naukov in delajo z isto ljubeznijo za stvar, kakor finski, hrvatski, taljanski, nemiki, poljski, srbski, slovenski, ruski, judovski ali rumunski — inozemski socialisti. — Preje tako česta napetost med tuzemei in inozemci, pojema očividno povsod, koder pridejo socijalisti tujegovoreče narodnosti skupaj z angleškimi sodirugi. Primera j«' nekako taka. kakor v starem kraju v obmejnih krajih, k jer tujegovoreče organizacije pomirjujejo narodnostna hujskanja. •
Kdor hoče študirati jezikovno vrednost v raznih deželah in sploh stanje posameznih jezikov v poto-vih razmerah, ta mora priznati, da je. kakor za vse drugo, tudi za jezike regulacija, ki jo izvršujejo posledice gosopodarskih in trpo\-ikih razmer. Razmere same aretu-jejo občevalne oblike, najsibodo-že v jeziku ali pa v modi. V tej aretaciji, je naravno še vedno svobode. da se jez.»k do gotove mere lahko razvija in da se pa ima kot občevalno posrecVilavno sredstvo za gotovo dobo. Te dobe se merijo vedno po dotoku narodnosti. Cimdlje traja dotok, temdalja je vrednost posredovalnega jezika. V primero nn.j služi francoska, švedska, danska in nemška emi-pracija. ('imstarejša je emigracija, tembolj se krči rodni — posredovalni jezik. To se zlasti vidi v literaturi in časnikarstvu.
V tem torej, da se je osnovala Jugosl. soe. Zveza ne tiči in ne more biti nobenega znaka, da smo se jugosl. soe. združili, d»ri bi gojili kak jugosl. občevalni jezik*, ampak .ie združenje predvsem političnega in eventuelno gospodarskega značaja. <1e bo to združenje prineslo do boljšega medsebojnega spoznavanja v karakterju in jeziku, bo to samo dobrodošel nameček.
Paragraf 2. pravil Jugosl. soe. Zveze pravi: "Namen in cilj jugosl. soe. zveze je organizirati ameriške Jugoslovane v socialističnih skupinah in klubih, privesti in seznaniti jih potom sistematičnega produka do pravega pojmovanja socializma in usposobiti jih za gospodarski in politični delavski razredni boj." —
S tem sC misli, da vrši Zveza v svojem delokrogu tisto delo, katerega gl. stan soe. stranke vsled razlike jezika ni vstanu vršiti. To du'lo se smatra za s<»daj: agitacija. ustanavljanje soc. klubov, dajanje navodil, kako se postane amer. državljan, o važnosti znanja deželnega jezika (angleščine) in vse drugo, ali po možnosti več, kar zasleduje skupna stranka na istem polju itd. itd.
S kratka: kakor drugi narodi, tako čutimo tudi Jugoslovani potrebo po takem sočasnem združenju, ki bi nam prineslo največ političnih in gospodarskih vspe-hov zdaj; — čas sam in razvoj bo pa storil svoje in združil v še večje vse tisto, kar mi sedaj spravljamo na kup.
■»»♦♦eeeee+eeeeeeeeeeeeee
Stran Ka
SODRUOI TAJNIKI!
Ne pozabite, da se plača z avgustom 5c. več od člana za prihod sodr. E. Kristana ¿912 na Jugosl. soc. Zvezo.
Nov soc. klub
se je ustanovil v Victor, Colo. Fradniki so sledeči: Tajnik: Mike Kror; zapisnikar Frank Rus: Oragotin Pogorelec, organizator. Novi klub je pod štev. .*»."> Jugo-slov. soc. Zveze.
bila velikanska. Pri tej priliki se je prodalo tudii večje število vstopnic za socialistični piknik, ki ga prirede socialisti v .Marion County. Ind.. dne 27. augusta t. 1. in sicer v "Diet* Grove",
Vabijo se tem potom vsi jugosl. aodrugi, da se udeleže tega pick-nika kar najaijajneje. Vstopnina je l(k\ o»! osebe. Vzemite K. Washington karo, ki vozi do konca. Tam bo sprejemal došleee v to postavljen odbor,, ki bo pokazal prostor. Za dobro zabavo in pijače vse vrste, bo poskrbljeno. Igrala ho tudi dobra godba.
