Poštnina plačana v gotovini.
Letnik X.
9.
V Ljubljani, dne 25. januarja 1928.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
ms
V s e lb i n a.:
22.	Uredba o vojaški akademiji.
23.	Naredba, s katero se pogojno izvzemajo od obveznosti zavarovanja zoper bolezen in nezgode nameščenci in delavci, zaposleni pri vodnih zadrugah.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zakoni in kraljevske uredbe.
22.
Mi
AleksELndeK» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo na predlog Našega ministra za vojsko in momarnico na podstavi členov 3. in 208. zakona o ustroju vojske in mornarnice to-le
Uredbo
o vojaški akademiji.*
Prvi del.
A. Obče odredbe.
Ölen 1.
Vojaška akademija ima nalogo, popolnjevati vojskovne zvrsti z vrlimi, dobro pripravljenimi, izurjenimi in dobro vojaški vzgojenimi mladimi častniki kakor tudi dajati mlajšim častnikom vojskovnih zvrsti višjo vojaškoznanstveno izobrazbo.
Potemtakem se deli vojaška akademija na nižjo šolo, ki pripravlja gojence za popolnjevanje častniških mest v vojskovnih zvrsteh, in na višjo šolo, v kateri dobivajo mlajši častniki višjo vojaškoznanstveno izobrazbo.
Člen 2.
Vojaška akademija je stalna in posebna naprava, v administrativnem pogledu pa deluje kot organ II. stopnje.
Njeno stalno stanišče je v Beogradu.
4.	) komandno osebje: razredni in oddelkovni sta-rejšine in vodni častniki,
5.	) intendantura,
6.	) saniteta in
7.	) ostalo osebje po formaciji.
V sestavo uprave spadajo poleg osebja, določenega s formacijo vojske, tudi člani učnega osebja.
I.) Upravnik.
Ölen 6.
Upravnik vojaške akademije se postavlja na ta položaj s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornaru i c o.
Položaj, oblast in pravice ima po svojem činu, ki je odrejen s formacijo vojske.
Upravnikove dolžnosti so, voditi vse posle, ki se nanašajo na komandiranje, pouk in vzgojo gojencev nižje šole in slušateljev višje šole vojaške akademije kakor tudi na upravljanje vojaške akademije in nje oskrbovanje z vsemi potrebščinami.
Upravnik je odgovoren za obči uspeh v šoli v učnem in vzgojnem pogledu.
Člen 7.
Upravniku vojaške akademije služijo za pomožne organe:
1.	) za komandiranje, upravljanje, vzgajanje gojencev in njih opremljanje z vsemi pripomočki — pomočnika in osebje uprave;
2.	) za pouk — pomočnika in učno osebje: profesorji, profesorski pomočniki in učitelji;
3.	) za izučevanje gojencev nižje šole v formacijskih pravilih in vojni službi — šolski odred s svojimi edinicamd;
4.	) za podpiranje pouka kakor tudi za opravljanje pomožnih poslov in del — šolske naprave in služabništvo.
3.) Adjutant ur a.
Člen 9.
Za opravljanje poslov in celokupne administrativne službe pri upravi je ustanovljena adjutantura, ki ji načeluje načelnik.
Načelnik adjutanture je v polkovniškem ali pod-polkovniškem činu ter se postavlja na ta položaj s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarnico.
Načelnik adjutanture je obenem delovodja akademijskega sveta in obeh profesorskih svetov; če ni tudi sam član učnega osebja v eni obeh šol, nima glasovalne pravice.
Kot načelnik adjutanture ima te-le dolžnosti:
a)	regulira celotno službo pri upravi ter vodi vse administrativne posle v njej;
b)	vrši vse priprave za seje akademijskega sveta in obeh profesorskih svetov, v katerih poroča kot delovodja o stvareh dnevnega reda;
c)	zbira, ureja in hrani statistične podatke za vojaško akademijo; in
č) izvršuje vse pripravljalne posle za prehod vojaške akademije iz mirnodobnega stanja v mobilno in vojno stanje in obratno.
Pod načelnikom je vse njemu podrejeno osebje, in sicer;
1.	) adjutant, ki opravlja vse adjutantske posle in posle občega administrativnega značaja;
2.	) častnik za register, ki vodi glavni seznamek gojencev in register slušateljev;
3.	) sodni častnik za pravne posle;
4.	) arhivar za čuvanje arhiva po pravilih za službeno dopisovanje;
5.	) častnik za prikomandiirane podčastnike in vojako kot stanovanski komandant; in
G.) podčastniki pisarji.
Ölen 3.
Vojaška akademija je v disciplinskem in administrativnem pogledu neposredno pod ministrstvom za vojsko in mornarnico, v učnem pogledu pa pod načelnikom glavnega generalnega štaba.
B. Uprava vojaške akademije.
Člen 4.
V sestavi vojaške akademije so: uprava, gojenci nižje in slušatelji višje šole, šolski odred s svojimi edinicami in ostale zavodske naprave.
Sestava uprave, šolskega odreda in zavodskih naprav vojaške akademije je ustanovljena z uredbo o formaciji vojske; koliko novih gojencev nižje in koliko slušateljev višje šole vojaške akademije pa naj se sprejme v dotičnem letu, o tem odloči minister ža vojsko in mornarnico po potrebi in po proračunskih sredstvih.
Člen 5.
Upravo vojaške akademije sestavljajo:
1.	) upravnik,
2.	) upravnikova pomočnika,
3.	) adjutantura,
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 81. decembra 1927., št. 298/LXXXV.
2.) Upravnikova pomočnika.
Člen 8.
Upravnik vojaške akademije ima dva pomočnika: enega, za višjo in enega za nižjo šolo vojaške akademije.
Upravnikova) pomočnika se postavljata na ta položaj s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornarnico.
Pomočnika sta upravnikova neposrednja organa za komandiranje, vzgajanje in izvajanje pouka, vsak pri svoji šoli. Pomočnik za višjo šolo je obenem prvi predstojnik slušateljem te šole; pomočnik za nižjo šolo pa jo takoj za razrednimi starejšinami ne-posrednji višji nadrejeni starejšina.
Pomočnika imata položaj, oblast in pravice po svojem činu, ki jo določen s formacijo vojske.
Pomočnika imata te-le dolžnosti:
1.	) z upravnikom sestavljata in izdelujeta učni načrt in program;
2.	) podpirata upravnika v celokupnem poslovanju glede komandiranja, vzgajanja in izvajanja pouka;
3.	) vzdržujeta edinstvo ter bliže in neposredno nadzirata pravilno izvrševanje pouka pri svoji šoli.
Kadar je upravnik odsoten, ga zastopa v dolžnosti višji pomočnik.
4.) Komandno o s e b j e. a) Razredni starejšine.
Ölen 10.
Razredni starejšine so neposrednji organi pomočnika za nižjo šolo za poveljevanje razredom nižje šole vojaške akademije.
Vsakemu razredu poveljuje razredni starejšina, ki se postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in momarnico.
Razredni starejšine imajo te-le dolžnosti:
a)	pravilno vzgajajo gojence svojega razreda v vojaškem in patriotsko-nacionalnem duhu, tako da pridejo iz šole prešinjeni s patriotsko požrtvovalnostjo in vrlim pojmovanjem svoje starejšinske dolžnosti;
b)	proučujejo svoje gojence, njih značajne vrline ter vodijo zato med šolanjem beležke o vsakem izmed njih;
c)	ocenjajo koncem šolanja na podstavi pribavljenih podatkov in osebnega opazovanja z oddelkov-nimi starejšinami vsakega svojega gojenca;
č) razredni starejšine so vsak za svoj razred obenem voditelji pouka o formacijskih pravilih in pra-vilskih znanjih svoje vojskovne zvrsti; v tem pogledu so njih dolžnosti iste kakor ostalih članov učnega osebja.
b) Odđelkovni starejšine in vodni častniki.
Člen 11.
Oddelkovni starejšine so višji častniki v činu po formaciji vojske z dovršeno nižjo šolo vojaške akademije. Na te položaje jih postavlja minister za vojsko in mornamico.
Kot neposredno podrejeni organi razrednih sta-rejšin imajo dolžnost, izvajati pri gojencih nižje šole strokovno formacijsko izničevanje, vzgajati gojence in regulirati notranjo službo v svojih oddelkih.
Pomočniki oddelkovnih starejši® so vodni častniki v činu po formaciji vojske.
5.) Intendantur a.
' Člen 12.
Kot organ uprave vojaške akademije za vsakršno oskrbovanje gojencev, šol in zavodskih naprav je ustanovljena intendantura, ki ji načeluje načelnik.
Intendantura sestavlja proračun in vodi evidenco, kako se porabljajo odobreni krediti; podaja vloge za, potrebščine ter porazdeljuje vso potrebno opremo in ves material.
Načelnik intendanture se postavlja na ta pölo-žaj s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornamico. Načelnik je upravnikov nepo-srednji organ; kontrolira, upravljanje imovine vobče in je odgovoren za to.
Pod načelnikom je neposredno vse njemu podrejeno osebje (blagajnik, knjigovodja, računski preglednik, intendant, oskrbniki opreme, knjižničar in •nadzorniki avtografske delavnice-, vojaških delavnic in zgradb) kakor tudi ves material, zgradbe, pohištvo in ostalo, kar se vodi po inventarju vojaške akademije ali ji je dano v oskrbovanje in uporabljanje.
6.) Sanitet a.
Člen 13.
Posle sanitetne grane opravljajo: higienik zavoda, zavodski zdravnik in zobni zdravnik.
Higienik zavoda je, poleg redne dolžnosti, reden profesor vojaške higiene na nižji šoli vojaške akademije; skrbi za higiensko službo v zavodu.
Zavodski zdravnik daje zdravniško pomoč in zdravi gojence kakor tudi vse osebje zavoda; obenem je šef ambulatorija.
Zobni zdravnik je šef zobne postaje ter opravlja vse posle v njej.
Higienik zavoda je upravnikov referent o sanitetnih poslih in podrejeni so mu ostali zdravniki v zavodu; skrbi za to, da se opravlja sanitetna, služba v zavodu po veljavnih pravilih; sestavlja vloge za kredite po sanitetni grani ter predlaga nabave iz njih.
7.) Učno osebje.
Člen 14.
Učno osebje vojaške akademije sestavljajo: profesorji, profesorski pomočniki in učitelji: jemljejo se lahko iz vojske ali pa iz civilnega prebivalstva.
Člen 15.
Profesorji, profesorski pomočniki m učitelji so ali redni ali honorarni. Redni so oni, ki jim je to stalna in edina dolžnost, honorarni pa oni, ki predavajo, poleg redne dolžnosti, poedine predmete v vojaški akademiji.
Vse učno osebje, bodisi iz vojske, bodisi iz civilnega prebivalstva, se izbira po razglašenem natečaju. Izbira ga akademijski svet na podstavi učne in znanstvene reputacije in kompetence prijavljenih konkurentov kakor tudi po predloženih dokumentih: diplomah, odnosno znanstvenih in strokovnih delih.