V "(irove" bodo tudi govorniški nastopi v angleškem] nemškem in slovenskem jeziku
Na 27. avgusta toraj vsi slovenski «odrugi in somišljeniki v "Dietz Grove"!!
Za odbor Jugosl. srn*, kluba št. 25 in skupne stranke (S. P.) v Marion County. Ind. X. li. Vstopnice za ta pieknik se dobe tudi pri sodr. F. Oodina. !MH> \V. Pearl St.
ZA KENOSHO, WIS
Članom jugosl. soc. kluba št. 11. se naznanja, da se vrši dne 29. avgusta (nciVdja) oh i» uri dopoldne v socialističnemu domu važna seja radi udeležbe pevcev in tambula še v na soc. picVniku v Racine. Wis. Vsak sod rug na j bi bil vsled tega navzoč!
Vaš za socializem.
Fr. /krovec, ta j.
Listnica uredništva
F. Godiina. Indianapolis. Ind.: Poročilo o javnem shodu prihodnjič v celoti. — Pozdrav!
J. Poženel in .1. Hlažič, isto. — Pozdravi!
Tiskovni fond.
Preje izkazano
Frank Mikse. Cleveland, O.
Fr. KauČic. Dunlo, Pa.
Cumberland. Wyo.: Parti Erson	1
Ha rti 1'rebel Joe Fakin • John Sefrar
Roslyn. Wash.: : Math Pleše Drag. Zorst Tom. Pleše Geo. Majnert John Jakovac Tony Pleše Ant. Janaček Rož. Pejurieh
John Petrich Youngstown O. 1 Matevž Sternud. Virden. III. Ant..("erne, Franklin. Kans. Frank Drmota Collinsville 111. Jug. soc. klub št. 45	3
Jugosl. soc. klub Št. 32	2
35 .50 .25
(>0 50 ,50 .50
10
20 10
,50 ,10 ,io 25 2o 00 50 50 25 70 S*
ZA INDIANAPOLISs IND.
Prvi javni srbskn-hnlgarski so-eialistični shod se je za vršil, kakor vedo tudi slov «odrngi i prav dobro. FiHežilo se ga je odi f)(M»—600 ljudi. Navdušenos je
Skupaj do danes $220.03
Popravki:
V štev. 198 je bilo izkazano za M. Gabrenja, da je dal $1. stati bi moralo $1.50; v štev. 200: Geo. Rrimšek. izkazano $1.00. moralo bi stati $1.50; v isti številki: Fr. Smolej 50c. moralo bi biti 25c; v štev. 204 S.vgan. Pa. preveč izkazano po računu 5c; izpuščen je bil v isti številki L. Rijavee, VVendling, Oreg. 50c; skupaj izkazano v zadnji štev. 204 $204.9o —prav bi se imelo glasiti $206.35.
— Kokoši sv. Jakopa. Dr. Do-
hring iz Dachana pripoveduje v nedeljski prilogi koblenškega klerikalnega lista naslednjo genlji-vo zgodbo: Pobožen mož se je s svojo ženo in sinom podal na božjo pot v Komposteljo na Španskem. na grob apoatelja Pavla. Mimogrede so se romarji ustavili v krčmi: «lomeča hčerka se je na vse moč trudila, da zapelje čednega mladeniča. Ko se ji je nakana izjalovila, mu je ir osvete podtaknila srebrno kupico. Vsled tatvine je bil mladenič na to pred sodiščem obsojen na vešala (!). doČim so starše izgnali iz občine. Več kot nesec <!»ni sta se oče in mati ponudila pri «v. Jakopu v Kompostelji; ko sta vračala, je na vešalih še vedno viselo f!) truplo usmrčenega sina. Od molila sta očenaš k sv. Jakopu kat^ izpregovori obešenjak, da ni mrtev' temveč da sta ga bi. Devica in sv. Jakop z rokami ves čas podpirala .da mu vrv okolu vratu ni mogla do živega. Strmeč nad čudežem sta hitela rodirelja k sodniku v meso. ki je ravno hotel obirati lepo zarumenele pečene
piske. Sodnik bajke ni verjel in je delal, da tudi piske na mizi lahko oživita, če pred sedmimi te-(tai usmrčeni še vedno Živi. In glep! V skledi se zganeta piščanca, zravnata vrat in odletita skozi odprta okna ( !) 44Te dve čudežni živali pa mo kot očiten dokaz božje milosi in vsega mogočnosti poslali v cerkev av. Jakopa v Kom-poateljo in jih gojili, dokler nista čez sedem let umrli. Potem so redili njune mladičke in še danes vzame rad vsak komposteljski romar kurje pero od teh živale za spomin seboj". — Taka je dušna paša za čitatelje klerikalnega časopisja v 1. 1911!
Prostitucija je sad kapitalistič-nega družabnega sistema. Obstala bo dokler obstane sistem. Kapitalizem pospešuje prostitucijo potom sramotnih ženskih plač, potom brezposelnosti, «ploh potom mezdne sužnosti in potom militarizma. Pred nekaj dnevi so bili v Chicagu vojaški manevri. Vojaštvo je taborilo v Gran - parku. BlisceČi gumbi in sabljice privabile so nebroj neizkušenih deklet
v bližino, kjer so se šalile z vojaki. Znano je že, da je mlado, naivno dekle za vojaka lahka žrtev. V taborišču imajo sicer predpise, da sc ne sme nobena ženska tam muditi po 9 uri zvečer; pa kdo se briga za predpise. Skoro vsako noč ao odpeljali iz parka po dve, tri onesveščene deklice v am-hulančnem vozu v bolnišnico. Jedilo 14 letno dekle so našli čuvaji parka napol mrtvo, pokrito a časopisi. V jednetn slučaju, ktere-pa preiskuje mladinsko sodišče, je bila neka mlada deklica posiljena najmanj stokrat v eni noči. Lopovstvo najnižje vrste! — In posledica? Dekleta, ki okrevajo, ao moralno uničena. Njih pot pelje naravnost v hišo prostitucije. Drugam ne morejo. Tako se na en način rekrutira belo suženjstvo — prostitucija. Proč s hudodelskim kapitalističnim sistemom in padla bo prostitucija!
Vse pritožbe glede nerednosti pošiljanja lista in druge stvari ti-čoče se "Proletarca" je poslati na sodr. Frank Podlipca, 604 N. Cur-tis St. Chicago, 111.

Vabilo na veselico,
ktero priredi
Društvo "Bratstvo" št. 6. S. N. P. J.
v proslavo otvoritve društvene dvorane
na S.vgati, Pa.
dne 4. septembra, 1911.
— Začetek ob 1. uri popoldne. —
Govorilo bode več slovenskih govornikov vo današnjem krivičnem družabnem »istemu. Društvo bode skrbelo za solidno postrežbo in izvrstno zabavo. Rojaki od blizu in na daleč se vljudno vabijo, de nas posetijo v najvoftjgm it^viln--- ODifcORi
BBC
S3E
Vabilo k vinski trgatvi
ki jp priredita
Jugosl. soc. kluba št. 1. in šl. 52. i
• 1 V SOBOTO, DNE 30. SEPTEMBRA 1911
? v Narodni Dvorani
1802 So. Centre Ave., Chicago, lil.
Poleg ^ruge izvrstne zabave, je na programu tud« igra v enem dejanju:
"PO PREPRIČANJU".
Začetek točno od 8 uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 15c. pri blagajni 25c
Dame v spremstvu moških so vstopnine proste.