Njih postavitev predlaga upravnik vojaške akademije na podstavi sklepa akademijskega sveta.
Člen 16.
Redni profesorji in profesorski pomočniki se postavljajo na ta položaj s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornamico; učitelje in honorarne profesorje kakor tudi honorarne profesorske pomočnike pa postavlja minister za vojsko in mornamico.
Honorarni profesorji, honorarni profesorski pomočniki in učitelji prejemajo poseben honorar, ki mu odreja velikost minister za vojsko in mornar-nico v mejah proračuna. Ta honorar dobivajo poleg ostalih prejemkov tudi častniki, redni profesorji.
Člen 17.
Redni profesorji vojaške akademije iz civilnega prebivalstva imajo plačo, periodične poviške in vse pravice po zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
Člen 18.
j Člani učnega osebja imajo te-le dolžnosti: i a) pravočasno izdelujejo potrebni program za ! predavanja iz svojih predmetov kakor tudi predmete ; same ter jih predlagajo upravniku v pregled; j b) pazljivo zasledujejo delovanje, sprejemljivost ! in uspeh pri pouku vsakega gojenca, odnosno slušatelja, in njegovo pridnost glede zahajanja k predavanjem ter podajajo potrebne predloge upravniku glede onih, ki se pokažejo za nem arij iv e;
c)	v teoretičnem tečaju izprašujejo vsakega gojenca, odnosno slušatelja, ter ga ocenjajo iz svojega predmeta, v praktičnem tečaju pa dajo gojencem, odnosno slušateljem, ocene iz svojega predmeta;
č) predlagajo upravniku vojaške akademije nabavo- knjig, materiala, priprav in ostalih pripomočkov, ki naj služijo za uspešnejše izvajanje pouka;
d)	vobče podajajo upravniku vloge za vse, česar jim je treba, da dosežejo pri pouku iz svojega predmeta boljši uspeh.
Člani učnega osebja so upravniku odgovorni za učni uspeh iz svojega predmeta.
Profesorski pomočniki imajo te-le dolžnosti:
a)	podpirajo člane učnega osebja v njih delu pri predavanju in izvajanju pouka, vaj in ostalih praktičnih del;
b)	nadomeščajo člane učnega osebja, kadar so ti odsotni; in
c)	imajo po potrebi tudi sami predavanja ter izprašujejo poedine oddelke predmetov.
Člen 19.
Profesorski svet je ustanovljen posebe za višjo in posebe za nižjo šolo vojaške akademije. Naziv ima po šoli, za katero je namenjen.
Tako eden kakor tudi drugi profesorski svet sestavljajo: upravnik vojaško akademije kot predsednik, kot elani pa pomočnik in profesorji dotične šole. V sestavo profesorskega sveta za nižjo šolo vojaške akademije spadajo kot člani še razredni starejšine.
Načelnik adjutanture je delovodja obeh profesorskih svetov-
Profesorski svet ima te-le dolžnosti in to-Ie pristojnost:
1.	) rešuje vprašanja iz pouka in vaj kakor tudi iz praktičnih del svoje šole, kolikor je treba za rešitev
! teh vprašanj vsestranske ocene vsega profesorskega sveta;
2.	) sklepa o nagradah za odlične gojence kakor tudi o tem, kaj se ukreni zoper gojence, da se poboljšajo.
Sklopi profesorskega sveta so polnoveljavni, če je prisotna pri seji najmanj polovica njegovih članov.
Akademijski svet.
Člen 20.
Akademijski svet sestavljajo: upravnik kot predsednik, kot člani pa oba njegova pomočnika, iz-vestno število profesorjev izmed generalov in višjih častnikov, ki jih odredi za člane minister za vojsko in mornamico na predlog upravnika vojaške akademije.
Kadar se rešujejo v akademijskem svetu vprašanja učnega načrta in programa ali vprašanja občega učnega značaja, prisostvuje sejam kot član z glasovalno pravico tudi načelnik oddelka glavnega generalnega štaba, če ni itak član akademijskega sveta.
Akademijski svet ima tede dolžnosti in to-le pristojnost:
a)	izbira po členu 15. te uredbe člane učnega osebja za izpraznjeno stolice in predlaga razrešitev pöedinih članov učnega osebja od te dolžnosti;
b)	proučuje učna vprašanja ter določa učni načrt in program v nižji in višji šoli;
c)	razpravlja in podaja predloge o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na organizacijo in formacijo vojaške akademije;
č) rešuje v načelu vsa vprašanja, ki se nanašajo na obče ižobražanje in vzgajanje gojencev in slušateljev;
d)	pretresa vobče vsa vprašanja večjega pomena, ki bi koristno vplivala na napredovanje šole in na delovanje v njej.
Sklepi akademijskega sveta so polnoveljavni, če prisostvuje seji akademijskega sveta najmanj polovica njegovih članov (brez načelnika učnega oddelka).
Seje in sklepi akademijskega sveta so zaupnega značaja, o poslovanju sej pa se vodi zapisnik, ki ga podpisujejo vsi prisotni člani.
Šolski odred.
Člen 21.
Za izvajanje strokovnega formacijskega; pouka in izučevanje gojencev nižje šole vojaške akademije v jahanju in formacijskih konjiških pravilih, za izučevanje na- težkih mitraljezah in izučevanje na artiljerijskem orodju je ustanovljen pri vojaški akademiji poseben šolski odred, sestavljen iz enega konjiškega eskadrona, ene pehotne mitral jezne čete in ene baterije. Šolski eskadron služi še za izučevanje slušateljev višje šole vojaške akademije v jahanju.
Sestava štaba šolskega odreda, in njegovih delov je predpisana z uredbo o farmaciji vojske.
Šolskemu odredu poveljuje višji častnik v činu po formaciji vojske s pravico in oblastjo bataljonskega komandanta. Postavlja se s kraljevim ukazom na predlog ministra za vojsko in mornamico.
Komandant šolskega odreda je- v disciplinskem in administrativnem pogledu neposredno podrejen upravniku vojaške akademije; glede pouka njemu podrejenih edinic pa je podrejen inšpektorjem dotičnih vojskovnih zvrsti.
Komandantu šolskega odreda so neposredno podrejeni komandirji šolskega eskadrona, šolske mitraljezne čete in šolske baterije v činu po formaciji vojske. Na te položaje jih postavlja minister za vojsko in mornamico.
Zavodske naprave.
a)	Knjižnica.
Člen 22.
Knjižnica) vojaške akademije hrani natisnjene, avtografirane in litogtrafirane izdaje strokovne vojaške in obče vrednosti za službeno rabo učnega osebja, slušateljev višje šole in gojencev nižje šole vojaške akademije.
Knjižnico oskrbuje knjižničar, ki je strokovno izobražen za ta posel.
Knjižničar izdeluje in hrani katalog knjižnice. Upravniku podaja predloge tudi za nabavo knjig, atlantov, kart in drugih knjižničnih potrebščin. Pazi na porabljanje kredita, določenega za popolnjevanje knjižnice.
Knjižničar je odgovorni varuh šolske knjižnice ter vodi njen inventar.
b)	Kabineti.
Člen 23.
Artiljerijski, fortifikacijski, gradbeni, topografski, fotografski, fizikalni, kemijski, higienski, geografski in drugi kabineti služijo za nazorni, aplikätorni pouk; vsi so podrejeni upravi, glede oskrbovanja pa ustreznemu članu učnega osebja, ki skrbi za njih sodobnost in pravilnost.
Varuh ddtičnega kabineta vodi kot odgovorni räeunödajalec inventar stvari, ki jih oskrbuje.
c) Litografska in avtografska delavnic a.
Člen 24.
Avtografska delavnica služi z litografsko delavnico vred za izdelovanje začasnih predmetov in učil vojaške akademije.
Obe delavnici sta pod upravo nadzornika avtografske delavnice.
Nadzornik te delavnice vodi kot odgovorni oskrbnik inventar delavnice. Podrejen je načelniku intendanture.
č) Sanitetno naprave.
Člen 25.
Za zdravstveno službo v zavodu so ustanovljeni;
a)	ambulatorij z antivenerično postajo;
b)	zobna postaja; in
c)	profilaktična postaja.
Člen 26.
Za popravila obleke in obuvala gojencev in pri-komandiranega moštva in za popravila zgradb, šolskega pohištva, šolske opreme itd. so ustanovljene pri vojaški akademiji posebne zavodske delavnice, ki se otvarjajo in zatvarjajo po potrebi, kakor to odreja upravnik vojaške akademije.
Moštvo, potrebno za delo v teh delavnicah, je določeno s formacijo vojske. Biti mora ob sprejemu v službo zdravo; oni, ki obole pozneje za tuberkulozo, sifilido ali trahomom, se odstranijo iz zavoda. Vse zavodske delavnice so podrejene načelniku intendanture vojaške akademije. Delo v njih se vrši in poraba materiala se kontrolira in opravičuje po veljavnih predpisih o vojaških delavnicah.
Delovna moč v delavnicah se jemlje, kolikor je ni iamed vojakov obrtnikov, izmed profesionalnih mojstrov-civilnih obrtnikov. Njih denarni prejemki se postavljajo v proračun vojaške akademije, njih število pa predpisuje formacija.
Služabništvo.
Ölen 27.
Za opravljanje pomožnih poslov kakor tudi za vzdrževanje instalacije in čistote ima vojaška akademija fotografe, risarje, avtografe, litografe, topografe, laborante, brivce, kuharje in njih pomočnike, pisarniške in ostale slugu. Vsi ti morajo biti ob sprejemu v službo zdravi. Oni, ki obole pozneje za tuberkulozo, sifilidoalli trahomom, se odstranijo iz zavoda.
Denarne in ostale prejemke tega osebja ureja proračun. V službo jih sprejema ter jih porazdeljuje in odpušča upravnik šole.
Drugi del.
Nižfa šola vojaške akademije.
Člen 28.
Nižja šola vojaške akademijei ima nalogo, popol-njevati vojskdVne zvrsti s pripravljenim in dobro vojaški vzgojenim častniškim kadrom, izobražati gojence v vojaškem, duhu, jih vzgajati v koristni smeri, jim vcepiti pravilne nazore o njih poklicu, jim zbuditi zavest o njih poznejših starejšinskib dolžnostih ter jim razviti trden značaj in trdno voljo za njih poklic, za delo in izpopolnjevanje.
Ölen 29.
Nižja šola vojaške akademije traja tri leta.
Prvi dve leti sta obči tečaj, poslednjo leto pa je strokovni tečaj z oddelki: I. za pehoto in konjico in II. za artiljerijo in inženjerstvo.
Obči tečaj je za vse gojence skupen ter daje občo teoretično in vojaško izobrazbo.
V	strokovnih tečajih šole se dobiva strokovna teoretična in praktična izobrazba za dotične voj-skovne zvrsti. Metoda predavanj v tem tečaju je poglavitno aplikatoma,
Ölen 30.
Gojenci nižje šole vojaške akademije, ki vstopijo v enem letu v to šolo, sestavljajo gojenski razred, ki ima zaporedno številko v nadaljevanju dosedanjega štetja razredov v nižji šoli vojaške akademije,
Gojenski razred je v učnem, vzgojnem, disciplinskem in administrativnem pogledu osnovna šolska edinica v nižji šoli vojaške akademije.
Gojenci strokovnih tečajev sestavljajo posebne strokovne oddelke dotičnega razreda, ti oddelki pa se dele v učnem oziru glede na število gojencev na ustrezne formacijske edinice poedinih Vojskovnih zvrsti pod komando svojih starejšin, častnikov dotičnih vojskovnih zvrsti.
Ölen 31.
Za izučevanje v formacijskih pravilih in vojni službi sestavljajo gojenci po svojem številu ustrezne formacijske edinice dotične vojskovne zvrsti pod komando svojih starejšin.
To izučevanje se izvaja v zvezi z edinicami šolskega odreda po posebnem učnem načrtu in po programih, ki se izdelujejo sporazumno z inšpektorji vojskovnih zvrsti.
Člen 32.
Gojenska razreda sta za izučevanje v formacijskih pravilih in vojni službi oborožena in opremljena:
a.) v občem tečaju z ročnim orožjem in opremo kakor redovi v pehotni četi;
b)	v specialnih tečajih z ročnim orožjem in opremo, kakor so oboroženi in opremljeni podčastniki dotičnih vojskovnih zvrsti ustreznega čina, in sicer po predpisu o vojni opremi dotične vojskovne zvrsti.
c)	Razen te oborožitve imajo gojenci še gojen-ske meče, ki jih nosijo po odredbah zavodskih predpisov.
Sprejemanje gojencev.
Ölen 33.
V	nižjo šolo vojaške akademije se sprejemajo mladeniči državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ali neposredno iz višjih ali srednjih šol (gimnazij in realk) ali iz vojske, če so odslužili pri tej najmanj leto dni.
Minister za vojsko in mornarnico sme sprejeti s posebnim odlokom za izredne gojence mladeniče
nam prijaznih držav; toda ustrezati morajo vsem pogojem, razen državljanstva.
Gojenci se sprejemajo po potrebi vsako leto.
Ölen 34.
Za sprejem gojencev v nižjo šolo vojaške akademije razglasi uprava o pravem času natečaj.
Oni, ki žele vstopiti, se morajo prijaviti upravniku vojaške akademije s svojeročno spisano prošnjo, ki ji prilože vse pismene dokumente, zahtevane v natečaju.
Ölen 35.
Oni, ki žele vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije, morajo izpolnjevati te-le pogoje:
1.	) Biti morajo državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
2.	) Biti morajo popolnoma zdravi in za vojaško službo sposobni, zdravega rodu in ne smejo biti v zdravstvenem pogledu dedno obremenjeni. To zdravstveno stanje se ugotovi z zdravniškim izpričeva-Icm državnega zdravnika (v prvi vrsti vojaškega) v kraju, kjer živi kandidatova rodbina, s pregledom zdravniške komisije najbližje stalne vojaške bolnice in naposled s pregledom sprejemne zdravniške komisije v vojaški akademiji.
3.	) Biti morajo dobrega vedenja.
4.	) Biti ne smejo mlajši od 16 in ne starejši od 21 llet. Za osnovo izračunu kandidatove starosti se vzame vse koledarsko leto, v katerem se kandidat prijavi za sprejem.
5.	) Imeti morajo šolsko kvalifikacijo:
a)	oni iz srednjih šol: najmanj dober uspeh, če so dovršili sedem razredov gimnazije ali realke ali več nego sedem razredov, a najmanj prav dober uspeh, če so dovršili samo šest razredov gimnazije ali realke; razen tega morajo biti dobrega vedenja;
b)	oni iz vojske: da so dovršili najmanj šest razredov gimnazije ali realke z dobrim uspehom in da so dobrega vedenja, da niso bili kaznovani, tudi ne postavljeni pred sodišče in ne v preiskavi zaradi onečaščujočih dejanj; da jih priporočajo njih nadrejeni starejšine.
6.	) Opraviti morajo sprejemni izpit, in sicer vsi, razen onih, ki so opravili zrelostni izpit ter prihajajo neposredno iz državnih šol.
7.	) Imeti morajo očetovo ali varuhovo dovolilo, potrjeno po pristojnem oblastvu, da smejo vstopiti v nižjo šolo vojaške akademije; v tem dovolilu se mora oče ali varuh zavezati, da povrne državi, če bi bil njegov sin (varovanec) zaradi slabega vedenja odpuščen iz vojaške akademije, vse stroške za vzdrževanje in šolanje svojega sina (varovanca), skladno s členom 58, te uredbe.
8.	) Podati morajo pismeno izjavo, da pristajajo na vse pogoje in posledice, predpisane s to uredbo, tudi če bi se njene poedine odredbe pozneje po potrebi izpremenile.
9.	) V prošnji se morajo zavezati, da bodo služili po dovršeni nižji šoli vojaške akademije pri vojski najmanj šest let.
Ölen 36.
Vse prijavljene kandidate, ki izpolnjujejo pogoje iz točk 1.), 3.), 5.), 7.), 8.) in 9.) prednjega člena, mora predhodno pregledati zdravniška komisija, da ugotovi njih telesno sposobnost za službo pri vojski.
To komisijo sestavljajo: upravnik vojaške akademije ali eden njegovih pomočnikov kot predsednik, vsi šefi oddelkov stalne vojaške bolnice I. armijske oblasti in zavodski zdravnik.
Onim, ki so za vstop v nižjo šolo vojaške akademije telesno nesposobni, se njih dokumenti takoj vrnejo.
Ölen 37.
Sprejemni izpit opravljajo v vojaški akademiji oni kandidati, ki so ga zavezani opravljati po točki 6.) člena 35. ter ustrezajo pogoju pod točko 2.) člena 35. te uredbe.
Predmete, iz katerih se opravlja sprejemni izpit, predpisuje minister za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije po zaslišanju akademijskega sveta. Ti predmeti in njil; obseg se objavljajo v natečaju.
Člen 38.
Komisija za sprejemni izpit je lahko ena, po potrebi pa jih je tudi lahko več. Komisija je sestavljena, iz treh članov pod predsedstvom najvišjega izmed njih. Te komisije odreja upravnik vojaške akademije izmed pomočnikov in učnega osebja vojaške akademije.
Ölen 39.
Kandidati se izprašujejo in ocenjajo pri sprejemnem izpitu povsem po členih 45. in 47. te uredbe.
Ölen 40.
Po končanem, sprejemnem izpitu izbere upravnik vojaške akademije kandidate, ki naj sei sprejmejo za gojence, v mejah števila, odrejenega z odlokom ministra za vojsko in mornarnico za dotično leto.
Prvenstvo za, sprejem imajo kandidati z opravljenim zrelostnim izpitom, ki prihajajo neposredno iz državnih šol, potem pa ostali — zaporedoma po uspehu, ki ga pokažejo pri sprejemnem izpitu.
iSeznamek tako izbranih kandidatov pošlje upravnik vojaške akademije ministru za, vojsko in mor-narnico, da odloči c njih sprejemu za gojence nižjo šole vojaške akademije.
Pouk.
Člen 41.
Obči učni načrt in program za izvajanje pouka na nižji šoli vojaške akademije sestavi učni oddelek glavnega generalnega štaba. Na podstavi tega občega načrta izdela profesorski svet za nižjo šolo podrobni načrt in program, ki ga pregleda in potrdi akademijski svet; tako definitivno izdelani načrt in program predloži upravnik v odobritev ministru za vojsko in mornarnico.
Pouk je tako v občih kakor tudi v strokovnih tečajih teoretičen in praktičen.
Pouk je kolikor največ mogoče nazoren in praktičen ter uravnan poglavitno po dejanski potrebi častniške službe.
Vse, česar se gojenci uče, je treba predavati tako, da obvladujejo dotično znanje — vedo — čim popolneje, laže in s čim večjim zanimanjem. V ta namen morajo uporabljati člani učnega osebja pri predavanjih vso spretnost in voljo; težje oddelke v predavanjih je treba ponavljati, nadalje z izpraševanjem zbujati gojencem čim večjo pazljivost in marljivost v učenju ter pravočasno spoznati težfcočo, ob katere zadevajo gojenci v izučevanju.
Med šolanjem se morajo izobražati gojenci v duhu samostalnega razmišljanja in jasnega in samo-stalnega izražanja svojega znanja.
Sporedno z znanstvenim izobražanjem gojencev se mora vzgajati tudi njih duh in značaj. Z znanjem je treba vplivati na intelekt gojencev, in sicer: a) v zmislu največje vdanosti kralju, domovini in vojaškemu poklicu;, b) v zmislu utrjanja njih značaja sploh; c) v zmislu razvijanja intelekta do stopnje, ki je potrebna sodobnemu častniku kot učitelju vojakov v miru in voditelju ob vojni in kot izobraženemu članu sodobne dražbe; č) v zmislu razvijanja, volje pri gojencih za samostalno delovanje iz lastne pobude in brez bojazni glede odgovornosti za odrejene ukrepe.
V ta namen se mora vršiti delo vzporedno; pri tem pa se nikakor ne sme prezirati, da je končni smoter šolanja, doseči pri gojencih ravnotežje njih znanstvene izobrazbe in njih značaja.
Kateri predmeti naj imajo poleg teoretičnega tečaja tudi praktični tečaj in kateri samo teoretič-' nega, določa učni načrt.
Člen 42.
Šolsko leto se prične dne 1. oktobra in se konča dne 30. septembra prihodnjega leta.
Šolsko leto ima, teoretični in praktični tečaj. Teoretični tečaj traja od dne 1. oktobra do dne 30. junija, praktični pa od dne 1. julija do dri'1 30. septembra.
Trajanje teoretičnega in praktičnega tečaja se sme, če je posebno treba, podaljšati ali skrajšati; o tem odloči minister za, vojsko in mornarnico.
Člen 43.
Strokovno formacijsko izučevanje gojencev se vrši po specialnem načrtu in programu za vsak strokovni tečaj posebe.
Specialna strokovna izučba^ ki se iz kakršnihkoli vzrokov ne more izvesti v šolskem odredu, «e mora izvesti v edinicah dotične vojskovne zvrsti, ki jih odredi minister za vojsko in mornarnico.
Ölen 44.
Predmeti, ki se predavajo v nižji šoli vojaške akademije, so razvrščeni po svoji važnosti na štiri kategorije. Razvršča, jih minister za vojsko in nior-narnico na predlog upravnika vojaške akademije.
Člen 45.
Ocene uspeha gojencev se oznamenujejo s številkami od 1 do 10. Zadovoljiva ocena je, in sicer: iz predmetov L kategorije 7, iz predmetov II. kategorije 6, iz predmetov III. kategorije 5, iz predmetov IV. kategorije pa 4. Uspeh je odličen, če ima gojenec najmanj 9/10 maksimalnega seštevka; prav dobe’-, če ima najmanj 8/10 maksimalnega seštevka; dober, če ima manj nego 8/10 maksimalnega seštevka.