ODBOR.
Seeeeeeeeeeefteeeeeoeeeeeeeoeeeee >❖*»:~>

Slovenski delavci v La Salle in okolici pozor!
Jugosl. soc. klub št. 4. J. S. Z.
——- priredi -
veliko veselico na dan 4. sept.
od 12. opoldan pa do 12 v noči.
Vsacepa zavednega delavca je dožnost, da se udeleži te veselice, ker dobiček je namenjen le za delavske koristi.
Veselica se vrši pri sodrugu Val. Potisku.
Za vse potrebno bo skrbel ODBOR
^WWWWI
rwwwwi
tmmmwmwmwwmmi

'»»■■»■■■m
Najboljša Kuhinja!
Billiards, Pool Table, Prenočišča za potnike.
Jedi pripravljene po domače.	Odprto po dnevi in po noči.
V. IVIALV, 1412 W. 18. SI., Chicago, III.
Telefon: Canal 2408.
| POZOR! F» Mednarodni Pick katero^« prirede Socialistične Organizacije v Coo	OZOR! I ;nik I k County |
dne 3. septembra '11 V RIVERWIEW PAI Na pickniku bo govoril sodr. Emil Seid< WilwinLpf> VctnnnirA 0 Cr	1 el. župan iz I
i»i ■ ■ t* M *» r» v v « T «Jlv^lllvV i> JV, in ae jih dobi pri upravniitvu "Proletarca'* ali pa pri agitatorjih. S NA TA DAN VSI NA KROV! ?	

MATI.
Socialen roman v dveh delih.
Spisal Maxim Oorkij.
Pavel je «edel poleg Natane in je bil med vsemi najlepši. Nataša je bila globoko sklonjena nad knjigo in pogoato si je popravljala tanke kodre, uhajajoče ji na aence. Semintje je zmajala z glavo, padla z glasom in sama od sebe napravila opazko, ne da bi gledala v knjigo! pri tem so ji oči ljubeznivo zdrknile preko poslušalcev. Malorua se je naslanjal a svojimi širokimi prsmi na vogal mize in škilil z očmi za razmràe-nimi konci svojih brk. Vjesovšči-kov je «edel vzrsvnan kakor iz lesa na svojem stolu, opiraje se z dlanmi na kolena, in njegov ko-zavi obraz, brez obrvi in s tenkimi ustni je bil nepremičen kakor maska. Ne da bi trenil, je z drobnimi očmi vztrajno gledal svoj obraz, ki se je zrcalil na bleèce-čem, bakrenem samovam. in zdelo se je, kakor (La bi niti dihal ne Mali Fjodja je poedimal in tiho pregibal ustni, kakor da bi sam zase ponavljal besede iz knjige: njegov prijatelj je sedel ves «krivljen • in naslanjal komolce na kolena; z dlanjo je podpiral čeljusti in se zamišljeno smehljal. Eden od obeh' fantov, prišedših s Pavlom, rdeč. kodrav in tenak . človek, z veselimi zelenimi očmi, je očividno hotel nekaj povedati in se je nepotrpežljivo4 premikal semintja.
Drugi fant, plavolas in kratko-ostrižen, se je gladil z dlanj<r po glavi in gledal tla : njegovega ob raza ni bilo videti. V sobi je bilo toplo in prav prijazno. Mater «o obhajali nenavadni, prijetni občutki; med žuhorcnjem Natašine ga glasu, ki se jc zlival s trepetajočo pesmijo samovara. s«» je spominjala hrupnih večernih zabav svoje mladosti, surovih fantovskih besedi, ki so zmerom smrdeli po slabem žganju, njihovih ciničnih šal. In ščemeče s seboj je tiho genilo njeno utrujeno in izmučeno srce.