Za. delo iz praktičnih predmetov in vaj se ocenja pri vsakem gojencu poleg uspeha še pojmovitost, razumevanje, pravilnost, hitrost in spretnost v dela; iz tega se izvede zaključek ne samo o njegovi izobrazbi, nego tudi o uporabnosti za njegovo bodoče delovanje.
Oceno iz vedenja in ponašanja dajo razredni starejšine koncem šolskega leta, prav tako občo koncem šolanja. Ta ocena se daje opisno ter obseza zvesto sliko, kakšen je gojenec po značaju, ponašanju in vedenju. Koncem šolanja se vpiše obča ocena v konduitno listo.
Člen 46.
Med poukom izprašujejo člani učnega osebja gojence ustno ali pismeno ter pregledujejo njih praktična opravila in dela iz vseh predmetov.
Ocene, ki se ustanove pri teh izpraševanjih in pregledih, služijo za orientacijo ob dajanju letne ocene pri izpitu.
Člen 47.
Koncem teoretičnega tečaja opravljajo gojenci izpit iz vseh teoretičnih predmetov pred komisijami, ki jih odredi upravnik vojaške akademije.
Te komisije sestavljata po dva člana.
Vsi gojenci morajo opravljati izpit v določenem času, razen v primerih iz člena 52. te uredbe.
Izpraševanje je pismeno ali ustno, kakor odredi upravnik šole.
Srednja izpitna ocena komisijskih članov označuje uspeh, pokazan pri izpitu.
Iz praktičnih predmetov: formacijskih pravil, vojne službe, streljanja, itd., se izpit ne opravlja, ampak uspeh se ocenja edino po členu 48. te uredbe.
Člen 48.
Naloge in dela v praktičnem tečaju ocenjajo dotični člani učnega osebja, ki izvajajo praktični pouk, in sicer vsako nalogo in vsako delo posebe. Ocena iz dotičnega predmeta v praktičnem tečaju ima V3-Ijavo kakor srednja izpitna ocena.
Člen 49.
Za one predmete, ki imajo poleg teoretičnega tečaja tudi praktični tečaj, je letna ocena v praktičnem tečaju posebna in ni v zvezi z letno oceno teh predmetov v teoretičnem tečaju.
Člen 50.
Če gojenec iz izvestnega predmeta v praktičnem tečaju ni mogel biti ocenjen, se smatra, da šole ni dovršil, ter se odpusti iz šole.
Člen 51.
Gojenec, ki dobi pri teoretičnem izpitu nezadovoljivo oceno iz enega predmeta I. kategorije, se mora smatrati, da izpita ni opravil, in se kot tak odpusti iz šole.
Gojenec, ki dobi pri teoretičnem izpitu nezadovoljivo oceno iz enega predmeta katerekoli kategorije, razen iz L, mora ponavljati izpit iz tega predmeta, in sicer po zvršetku vseh izpitov, toda pred prestopom v praktični tečaj. Pri tem ponavljalnem izpitu potegne samo eno vprašanje; kot največjo oceno pa sme dobiti samo zadovoljivo. Če dobi tudi pri tem ponavljalnem izpitu nezadovoljivo oceno, se odpusti iz šole.
Če dobi gojenec pri praktičnem izpitu nezadovoljivo oceno, se smatra za padlega in se kot tak odpusti iz šole.
Tako odpuščen gojenec se pošlje k edinici, in sicer oni, ki je prebil v šoli manj nego 18 mesecev, da odsluži rok do 18 mesecev in še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli; oni, ki je prebil 18 ali več mesecev, da odsluži še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli.
Člen 52.
Gojenec, ki iz veljavnih vzrokov ne more opravljati izpitov koncem teoretičnega tečaja, jih sme opravljati naknadno do začetka novega šolskega leta. Za opravljanje teh izpitov, za sestavo komisije, ocenjanje in ostalo veljajo iste odredbe kakor za redno opravljanje izpitov, če pa dobi tak gojenec I
nezadovoljivo oceno iz enega predmeta katerekoli kategorije, razen iz L, mora ta izpit ponavljati v petih dneh.
Člen 53.
Velikost seštevka letnih ocen koncem šolskega leta določi gojencev uspeh šolanja in njegov činovni red za to šolsko leto; skupni seštevek vseh treh let pa določi obči uspeh o dovršeni vojaški akademiji.
Letni seštevek uspeha se dobi, če se pomnože ocene iz predmetov I. kategorije s koeficientom 4, ocene iz predmetov II. kategorije s koeficientom 3, ocene iz predmetov III. kategorije s koeficientom 2; ocene iz predmetov IV. kategorije pa. se vpišejo kar nepomnožene v seštevek.
Nadaljnje odredbe o izračunavanju uspeha in činovnega reda se predpišejo s posebnim pravilnikom ministra za vojsko in mornamico.
Za prvo leto se določi činovni red gojencev takoj, ko vstopijo v nižjo šolo vojaške akademije, in sicer tako:
Na čelu razreda so oni gojenci z opravljenim zrelostnim izpitom, ki prihajajo neposredno iz državnih šol, zaporedoma po ocenah tega izpita; potem ostali po seštevku izpitnih ocen, ki jih dobe pri sprejemnem izpitu.
Člen 54.
Koncem II. leta občega tečaja se porazdele gojenci na strokovne tečaje, in sicer:
a)	po potrebi vojske, kar odredi minister za vojsko in mornarnico;
b)	po pokazanem uspehu, v sorazmernem številu tako odličnega kakor tudi prav dobrega in dobrega uspeha; in
c)	po izrečeni želji, značajnih, intelektualnih in telesnih lastnostih —- vse to pa glede na. činovni red.
Vsak gojenec izrazi željo za vojskovno zvrst, razredni starejšina pa porazdeli gojence glede na gorenje pogoje s potrebno motivacijo. Na podstavi tega izda upravnik odlok ter porazdeli gojence s svojo naredbo.
Dolžnosti in pravice gojencev.
Člen 55.
Z dnem, ko vstopijo gojenci v nižjo šolo vojaške akademije, postanejo vojaki stalnega kadra.
Kot taki se zaprisežejo na zvestobo kralju in domovini in zanje veljajo vsi vojaški zakoni, prav tako pa tudi vsi vojaški in zavodski predpisi.
Odpuščanje gojencev iz šole.
Člen 56.
Gojenec, ki boluje zdržema dlje nego tri mesece ali je v enem letu bolan v več presledkih dlje nego pet mesecev, se odpusti iz šole. Na podstavi mnenja superrevizijske komisije se prav tako odpusti iz šole gojenec, ki je neozdravno bolan ali ki se telesno onesposobi za službo pri vojski. Odloke o odpustu takih gojencev izdaja minister za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije.
Takim gojencem se šteje čas, ki so ga prebili v nižji šoli vojaške akademije, v rok službe v stalnem kadru in zanje ne veljajo odredbe člena 58. te uredbe, odnosno nes povračilo državi za izdatke, učinjene v času, ko so bivali v šoli.
Gojenci, ki se odpuste iz šole kot stalno nesposobni, katerih nesposobnost pa bi bila posledica službe same, imajo pravico do invalidske podpore po zakonu o podpori vojaškim invalidom.
Člen 57.
Gojenec,.o katerem se ugotovi med šolskim letom jasno, po vseh znakih, da je nemarljiv in da nima prave volje za uk, se takoj odpusti iz šole. O tem odloči minister za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije.
Tako odpuščen gojenec se pošlje po členu 51. te uredbe k edinici.
Člen 58.
Gojenec, ki je slabega vedenja in slabih značajnih lastnosti in o katerem ni pričakovati, da bi se kakorkoli in kmalu poboljšal, se odpusti iz šole. Odlok o njegovem odpustu izda minister za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije.
Tako odpuščen gojenec se pošlje k edinici, in sicer: oni, ki je prebil v šoli manj nego 18 mesecev, da odsluži rok do 18 mesecev in še toliko časa, kolikor ga je prebil v šoli; oni pa, ki je prebil 18 ali več mesecev, da odsluži še toliko časa, kolikor ga je
prebil v šoli. Poleg tega morajo tako odpuščeni gojenci najkesneje čez pol leta po odpustu iz šole povrniti državi vse izdatke, učinjene zanje v času, ki so ga prebili v šoli. Med izdatke, ki jih morajo taki gojenci povrniti državi, se štejejo: 1.) plača, ki so jo prejemali kot gojenci; 2.) njih hrana; 3.) doklade v denarju; 4.) obleka; 5.) šolske potrebščine in 6.) ostala državna oprema, ki bi jo bili upravljali in rabili.
Glede povračila državi dajo za tako odpuščene gojence obvezo njih roditelji ali varuhi, kakor je to določeno s členom 35., točko 7.), te uredbe.
Člen 59.
Gojenec, ki zakrivi dejanje, kaznivo po vojaškem ali občem kazenskem zakonu, se prevede, ko se njegova krivda preišče, k edinici, kjer se mu sodi. Če ga izpusti sodišče izpod sojenja ali ga oprosti kot nedolžnega, se sme vrniti v šolo, in sicer po sklepu akademijskega sveta, v isti ali pa v nižji razred, kolikor časa je pač prebil izven šole.
Če se tak gojenec sodno obsodi ali če se oprosti kazni zato, ker ni zadostnih dokazov, velja zanj odredba člena 58. te uredbe v zvezi z ustreznimi odredbami zakona o ustroju vojske in mornamice.
Člen 60.
Gojenci, odpuščeni iz vojaške akademije zaradi neuspeha in poslani k edinici po členih 51. in bi. te uredbe, imajo, ko izpolnijo zakonske pogoje, pravico, v edinici napredovati in ostati na nadaljnjih rokih. Oni, ki se odpuste zaradi slabega vedenja, slabih značajnih lastnosti, in oni, ki se postavijo pred sodišče zaradi onečaščujočih dejanj, nimajo te pravice ter se odpuste iz kadra, ko odslužijo obvezo, določeno s členom 58. te uredbe.
Člen 61.
Naredniku gojencu, ki se pošlje k edinici zaradi neuspeha pri končnem izpitu koncem tretjega leta, se sme, če se oceni v enem letu službe pri edinici za prav dobrega formacijskega podčastnika in če po-dado njegovi starejšine ugodno mnenje, vkljub členu 60. te uredbe dopustiti, da ponavlja izpit iz dotičnega predmeta v vojaški akademiji pred komisijo, sestavljeno kakor za redne izpite; če ta izpit opravi, se prevede v podporočniški čin vojskovne zvrsti kot absolviran gojenec vojaške akademije s činovnim redom od dne prevedbe.
Napredovanje gojencev.
člen 62.
Med šolanjem v nižji šoli vojaške akademije napredujejo gojenci v čine tako-le:
a)	v kaplarski čin čez šest mesecev od dne vstopa in s činovnim redom, ki ga imajo ob vstopu po členu 53. te uredbe;
b)	v podnaredniški čin po dovršenem praktičnem tečaju prvega leta, ko vstopijo v drugo leto, in sicer s činovnim redom po uspehu, pokazanem koncem prvega leta, in od dne napredovanja;
c)	v naredniški čin po dovršenem praktičnem tečaju drugega leta, ko vstopijo v strokovni tečaj, s činovnim redom po uspehu, pokazanem v prvem in drugem letu, in od dne napredovanja.
V te čine povišuje gojence upravnik vojaške akademije na predlog razrednih starejšim
Činovni red gojencev po pokazanem uspehu določa komisija, ki jo sestavljajo: upravnikov pomočnik in razredni starejšina z oddelkovnimi starejši-nami dotičnega razreda za vsak razred posebe, in sicer: obči činovni red, prav tako pa tudi po strokovnih tečajih strokovni činovni red po vojskovnih zvrsteh. Tako projektirano uvrstitev v činovne rede pretresa in potrjuje upravnik vojaške akademije.
Člen 63.
Gojenci, ki vstopijo v nižjo šolo vojaške akademije iz vojske s činom, obdrže ta čin kot gojenci, njih činovni red pa je oni, ki ga imajo po členu 53. te uredbe. V višji čin se prevedejo takrat, kadar se prevedejo njih razredni tovariši, in činovni red dobe po pokazanem uspehu v zmislu člena 62. te uredbe.
Člen 64.
Po dovršeni nižji šoli vojaške akademije se prevedejo gojenci s kraljevim ukazom v čin aktivnega podporočnika vojskovne zvrsti po strokovnem tečaju, ki so ga dovršili, in s činovnim redom, ki se jim določi po členu 53. kakor tudi po tretjem odstavku točke c) v členu 62. te uredbe.
Člen 65.
Gojenci, ki dovrše nižjo šolo vojaške akademije, dobe šolsko izpričevalo, ki mu predpisuje obliko minister za vojsko in mornarnico.
člen 66.
Absolventi nižje šole vojaške akademije se zavezujejo, da bodo služili državi kot častniki šest let. Če bi hotel kdo prej zapustiti državno službo, jo sme samo po odredbah zakona o ustroju vojske in mornarnice, državi pa mora plačati po členu oo. te uredbe vse stroške, ki so bili učinjeni zanj v nižji šoli vojaške akademije, in sicer sorazmerno s časom, odsluženim v častniški službi.
Člen 67.
Oni gojenci, ki ne dovrše nižje šole z zadovoljivim uspehom, ne napredujejo za častnike, nego se pošljejo- v naredniškem Činu k ustrezni vojskovni zvrsti, da odslužijo v njej obvezni rok; tam smejo napredovati za častnika, po pogojih zakona o ustroju vojske in mornarnice glede narednikov iz edinice, ali pa po členu 61. te uredbe.
Vzdrževanje gojencev.
Člen 68.
Gojenci nižje šole vojaške akademije dobivajo od države v mejah, določenih z zakonom, proračunom in ostalimi predpisi o tem: 1.) plačo, 2.) hrano, 3.) obleko in opremo, 4.) stanovanje s kurjavo in razsvetljavo, 5.) brezplačno zdravljenje, 6.) vse šolske potrebščine za šolanje.
Za vse te potrebščine se postavljajo v proračun vojaške akademije specialne partije — pozicije.
Način, po katerem se oskrbujejo gojenci, velikost jedilnih obrokov in ostalo odreja minister za vojsko in mornarnico.
Člen 69.
Obolelemu gojencu, ki mu je po zdravniškem mnenju treba zdravljenja izven vojaških bolnic in vojaških sanatorijev, se sme dati po členu 313. zakona 6 ustroju vojske in mornarnice denarna podpora za zdravljenje po odloku ministra za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije.
Tretji del.
Višja šola vojaške akademije.
I.	Naloga in razdelitev šole.
Člen 70.
Višja šola vojaške akademije je najvišji vojaško-znanstveni zavod za aktivne častnike vojskovnih zvrsti.
V	višji šotli vojaške akademije dobivajo milaui častniki višjo vojaškoznanstveno izobrazbo in osnove potrebnih višjih znanj.
Člen 71.
Višja šola vojaške akademije traja dve šolski leti. Vsako šolsko leto traja 12 mesecev; izmed teh je namenjenih 9 mesecev za teoretično-aplikatorni pouk. trije pa so namenjeni za praktični tečaj.
Člen 72.
Slušatelji višje šole, ki vstopijo vanjo v enem letu, sestavljajo en razred višje šole, ki ima zaporedno številko v nadaljevanju dosedanjega štetja razredov v višji šoli vojaške akademije.
Razred višje šole je osnovna učna edinica.
H.	Vstop v višjo šolo.
Člen 73.
V	višjo šolo vojaške akademije se sprejemajo slušatelji po natečaju, ki ga razglasi o pravem času uprava vojaške akademije.
Pogoji za sprejem častnikov v višjo šolo so ti-le:
1.	) Odslužiti so morali v formaciji najmanj pet let; ocenjeni morajo biti za dobre formacijske častnike in imeti morajo v poslednjih dveh letih priporočljive ocene; biti ne smejo sodno kaznovani niti v redni preiskavi ali postavljeni pred sodišče zaradi onečaščujočih dejanj.
2.	) Biti morajo za službo v formaciji telesno popolnoma sposobni in vztrajni.
3.	) Biti morajo v činu do vštetega čina kapetana
I.	razreda.
3.	) Biti ne smejo starejši od 32 let.
4.	) Njih materialne razmere morajo biti urejene.
5.	) Opraviti morajo sprejemni izpit.
Člen 74.
Častniki, ki žele konkurirati za višjo šolo vojaške akademije, morajo predložiti po pristojni poti upravniku vojaške akademije raport tako, da prispejo vsi raporti z vsemi podatki vred v vojaško akademijo najkesneje do onega dne, ki je označen v natečaju. Raporti, ki prispejo po krivdi kandidatov pozneje, se ne jemljejo v poštev.
Temu raportu je treba priložiti krstni list in podatke o dovršenih vojaških šolah.
Ko odpremljajo nadrejeni starejšine raporte za sprejem v višjo šolo vojaške akademije, morajo oddati svoje mnenje, ali naj se dotični častnik glede na moralne in značajne lastnosti, na intelektualno kvalifikacijo, materialne razmere, službovanje, vedenje in ponašanje v službi in izven nje uvrsti med kandidate ali ne.
Z raportom kandidatov vred pošljejo nadrejeni starejšine prepis ocene za poslednji dve leti kakor tudi podatke o oceni za leto, v katerem se kandidat prijavi za sprejem v višjo šolo vojaške akademije.
Poleg tega morajo priobčiti nadrejeni starejšine kandidatov upravniku vojaške akademije najkesneje do dne 10. avgusta dotičnega leta vse izpremembe v ocenah kandidatov glede njih službovanja, vedenja, bolovanja in kazni — če je kaj takih izprememb od dne, ko se je predložila prijava za natečaj — tako da se ob izboru kandidatov lahko vpoštevajo tudi ti podatki.
Člen 75.
Na podstavi podatkov, priloženih po členu 74., izbere upravnik vojaške akademije kandidate; onim. ki ne izpolnjujejo pogojev, vrne dokumente po pristojni poti. Kandidati, ki se jim dokumenti ne vrnejo, ki so torej uvrščeni med kandidate, se morajo v času, določenem v natečaju, predstaviti upravi vojaške akademije, da se zdravniški pregledajo in da opravljajo sprejemni izpit.
Člen 76.
Kandidate, ki so izpolnili pogoje iz člena 74., mora po členu 36. te uredbe pregledati zdravniška komisija, da ugotovi njih telesno sposobnost; potem opravljajo oni, ki so bili spoznani pri pregledu za sposobne, sprejemni izpit iz predmetov, ki jih predlaga po zaslišanju akademijskega sveta upravnik vojaške akademije in določi minister za vojsko in mornarnico. Pri tem določi minister za vojsko in mornarnico tudi kategorijo, v katero naj pride iz-vesten predmet.
Predmeti, iz katerih se opravlja izpit, se morajo razglasiti v natečaju.
Člen 77.
Uspeh pri sprejemnem izpitu se ocenja po odredbah členov 85. in 86. te uredbe, vendar pa sestavljajo izpraševalno komisijo trije člani, in sicer: pomočnik za višjo šolo, en stalen ali honoraren profesor in izpraševatelj dotičnega predmeta. Srednja izpitna ocena komisijskih članov označuje uspeh, pokazan pri izpitu.
Člen 78.
Častniki, ki se spoznajo pri zdravniško-komisij-skem pregledu za telesno nesposobne, se vrnejo v komando, njih dokumenti pa se pošljejo po pristojni poti.
Prav tako se smatrajo oni častniki, ki so dobili pri sprejemnem izpitu nezadovoljivo oceno tudi samo iz enega predmeta, da so pri sprejemnem izpitu sploh padli; nadaljnje opravljanje izpita se jim ustavi in vrnejo se v komando, njih dokumenti pa se pošljejo po pristojni poti.
Častnik, ki pri sprejemnem izpitu za višjo šolo trikrat pade, izgubi pravico do nadaljnjega konkuriranja.
Člen 79.
Častniki, ki uspešno opravijo sprejemni izpit, dobe takoj činovni red za vstop v višjo šolo. Činov-ni red se računi po uspehu, ki ga pokažejo pri izpitih, t. j. po ocenah.
Po tem činovnem redu imajo pravico, vstopiti v višjo šolo, oni kandidati, ki so v činovnem redu do števila, razglašenega v natečaju za vstop v višjo šolo.
Kandidati preko potrebnega števila imajo pravico, prihodnje leto, če hočejo, konkurirati za višjo šolo brez izpita, toda z ocenami, dobljenimi v prejšnjem letu, če tudi takrat sicer izpolnjujejo ostale pogoje iz člena 73. te uredbe.
Člen 80.
Ko opravljajo kandidati za višjo šolo vojaške akademije izpit, ne dobivajo od države odškodnine
ne za prihod na izpit ne za povratek z izpita kakor tudi ne za čas, ki ga prebijejo zaradi njega.
Sprejetim slušateljem gredo za prihod ob vstopu v šolo vse zakonske odškodnine.
III. Pouk v šoli.
Člen 81.
Pouk v višji šoli ima nalogo:
A.
1.	) da dobe slušatelji višjo vojaškoznanstveno izobrazbo ih osnove znanj, potrebnih za višje komandiranje, kakor tudi da razvijajo moč pravilnega in samostalnega razmišljanja o vojni in vojni spreta nosti;
2.	) da se ustvari in razširi med generacijami slu-
šateljev te šole edinstvo znanstvene doktrine pri vojski;	B
1.	) da se vzgoje častniki-slušatelji v duhu največje vdanosti svojemu poklicu;
2.	) da se’ vzgoje in usposobijo za največjo požrtvovalnost in največje napore kakor tudi za največjo marljivost in točnost v opravljanju poslov, ki se jim dodele;
O.
da se goje in ojačujejo svetle lastnosti značaja: največja vdanost kralju in domovini, neustrašenost glede osebne odgovornosti in sposobnost za iniciativno in samostalno delovanje v vseh razmerah.
Člen 82.