Domislila se je. kako jo je bil zasnubil rajni mož. Na večerni veselici jo je pograbil v temni noči v veži in jo je z vsem telesom pritisnil ob zid in jo zamolklo in jezno vprašal:
—	Ali me maraš za možat
Zabolelo jo je in užalilo, a on
je s sirovimi prsti mečkal njene prsi in ji sopel ter goreče in vlažno dihal v lice. Poskusila je, da se mu ¡zvije iz rok in skočila je vstran . . .
—	Kam? — je zarjovel nan njo? — Odgovori mi!
Sopcč od sramu in jeze je molčala.
V tem je nekdo odprl duri in jo je počasi izpustil rekoč:
—	V nedeljo pošljem snubači-co . . .	i
In res jo je poslal.
Mati si je zakrila oči in globoko vzdihnila.
—	Kaj me briga, kako so ljudje živeli, temveč le. kako je treba živeti! — je zadonel po sobi nezadovoljni glas Vjesovsčika.
—	Tako je! — mu je priskočil rdečelasec in vstal.
—	Drugačnega mnenja sem ! — je zaklical Fjodja. — Če hočemo naprej, moramo vedeti vse . . .
—	Tako je! Da. tako je . . . — se je potihoma oglasit kodrola-sec. ■
Razvnel se je živahen prepir, in besede so se iskrile kakor plameni na grmadi. Mati ni razumela, zakaj kriče. Vsi obrazi so goreli od razburjenja, ampak nihče se ni jezil in nihče ni govoril znanih in sirovih izrazov.
—	Pred» gospodično jih je sram 1 — tako je odločila.
Tgajalo ji je resno obličje Natašino, opazujoče s tako pozornostjo vae ostale, kakor da bi bili fantje njeni otroci.
—	Potrpite, sodrugi! — ji je dejala naposled, in vsi so umolknili in se ozrli na njo.
—	Prav imajo ti, ki pravijo, aa moramo vse vedeti. Sami se moramo razveseliti z lučjo razuma, da nas ljudje, v temi živeči vidijo; na vse moramo pošteno in resnično odgovarjati. Poznati moramo vso resnico in vso laž . . .
Malorua jo je poslusal in je po taktu njenih besed mahal z glavo. Vjesovščikov rdečelasec in drugi delavec iz fabrike, ki ga je pripeljal Pavel seboj, »o stali v
tesni skupščini; to materi nI bilo
všeč.
Ko je Nataša končala, je vstal Pavel in mirno vprašal:
—	Ali se hočemo le do sitega najeati T
_Ne!_je odgovoril sam sebi
in je ostro gledal na trojico. — Ljudje hočemo biti! Pokaziti moramo onim, ki aede na naših vratovih in nam zastirajo oči, da vse vidimo, da nismo gluhi, da nismo zverine in da nam ni samo do Jedi, temveč do življenja, do dostojnega življenja! Pokazati moramo sovražnikom, da nas naSe suženjstvo prav nič ne ovira, da jih po umu dosegamo, po čuvst-vih pa — prekašamo! . . .
Mati je poslušala besede svojega sina in v prsih se ji je vzbujal ponos za sina, kako mu gladko teče beseda!
—	Sitih ljudi je še nekaj, poštenih pa ni nič! — je diejal Ma-lorus. — Most moramo postaviti čez blato tega gnjijočega življenja v bodoče carstvo dobrosrčnosti, to je naša naloga, sodrugi!
—	Zdaj ne gre pestovati roK, čas boja je nastopil! — je zamolklo izjavil Vjesovščikov.
-r- fte pred začetkom nam polomijo koščiee! je veselo zaklical Malorus.
Polnoč jc bila že proč, ko so se razhajali. Najpopred sta odšla Vjesovščikov in rdečelasec, kar materi ni bilo po volji.
—	Tema se pa mudi! — si Je mislila mati in jima neprijazno odkimala.
—	Ali me spremite, Nahodka?
—	je vprašala Nataša.
—	To se razume! — je odgovoril Malorus.