Pouk v višji šoli se izvaja teoretično in praktično, učna metoda pa je aplikatorna.
Kateri predmeti in katera znanja se poučujejo in kako, predpiše minister za vojsko in mornarnico z učnim načrtom in programom, ki ga predlaga upravnik vojaške akademije po členu 41. te uredbe.
Člen 83.
Slušatelji višje šole vojaške akademije se uče teoretičnih predmetov zato, da pridobe korenito teoretično vojaškoznanstveno izobrazbo, toda vedno z aplikatorno metodo, reševaje pismene naloge in teme.
Člen 84.
Med praktičnim tečajem vrše slušatelji gene-ralnoštabno potovanje z reševanjem nalog, v katerih uporabljajo znanja, pridobljena v teoretičnih tečajih iz strategije, taktike, fortifikacije, oskrbovanja vojaštva, premerjanja in krokiranja. Ob reševanju teh nalog se obrača posebna pozornost na pravilnost in hitrost v ocenjanju situacije, na hitro in točno orientacijo na zemljišču, na hitro in pravilno ukrepanje in na točno, pravilno in hitro razdajanje potrebnih povelj, naredb in izvestij, in sicer v razmerah, ki so podobne vojnim razmeram. Prav tako se obrača pozornost na okretnost, telesno vztrajnost in na sposobnost slušateljev v jahanju in obvladovanju zaprek na zemljišču.
V praktičnih tečajih se morajo seznaniti slušatelji tudi s službo v edinici pri drugih vojskovnih zvrsteh in z delovanjem v aviatiki; vrše pa tudi potovanja, da posetijo znamenita bojišča iz naših vojn.
Člen 85.
Med poukom izprašujejo člani učnega osebja slušatelje ustno ali pismeno. Te ocene jim služijo za orientacijo ob dajanju letnih ocen.
Koncem teoretičnega tečaja opravljajo slušatelji izpite iz vseh predmetov pred komisijami, ki jih odredi upravnik vojaške akademije. Komisija je sestavljena iz predsedujočega člana in izpraševatelja. Izpraševanje je ustno ali pismeno, kakor odredi upravnik šole. Srednja izpitna ocena komisijskih članov označuje uspeh, pokazan pri izpitu.
Za one predmete, ki imajo poleg teoretičnega tečaja tudi praktični tečaj, je ocena v praktičnem tečaju posebna in ni v zvezi z oceno iz teh predmetov v teoretičnem tečaju.
Člen 86.
Ocene uspeha slušateljev se oznamenujejo s številkami od 1 do 10. Zadovoljiva ocena iz generalno-štabnega potovanja in iz predmetov I. kategorije je 7, iz predmetov H. kategorije 6 in iz predmetov III. kategorije 5. Uspeh je odličen, če ima slušatelj najmanj 9/10 maksimalnega seštevka; prav dober, če ima najmanj 8/10 maksimalnega seštevka; dober, če ima manj nego 8/10 maksimalnega seštevka.
Letni seštevek uspeha se dobi, če se ocene pomnože, in sicer: a) iz generalnoštabnega potovanja
s koeficientom 5; b) iz predmetov I. kategorije s koeficientom 3; c) iz predmetov II. kategorije s koeficientom 2; in č) iz predmetov III. kategorije s koeficientom 1.
\ elikost seštevka letnih ocen koncem šolskega leta določi uspeh šolanja in činovni red slušateljev za to šolsko leto;. skupni seštevek za ostala. leta pa določi obči uspeh in činovni red o dovršeni višji šoli vojaške akademije.
Če so seštevki o starejšinstvu činovnega reda enaki, odloči velikost seštevka ocen iz generalno-štabnega potovanja.
'Člen 87.
Slušatelji višje šole vojaške akademije, ki uspešno dovrše šolo, dobe diplomo in imajo tudi pravico, nositi akademski znak.
Obliko diplome in akademskega znaka predpisuje minister za vojsko in mornarnico.
Člen 88.
Slušatelji višje šole vojaške akademije, ki uspešno dovrše to šolo, imajo pozneje pravico, se javiti in konkurirati za vstop na pripravljanje v glavni generalni štab, če izpolnijo tudi ostale pogoje, ki se zahtevajo v razglašenem natečaju.
IV. Prejemki slušateljev višje šole.
Člen 89.
Slušatelji višje šole so od dne, ko vstopijo vanjo po končanih sprejemnih izpitih, do razrešitve iz te šole v službi in s prejemki pri upravi vojaške akademije.
Člen 90.
Med šolanjem dobivajo slušatelji brezplačno predmete in učne knjige od uprave akademije.
Iz akademijske knjižnice smejo uporabljati slušatelji potrebne knjige, karte in "spise, toda po uporabi jih morajo vrniti knjižnici v neprikornem stanju.
Material in potrebščine za pisanje in risanje nabavljajo slušatelji ob svojih stroških.
V. Odpuščanje iz višje šole.
Člen 91.
Slušatelji višje šole se odpuste iz nje:
1.	) zaradi slabega vedenja;
2.	) zaradi nerednega obiskovanja šole in nemar-Ijivosti v izvrševanju nalog in praktičnih del;
3.	) zaradi slabega uspeha, če padejo pri letnem izpitu iz enega predmeta;
4.	) če bolujejo zdržema dlje nego tri mesece ali če bolujejo tekom enega leta v več presledkih dlje I nego štiri mesece;
5.	) če se postavijo pred sodišče ali so v preiskavi zaradi onečaščujočih dejanj; in
6.	) na lastno željo.
O	odpustu iz višje šole odloči minister za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije. Za primere pod točkama 1.) in 2.) poda predlog upravnik po zaslišanju profesorskega sveta za višjo šolo.
Člen 92.
1.) Častnik, odpuščen iz višje šole zaradi bolezni, sme nadaljevati šolanje v prihodnjem šolskem letu, in sicer v onem letniku višje šole, Iz katerega je izstopil, če še nadalje izpolnjuje pogoje za vstop v
Člen 95.
Vkljub členu 75. te uredbe smejo konkurirati za prvi prihodnji razred višje šole vojaške akademije, v katerem se začne pouk po tej uredbi, tudi kandidati, ki so služili v formaciji najmanj štiri leta.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi ^vezi v «Službenih Novinah»; takrat prestane veljati uredba o vojaški akademiji Gj. br. 1183 z dne 21. januarja 1924.
Naš minister za vojsko in mornarnico naj izvrši ta ukaz.
Na Bledu, dne 30. julija 1927.; Gj. br. 26.423.
kontrolo nad podjetnikom, odnosno vodjami akor-dantnih skupin, da se v tem pogledu izvršujejo dolžnosti.
§ 4.
Aleksander
s. r.
Minister za vojsko in mornarnico, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, armijski general:
Štev. S. Hadžič
s. r.
Vsi eventualni izdatki, ki bi utegnili nastati v s §§ 1. in 2. te naredbe, se morajo kumulativno zavarovati z zadružnimi letnimi proračuni, izključno pa.obremenjajo zadrugo.
§ 5.
V vseh primerih, navedenih v §§ 1., 2., 3., 4. in 8. te naredbe, morajo omogočiti vodne zadruge ministrstvu za socialno politiko, osrednjemu in okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev na zahtevo popolno kontrolo b dejanskem izpolnjevanju prevzetih obveznosti ter dovoliti vsak čas pregled celokupnega poslovanja! glede svojega osebja, ki je oproščeno katerekoli zavarovalne obveznosti.
§ 6.
One vodne zadruge, ki so voljne, ukoriščati določila te naredbe, morajo predložiti v petih mesecih, od dne, ko se razglasi ta naredba v «Službenih Novinah», osnovna pravila, dopolnjena po; svojih glavnih -skupščinah v zmislu §§ 1. in 8. te naredbe, v odobritev ministru za poljedelstvo in vode in ministru za socialno politiko ter poslati en izvod tako odobrenih osnovnih pravil pristojnemu osrednjemu, odnosno okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev.
§ 7.
Vodne zadruge, ki hočejo pridobiti v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta naredba v «Službenih Novinah», pravico, da smejo ukoriščati določila te naredbe, morajo urediti v nadaljnjih dveh mesecih pri pristojnih okrožnih uradih, odnosno osrednjem uradu za zavarovanje delavcev dejanske stroške, ki so jih imeli ti uradi v zvezi z zavarovanjem njih osebja zoper bolezen in nezgode, in sicer od dne.
Uredbe osrednje vlade.
23.
Naredba ministra m socialno politiko z dne 31. decembra 1927.r št. 12.025,
s katero se pogojno izvzemajo od obveznosti zavarovanja zoper bolezen in nezgode nameščenci in delavci, zaposleni pri vodnih 'zadrugah.*
Na podstavi § 7. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. odrejam sporazumno z ministrom za poljedelstvo in vode:
§ 1-
Od obveznosti zavarovanja zoper bolezen in m-\ko ^P11 v veljavor zakon 0 ^varovanju delav-zgode se izvzemajo nameščenci in stalni delavci (t. j.: c?v * ^3	do dne> ko Pndobe Pra'
oni delavci, ki so zaposleni za dlje časa, n. pr. za čas, ko je v pogonu črepaljka) onih vodnih zadrug, ki privzamejo v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta naredba v «Službenih Novinah», po svojih glavnih skupščinah v osnovna pravila pristavek, da bodo dajale vsem svojim nameščencem in stalnim delavcem, ne glede na to, ali so pridobili po zadružnih pravilih pravico do pokojnine zaradi bolezni in nezgode v poslu, tolike prejemke, kolikršne bi uživali
vice, ukoriščati določila te naredbe (§ 6).
Med dejanske stroške spadajo:
1.	) vse hranarine, ki jih je doslej izplačal okrožni urad za zavarovanje delavcev bolnim osebam, zaposlenim za dela pri vodnih zadrugah;
2.	) vsi efektivni stroški za dajanje vseh drugih vrst podpor v zvezi z zavarovanjem zoper bolezen;
3.	) vsi administrativni stroški, nastali v zvezi z dodeljevanjem prednjih vrst podpor in z izvajanjem
višjo šolo. Prav to velja za častnike, ki bi bili od-; p^ieg celokupnega rednega prispevka zoper nezgodo
izredno 5%no doklado predpisanega prispevka.
puščeni iz višje šole vojaške akademije zato, ker so bili postavljeni pred sodišče ali so bili v preiskavi, a so se pozneje oprostili kot nedolžni.
Odlok za povratek v šolo izda v obeh primerih minister za vojsko in mornarnico na predlog upravnika vojaške akademije po zaslišanju profesorskega sveta za višjo šolo.
2.) Častnik, ki je odpuščen iz višje šole zaradi neuspeha, slabega vedenja, nerednega obiskovanja
na podstavi svojih plač in prejemkov, odnosno dnev- j zakona; nie, ko bi bili zavarovani po zakonu o zavarovanju;	4.) vse rente, ki jih je priznal in izplačal osred-
delavcev z dne 14. maja 1922.	j nji, odnosno okrožni urad za zavarovanje delavcev
I v zvezi z zavarovanjem zoper nezgode osebam, ka-§ 2.	j ter© je zadela nezgoda v delu pri vodnih zadrugah,
Po poslednjem odstavku § 4. zakona o zavare-jin	od dne, ko je stopil v veljavo zakon o za-
vanju delavcev se izvzemajo od obveznosti zavaro-! varovaT de,lav.fev’ do d^ ko P'nd°,be Pravlco’ vanja zoper bolezen začasni delavci, ki so samo j
zdaj pa zdaj zaposleni v obrambnih delih zoper po- j	g
plavo, kakor tudi oni, ki so zaposleni pri vodnih za-!	»
dragah samo za. nujna in krajša dela.	j “ »'"'T““ gumenega kritja vseh rent za
Zoper nezgode morajo zavarovati vodne zadrug« «V* » f“’» "J «J	*» tf
to vrsto delavcev kolektivno pri pristojnem okrož- i vzam®JO v sestrh meseedr od dne, ko se razglas, a .	.	.	„•	+0. „ i naredba v «Službenih iNovmah», po svojih glavnih
nem uradu za zavarovanje delavcev, m sicer tako, i ,	. ,	/ .fa ,
J	’	1 skupščinah v osnovna pravila pristavek, da bodo
plačevale vsem osebam, ki jih je zadela nezgoda, od dne, ko je stopil v veljavo zakon o zavarovanju delavcev, do dne, ko pridobe pravico, ukoriščati določila te naredbe (§ 6.), mesečno naprej vse rente, ki S jim pripadajo zaradi nezgode po zakonu o zavaro-j vanju delavcev z dne 14. maja 1922.
da se uvrste vsi dotični delavci v isti mezdni razred in v isti nevarnostni odstotek.
Vodne zadruge vplačajo za to vrsto zavarovanja
§ 3.
Obveznosti zavarovanja zoper bolezen in ne- j zgode delavcev, zaposlenih pri vodnih zadrugah za i razna taka investicijska dela, ki jih oddajajo1 vodne zadruge na pismeni ali ustni licitaciji bodisi podjetnikom, bodisi vodjam akordantnih skupin, md
§ 9.
Okrožni uradi za zavarovanje delavcev morajo izvršiti v zvezi s § 7. te naredbe v dveh mesecih od dne, ko so se sklenila odobrena osnovna pravila
(zanimanja) in nemarljivega dela v šoli, izgubi za
vselej pravico iznova vstopiti v šolo in konkurirati. T'."1/*“’ C' “'"'r1	—	^
V smej pravico,	taiupii	administracije pri prijavljanju m odjavljanju kakor |
Prehodne odredbe.
Člen 93.
Gojenci nižje in slušatelji višje šole vojaške akademije, ki so vstopili v šolo ob pogojih dosedanje uredbe o vojaški akademiji, morajo tudi dovršiti šolanje po tej uredbi.
Člen 94.
Ko stopi ta uredba v veljavo, so sedanji člani akademijskega sveta razrešeni; za postavitev novih članov poda upravnik vojaške akademije predlog ministru za vojsko in mornarnico.
(§ «•>,	s prizadetimi vodnimi zadrugami,
nih skupin, in sicer tako, kakor določi to zaradi lažje j	g ^
tudi pri ugotavljanju mezdnega razreda in odstotka j One vodne zadruge, ki niso uredile do dne, ko zaslužka za vsak primer posefoe okrožni urad, od-: se razglasi ta naredba^ v. «Službenih Novinah», z nosno osrednji urad za zavarovanje delavcev spe-! osnovnimi pravili vprašanja o zavarovanju svojih razumno s prizadeto vodno zadrugo glede na prijavo \ nameščencev in delavcev zoper nezgode ali pa so in na opis in program del.	j uredile samo za izvestno kategorijo nameščen-
V teh primerih morajo zavezati vodne zadruge j cev in delavcev, morajo, dokler ne pridobe pravice, podjetnike, odnosno vodje akordantnih skupin, s I da smejo ukoriščati določila te naredbe, postopati pogodbami, da prevzamejo dolžnosti glede zavaro-1 še nadalje po zakonu o zavarovanju delavcev z dne vanja zaposlenih delavcev zoper bolezen in nezgode, j 14. maja 1922. za vse one kategorije svojih name-in sicer na način, določen sporazumno po prednjem' ščencev in delavcev, glede katerih z zadružnimi odstavku tega paragrafa; tudi morajo voditi strogo | osnovnimi pravili ni urejeno zavarovanje zoper bo-.	j	lezen in nezgode.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slo-! Ta paragraf se nanaša tudi ua one vodne za-
venaca» z dne 12. januarja 1928., št. 9/1.
druge, ki urede v šestih mesecih ed dne, ko se raz-
glasi ta narediba v «Službenih Kovinah»; z osnovnimi pravili zavarovanje zoper bolezen in nezgode samo za izvestno kategorijo svojih nameščencev in delavcev ali za izvestno vrsto zavarovanja.
§ H-
To naredbo smejo ukoriščati tudi one vodne zadruge, ki se ustanove naknadno, če izpolnijo pogoje, navedene v tej naredbi.
§ 12.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Kovinah», in vsi doslej obstoječi spori se morajo likvidirati na podstavi te naredbe.
V Beogradu, dne 31. decembra 1927.
Minister za socialno politiko:
dr. A. Gosar s. r.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti,
L. št. 106.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8. do dne 14. januarja 1928.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	25 •3 =3 o >	Umrlih	Ostalih v oskrbi
					
Skupina tifuzuih bolezni.
Krško		3				3
Laško 		4		i		3
Logatec		8		i		7
Novo mesto . . .	1				1
Skupaj .	16		2		14
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Brežice		33	1	9	.	25
Kočevje		1		.	.	1
Krško		23	6	9	1	19
Laško	5	1	3		3
Ljubljana, srez . .	1		1		
Ljubljana, mesto .	10		3		7
Novo mesto . . .	4	i			5
Radovljica ....	3		2		1
Skupaj .	80	9	27	1	61
Ošpice. — Morbilli.					
Ljubljana, mesto .		1	1		1
Logatec ....	17	1	7 1	■		n
Skupaj .	17	2	7 1	•		12
Davica.	— Diphteria et Croup.				
Črnomelj ....	.	1		1	.
Kastav		1		i		
Kranj		2	i	.		3
Ljubljana, srez . .		3			3
Ljubljana, mesto .	2	1	.		3
Novo mesto . . .	1				1
Skupaj .	6	6	i	1	10
Šen. — Erysipelas.					
Brežice		3	1	i	,	3
Kranj 			1		.		1
Ljubljana, mesto .	1		i		
Novo mesto . . .	1	.		•	i
Skupaj .	6	1	2	•	5
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
; Brežice........i 1	•	|	.	|	•	|	1
V Ljubljani, dne 12. januarja 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
L. br. 83.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice za Slovenijo.
Dr. Janko Polajnar, primarij bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, je bil izbrisan iz imenika zdravniške zbornice za, Slovenijo, ker je dne 17. januarja 1928. umrl.
V Ljubljani, dne 17. januarja 1928.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
M
nblasti,
L. št. 4/1.
Gibanje nalezljivih bolezni v mariborski oblasti
od dne 1. do dne 7. januarja 1928.
Srez	Ostalih	Na novo obolelih	Ozdra- velih	Umrlih	Ostalih v oskrbi
Vnetje hrbteničnega mozga. — Polyomyelitis acuta.					
Slovenjgradec . . j 1	|	.	| Skupina tifuznih bolezni.				1 i	1 •
Celje		4		2		2
Čakovec 		1		1		
Gornji grad . . .	2		2		
Maribor, desni breg	1		1		
Maribor, levi breg .	1			i	
Murska Sobota . .	1				i
Prevalje		2				2
i Ptuj		1				1
Slovenjgradec . .	2				2
Skupaj . Gri	15 ža. —	Dysent	6 eria.	i	8
Prevalje <....(	2 Škrlatinka.		• 1 • — Scarlatina.			2
Celje		2		1		1
Celje, mesto . . .	3				3
Dolnja Lendava . .	2	2			4
Konjice		2	1	i		2
1 Maribor, desni breg	4		2		2
Maribor, levi breg .	5		1		4 !
Maribor, mesto . .	2				2
i Murska Sobota . .	2				2
Ptuj		1				1
Ptuj, mesto . . .		i			1
Šmarje pri Jelšah .	i	i			2 !
Skupaj . j 24 Ošpice. -		5 - Morb	5 itli.		24
i Ljutomer			4	>		4
Maribor, levi breg ,	i				1 '
Murska Sobota . .	i	i	i		1
Ptuj		3		2		1
Šmarje pri Jelšah .	2				2 !
Skupaj .	7	5	3		9
Davica.	— Diphteria et Group.				
Celje		1	i			1
Ljutomer		1				2
Maribor, levi breg.	1		i		i
Maribor, mesto . .	1				
Murska Sobota . .	4		2		2
Prelog		1		i		1
Prevalje		2				1
Ptuj		,	i			1
Šmarje pri Jelšah .	5	i	6		
Skupaj . j	16	3	10		9
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebro-. spinalis epidemica.					
Celje	i .	1	1	1	. Šen. — Erysipelas.				i	
; Čakovec 		I	.	1		1
Ljutomer		1	i	i		
j Maribor, mesto . .	2			.	2
; Slovenjgradec . .	2	v	i		1
Skupaj .	6	i	3		4
Krčevita odrevenelost. -			- Tetanu«.		
Čakovec 	 J	1 I		1 1	• i	. 1
V Mariboru, dne 13. januarja 1928.
Za velikega župana mariborske oblasti: oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r.
Razglasi sodišč in sodnik aMastev,
Preds. 57/4/28—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. Obenem se oddado tndi vsa mesta sodnih predstojnikov, okrajnih sodnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom konkurza ali zaradi njega.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje, ki morajo biti svojeročno spisane, naj se v lože po službeni poti do dne
2 8. februarja 192 8.
pri podpisanem pređseđništvu.	|
Prosilci naj navedejo izrečno vsa.mesta, za katera prosijo, ako bi se izpraznila.
Prosilci se opozarjajo tudi na to, da od dne 1. aprila 1928. eventualno ne bo računiti na povračilo selitvenih stroškov.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 23. januarja 1928.
Ü 254/27—10.	131
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Podpisano sodišče je razsodilo s sodbo z dne 29. septembra 1927., U 254/27—5, da je Ivan Košenina, čevljar v Mežici, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije, storjenega s tem, da je zaračunil meseca maja 1927. finančnemu pripravniku Alojziju Verlaku, ker je obnovil na njegovih čevljih podplate, vrhnji del in pete ter jih nakoval, 70 dinarjev, torej za obrtno delo pretirano ceno.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 dinarjev denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljnjo kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče na Prevaljah, oddelek II.,
dne 29. septembra 1927.
S 2/26—20.	208
Sklep.
V konkurzu Melhiorja B o ž a k a, trgovca v Pre-vorju, srez Kozje, se ugotavlja, da se ni dosegla pri naroku z dne 12. decembra 1927. prisilna poravnava med konkurznim dolžnikom in njegovimi upniki.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju,
dne 28. decembra 1927.