Ko se je Nataša oblačila v kuhinji, ji je mati dejala:
—	Pretenke nogavice imate za to vreme, ('e dovolite, vam sple tem par volnenih?
—	Hvala vam, Pelagija Nilov-na! Volnene preveč obdrgnejo!
—	ji je smehljaje odgovorila Nataša.
—	Napravim vam take, ki njč ne obdrgnejo! — je dejala Vla-sova.
Nataša jo je pa pogledala in pomežiknila; njen nepremični pogled jo je spravil v zadrego.
—	Oprostite mojo glupost . . .
zmerom govorim od srca! — je tiho dostavila.
—	Kakšna imenitna ženska! — je pol glasno odgovorila Nataša in ji stisnila roko.
—	Lahko noč, mamica! je dejal Malorus. pogledavši ji v oči. se pripognil in stopil v vežo za Na tašo.
Mati se je ozrla na sina — stal je na vratih izbe- in se smejal.
—	Kaj se smeješ? — ga je vpra šala v zadregi.
—	Kar tako . . . vesel sem!
—	Seveda stara sem in neumna . . . ampak kaj lepšega še vedno razumem! — je pripomnila nekoliko užaljena.
—	Prav, prav! — je odgovoril in prikimal z glavo. — Vlezite se. čas je že . . .
—	Tudi zate . . . Jaz se podam takoj spat.
Vrtila se je še nekaj časa okrog mize, pospravila posodo, vsa zadovoljna, da je bilo lepo in da se je mirno izteklo.
—	Dobro si pogodil Pavluša! <— je diejala. — Pošteni ljudje so to . .. . Malorus je zelo ljubezniv, in gospodična . . . Ah, kako je pametna! Kaj pa je ona t
—	Učiteljica! — ji je kratko odgovoril Pavel sprehajaje se po izbi semintja.
—	A! Pa siromašna je . . . Tako slabo oblečena . . . Oh. kako slabo! Ali se bo močno pre-hladila. Kje pa bivajo njeni starši! .. .
, — V Moskvi! — je dejal Pavel in VRtopivši se pred mater je resno in tiho dostavil:
(Dalje prih.)
zi katere prehaja hrana v naše telo, ter jih -usposobi hrane. Očisti vam telo, ozdravi zapeko in vse sledeče ji neprilike, glavobol, nevralgijo, bol v hrbtu, žolčnieo, mnoge ženske neretfnosti, bolez-
ni želodca in črevesja, razdražlji-vost ter mnoga obolenja krvi in kože. Zholjša vam slast do jedi
in okrepi celo telo. V lekarnah Jo«. Triner, 133&—1339 So. Asn-land ave., Chicago, 111.
It doesnt pay to neglect
your Health

Če pridete domov bolui, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov t
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
poznano ataro domače zdravilo vas refii bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
r. AD. RICHTER & CO.. 21» Poarl St.. New York. N.Y. ^
Dr aieht«rj*Te Congo Pilule ol.Jè.Jo. (3A«. all 50c.)
Za dobre fotografije

dobropoznaneron fotografu, ki izdeluje vaakovratne In nafflnejše
slike: otroke, družine, skuDine, ženitve in društvene i	skupine.
Fotografira tudi zvečer po naročilu.
14381440 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO.
NA VOGALU 14. PLAČIL
THLEFON CANAL 287.
USTANOVLJENO IMS.
4' N ATURALIZACIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki Šele postati državljani Zed. držav.
Zakoni za najeljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan.
Knjižica stane 16 ct. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-ču, 1830. So. Center Ave., Chica-go, 111.
Importiran starokrajski tobak vsake vrste
za cigarete, pipe in žvečenje. Im-portirane cigare in cigarete. Vae pristno in po zmernih cenah.
VAC. KROUPA,
1225 W. 18th St. Chieaco. m.
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th St. Chicago, ni
Ima vočjo zalogo ar, veritie, prvt» nov ia drugih drafotia. Izvršuje 1*41 vsakovrstna popravila ▼ tej stroki p« talo ai ski c*mi
ObiAêite fal
Skladišče	čevljev
za dame, možke in otroke
Domača tvrdka
Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, spadajoča v čevljarsko obrt!
; Za obila naročila «e priporoča si. občinstvu
JOSIP JECMENJAK, lastnik 1831 So. Ceatre Ave.. Chlcsgo. III.
Zdravljenje v 5 dneh ¡¡£|
^^^^^^^^^^ BREZ NOŽA ^■■■■■■■■■■¡■■■■■■^■■■■■■■IM IN BOLEČIN
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varjcoceli, 8tructuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočib se mo&kih.
Ta prilika je dana zlasti tistim, ki so izdali že velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in inoj namen je, pokazati vsem, ki so bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuspešno, da posedujem le jazi edino sredstvo, s katerim zdravim vspeinc.
Popravile Vaše zdravje
Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili boste najboljše nasvet« in prednosti, ki som si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških, če je upanja v vaši zadevi, vam pojasnem, kake se treba zdraviti.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice ln neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati).
TAJNE
Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udih, neural-gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim 14 Pain Ezpeller'*. Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenice in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti.
ALOIS VANA
izdelovatelj
sodovice. mineralne vode in raznih neopojnlh pijač. 1837 So. Fiak St. Tel Oaoal 1406
AiAiài
aiaiáiaiaiá

Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnieo.
FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, 111.
AVSTRO-AM ERIKANSKA CRT A.
Najpripravnejia in najceuejia paro brodna črta za Slovence in Hrvate.
Regularna vožnja med New-Vorkom, Trstom in Reko.
Brsi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania
Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parni ki odplu jejo iz New Yorka ob sredih ob 1 popoldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi par-niki imajo brezžični brzojav, električno razsvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko.
Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO.
Gen'l Agt's, 2 Washington St., Ne« York.
Zastopnik za Zapad: K. W. Kempf, 120 N. La Salle St., Chicago, 111.
moške bolezni
zguba naiofa. tekmi v ledicah ia j trih
zdravim hitro za stalno in tajno, živčene onemoglosti, slabost, napor, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis, srč- , ne bolezni in pljučne zdravim po moji najnovejši metodi
Zastrupl|en|e krvi
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, j lucije, onemoglost itd.
Ženske bolezni
beli tok, bolečine v oza-1 ture, garje, otekline, po-dju in druge organske
bolezni zdravim za stal-
(Preiskovanje brezplačno) n0-Zdravljenje za stalno, Je, kar želi vsNtdor; ozdravim vsakogar, kdor mi zaupa njegov položaj. Moje zahteve so dostopne iif nrimirne napram na-1 tančnemu zdravljenju in obroki lahki. Pridite danes in olajšajte bolečine. |
Na|več|a trgovina
z žganjem, vinom in smodkauii na i debelo.
Vse blago prve vrste! Dve prodafalne:
JOSEPH H. MILLER et Comp., 917
Woodland in 8030—6032 St. Clair ave.
Cleveland, Ohio.
Telefon: Cujahoga C. 4254 R in j Princenton 2002.
Blago poSiljamo tudi izven Cleve-j landa.
Pišit« slovensko! Cene nizke.
Potrežba točna!
(Nasveti zastonj.)
DR. ZINS, 183
N. Clark Str.
Chicago
Huda jeza.
Vsak duševni napor, jeza, strah bojazen, žalost, «Vzmerna dušna delavnost, dostikrat povzroči ne-prebavnost ali kako drupro motenje prebavnih organov. Potem je treba dati nove moči živčevju, ki zalaga te organe, kar je moffo-če storiti edinole tako, da se mu daje dovolj hrane. Uživaj Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Poživi vam prebavne or-Kane, to je, vse tiste organe, sko-
med Randolph in Clark Odprto ž 8 «Jutra J do 8 xvačar. Ob nodaljah od 8 sjutr. do 4 pop.
Hranitev denarja.
Nihče neve, kako lahko je hraniti denar, dokler tega ne poskusi. Mi imamo armado odraslih ljudi, ki so začeli hraniti z malimi vlo
"S
garni in vsi so naredili dobro.
INDUSTRIAL SAVINGS BANK
2007 Blue Island Ave., Chicago, III.
Vlsf éoz psi miljam dolarjev.
ïwWwwwtmm ■
Ädprto v soboto od I do t uro zioéor. ■mwwmmwmwwmwwwwlmêwmmwmmm
ROJAKI r
t Ce kočete piti dobre . vVf*" pijače in se zabaviti po domače pojdite k
Bo Mahnich-u,
714 Markfl Street, Wankegaa.
Pri njem« je vse najbolje. Kdor ne vtjame, naj ae prepiča.
DOBRA, DOMAČA GOSTILNA v Clevelandu, Otilo
I J. SVETE po domače pri ZALARJU 6120 St. Clair ave
toé« vino, piv. ln tanj. prve vr»t# Sme.)k» prm kvaBuOs m m predej. Za mnnmfcm^ po~t m prlponta rejokom v Cl.vel.ndu. p« potnlkMn	LMtnik.
Sodnici I Nas list je nate močnejše orožje I Njegujmo Podpirajmo in širimo ga! Agi rajmo, da bo " PROLETARBC Se večji in močnejši I Delavst brez svojega časopisja je
življenje brez solnca.
• •
•
Delavci verjamejo v toli stvari, a vedo pa le malo stvari
Jak« vaza« vprašaa|e?
"Ali aem ¿e poslal zaostalo o ročmno na "Proletarca"!
&o ne! —
Podpirajte socialistično te/ pisje! Naročajte, čita ju in lir 'Proletarca'! Priporočajte hrr skim delavcem 'Radničko 8trai
Spomladanske i letne
"Nobby obleke
po zmerni ceni
za odraščene in mladenič
Najnovejše mode.
IASMHM
SWCorner 26-èCeniral PaikA
Rudolph Layei
lastnik.
prva slovenska
Vinarna in Gostiln
v Kaliforniji,
kjer m toči dobra vin. in inportir.no pili_
pivo. Prodij. vin. n. g.Ione in n. drobno.
Ani. Schnabl,
eor. Trumbull ave. in 26. Sir., Chicafo,
Dr. W. C. Ohlendorf, n. È
Zdravnik sa notranjo bolščal in ranocalnik.
Isdramiika preiokava brezplačno—p¿ ¿ati jo lo adavila, 1934-26 blue"isla* ▲v«.. Chicago. Za dno ti
popoi. Od 7 do 9 svečor. Žsm živeči bolniki naj pièdo síovsmU.
Dolžnost vsakega socialista Ji podpirati svoje časopisje. Aftt rajte za "Proletarca". Pridobil mu nove naročnike.
POZOR! SLOVENCI! P(M
S A L O O N
s modernim keglji&es
Srele pivo v sodčkih ia in druge raznovrstne pijače ter smodko. Potniki dobe čedno iiMe ta ni ako eeao.
Postrežba točna ln libani Vsem Slovencem in drugim m topilo priporoča
MARTIN POTOKAR,
1625 So. Centre Ave.
Valentin Potiscl
GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Silk,
To« TW, (oMUni podrej«. fiji Ibm pripora«« rojakom m obtim M
M. A, Weisskopf, M.
Ixkusen sdravnik.
Uradiije od 8—11 predpoWí in od 6—9 zvečer.
i
1842 So Ashland Ava.
Tel. Canal 476 Chica««, I
J. Kosirnik, krojač
izdeluje nove obleke, čisti, lik» popravlja. One rmerne.
J. Kosirnik, 3708 W. 26tl St.
Tel. Lanwdale 1761.	CbH
LOUIS RABSEl
moderno urejen salun
RA 411 9RAIQ AVE., (ElOSli
Telefon 1199.