S 13/26—25.	”	209
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Franc Korun-Wagner, posestnik in mizarski mojster v Št. Juriju ob Taboru.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 13/26—2 o prezadoilženčevi imovini, je po § 139. k. r. odpravljen, ker je bila vsa masa razdeljena.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek 1-,
dne 18. januarja 1928.
■S 2/28—2.	193
Konkurznl oklic.
Razglasitev konkurza o imovini prezadolženke Ane Z or inč eye, trgovke v Trbovljah - Vodah št. 236.
Konkurzni komisar: dr. Arnold Pernat, deželno-sodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Laškem.
Upravnik mase: dr. Josip Flego, odvetnik v Laškem.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Laškem dne 9. februarja 19 28. ob devetih. Ogla-sitveni rok do dne 10. m a r c a 1 9 2 8. Ugotovitveni narok pri okrajnem sodišču v Laškem dne 22 ega marca 192 8. ob devetih.
Okrožno sodišče v Celju, oddelek L,
dne 20. januarja 1928.
S 19/27—136.	210
Sklep.
Konkurzna stvar Franca Vidoviča, trgovca v Mariboru.
Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku z dne 12. januarja 1928. pri trgovinskem sodišču v Mariboru med prezadolžencem Francem Vidovičem in njegovimi upniki za:20 %, se po § 152. k. r. potrjuje.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek III.,
dne 19. januarja 1928.
E 1055/27.	154
Oklic.
Jožefu Š ot eij u, posestniku v Gornjem Lakošu, je vročiti v izvršilni stvari Jožefa Szaboja, posestnika v Gornjem Lakošu, ki ga zastopa dr. Armin Strasser, odvetnik v Dolnji Lendavi, sklep' z dne 15. novembra 1927., opr. št. E 1055/27—1, s katerim se je dovolila prisilna dražba nepremičnin: vi. št. 190 in 504, katastralna občina Lakoš.
Ker je sedanje bivališče Jožefa Šeteija neznano, se mu postavlja za skrbnika dr. Janko Pikuš, odvetnik v Dolnji Lendavi.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, oddelek II., dne 15. novembra 1927.
C 365/27—1.	141
Oklic.
Anton Koder, notar v Murski Soboti, je vložil zoper Dežoja Radiča, mizarja v Polani, sedaj neznanega bivališča, tožbo zaradi 1000 Din s pripadki.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 3. februarja 192 8. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 18.
Ker je bivališče Dežoja Radiča neznano, se mu postavlja, za skrbnika dr. Josip Goljevšček, odvetnik v Murski Soboti.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, oddelek II.,
dne 29. decembra 1927.
E 505/27—8.	163
Dražbeni oklic.
Dne 1. februarja 1928. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lepa njiva, vi. št. 140.
Cenilna vrednost: 7705 Din 60 p; najmanjši po-nudek: 5137 Din 10 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu,
dne 30. decembra 1927.
E 374/27—8.	171
Dražbeni oklic.
Dne 2 6. januarja 1 928. ob devetih bo pri podpisanem sodišču dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lopača, vi. št. 51 in 224.
Cenilna vrednost: 34.339 Din 90 p, po odbitku preživitnih pravic, 33.139 Din 90 p; vrednost prite-klin: 700 Din; najmanjši ponudek: 22.093 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 12. decembra 1927.
P 58/27—6.	. 204
Razglasitev preklicev in razveljavitev preklica.
S sklepi podpisanega sodišča so bile naslednje osebe zaradi duševne bolezni popolnoma preklicane:
1.	) Jožefa Šepetave, rojena Trampuš, bo-posestnica v Stari vasi št. 42, občina Bizeljsko (sklep z dne 17. maja 1927., L 5/27—5); skrbnik; njen mož Ivan Šepetave, soposestnik istotam;
2.	) Franc Račič, samski dninar iz Malega Obreža št. 23, sedaj na Studencu (sklep z dne 30ega aprila 1927., L 6/27—2); skrbnik: Jožef Račič, posestnik v Malem Obrežu št. 23;
3.	) Justina Panič, rojena Grm, knjigovodjeva žena, prej v Brežicah, sedaj na Studencu (sklep z dne 10. oktobra 1927., L 13/27—2); skrbnik: njen mož Leopold Panič v Obrežu pri Ormožu.
Razveljavljen pa je tukajšnji sklep z dne 3. marca 1921., L 1/21—2, s katerim je bil Franc Rožman, posestnik v Stari vasi št. 23, pristojen na Bizeljsko, omejeno preklican (sklep z dne 11. oktobra 1927., L 10/27—8).
Okrajno sodišče v Brežicah, oddelek L,
dne 6. januarja 1928.
Razglasi raznili uradov in oblastev.
Pov. br. 189.
Razglas o vnovičnem popisu prebivalstva v okolišu ljubljanske policijske direkcije.
Ob reklamacijskem postopanju pri poslednjih skupščinskih in občinskih volitvah se je ugotovilo, da so volilni imeniki zelo nedostatni in da je tudi
tukajšnja evidenca prebivalstva zaradi malomarnosti občinstva pri izvrševanju zglaševalnih predpisov nepopolna.
Da se ti nedostatki odpravijo, odrejam na podstavi § 12. razglasa deželnega predsednika za Kranjsko z dne 28. marca 1913., št. 818/Pr., objavljenega v deželnem zakoniku št. 13 z dne 31. marca 1913., vnovičen popis prebivalstva, stanujočega v policijskem okolišu, posebno še, ker se je izvršil poslednji tak popis leta 1920.
Popis se bo vršil s hišnimi polami in stanovan-skimi izkazi. Dotične tiskovine bodo prinašali hišnim lastnikom in upraviteljem varnostni organi na dom. Podrobna navodila o načinu, kako se morajo izpolniti hišne pole in stanovanski izkazi, so razvidna iz pouka, ki je natisnjen na hišnih polah.
Pravilno in točno izpolnjene in podpisane hišne pole in stanovanske izkaze mora vrniti hišni lastnik ali njegov namestnik v treh dneh oni policijski stražarnici, ki je navedena na hišni poli.
Pri tej priliki se opozarja prebivalstvo na to, da bo postopala policijska direkcija odslej zoper vse prestopnike zglaševalnih predpisov strogo po zakonu.
V Ljubljani, dne 21. januarja 1928.
Policijski direktor: dr. Guštin s. r.
Št. 46/2.
Razglas.
Seznamek izgubljenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani od dne 1. do dne 15. januarja 1928.:
1	srebrna zapestnica; 1 siva usnjena ženska ročna torbica, v njej 3 bankovci po 100 Din, 13 do 15 bankovcev po 10 Din, 1 beležnica, 1 glavnik iz alpake in razni predmeti; 1 sveženj ključev; 1 mala rjava listnica, v njej 270 Din, 1 potrdilo o plači na ime: Franc Nemec in 2 srečki; 1 svetlokrižast pled z resicami; 1 črna usnjena listnica, v njej 5 bankovcev po 10 Din in 1 legitimacija SDS.; 1 zelo obrabljena črna usnjena denarnica, v njej približno 10 Din, 1 ključ, 1 žepni robec in 1 molitvenik; 1 pes dober-manske pasme; 1 zlata ovratna verižica z obeskom v obliki knjige z biseri; 1 rjava usnjena denarnica, v njej 1 železniška legitimacija in 100 Din; 1 ponošena velika črna volnena ruta; 1 črna denarnica, l'njej 1 bankovec za 100 Din in 7 bankovcev po 10 Din; 1 zlata zapestnica z dolgimi členi, na sredi s 3 kamenčki; 1 volnene rokavice; 1 zlata ovratna verižica; 1 črna ženska ročna torbica, v njej manjša denarnica, 1 tedenska železniška karta in l^zelena legitimacija z 2 Din; 1 uhan z dvema safirjema, vdelanima v srebro; 1 ščipalnik; 1 moška žepna srebrna ura z dvojnim okrovom; 1 modra ovojnica, v njej 1 bankovec za 100 Din, 1 bankovec za 10 Din in
1	listek na ime: Ražen.
Seznamek najdenih predmetov, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani od dne 1. do dne 15. januarja 1928.:
1 nikljeva zapestna ura z zapestnico; 1 ženski šal; 1 lovski pes; 1 ženska žepna srebrna ura z usnjeno verižico; 1 usnjena črna ženska ročna torbica z raznimi predmeti; 6 bankovcev po 10 Din; 8 bankovcev po 10 Din; 1 rjava denarnica s srednjo vsoto denarja; 1 zlat poročni prstan; 1 legitimacija o istovetnosti; 1 poročna slika; 3 bankovci po 100 Din; 2 bankovca po 10 Din; 1 boa «kuna»; 1 pes volčje pasme. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti: 6 moških dežnikov, 1 ženski dežnik,
2	palici, 2 smučarski palici, 1 ženski klobuk, 1 par starih čevljev, 1 športna čepica, 1 par ženskih zimskih čevljev, 1 stara ženska obleka.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 18. januarja 1928.
Št. 373.	199 3—2
Razglas o licitaciji.
Gradbena direkcija v Ljubljani razpisuje za prevzem rekonstrukcije mostu čez Kokro pri Kranju v km 0-769 Jezerske državne ceste prvo javno pismenoofertnolicitacijo, kisebo vršila dne 2 8. februarja 192 8. ob enajstih v sobi št. 2 gradbene direkcije v Ljubljani.
Istotam se dobivajo med uradnimi urami potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Ponudbe naj se podado v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega pro-računa, ki znaša 1,481.569 Din 10 p.
Podrobnosti razpisa so razvidne Iz razglasa o licitaciji v «Službenih Novinah» in na razglasni deski gradbene direkcije.
Gradbena direkcija v Ljubljani,
dne 19. januarja 1928.
Št. 65.	187 3—3
Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Murski Soboti.
Po nalogu gradbene direkcije v Ljubljani z dne 4. januarja 1928., št, 72, razpisuje podpisana gradbena sekcija prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza na Varaždinski in Ver-žejski državni cesti.
Licitacija se bo vršila v petek dne 2 4. februarja 192 8. v pisarni podpisane gradbene sekcije.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 7 z dne 20. januarja 1928.
Gradbena sekcija v Murski Soboti, dne 17. januarja 1928.
Št. 496/11.	190 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 27 m specialnega gonilnega jermena 150 mm širine in 7 mm debeline.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 7. februarja 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 19. januarja 1928.
Št. 530/11, 531/n, 532/11 in 533/11.	197 2—2
Razpis dobav.
Razpisuje se dobava:
a)	7 kotelnih kontrolnih aparatov;
b)	1 turbinske sesaljke z motorjem in kompletno armaturo;
c)	2 centrifugalnih sesaljk, direktno spojenih z motorji, in 1 rezervnega motorja k tem sesaljkam;
č) 2 turbinskih sesaljk, direktno spojenih z motorji, s kompletno armaturo.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 1 4. februarja 1 9 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. januarja 1928.
Št. 534/11.	198 2—2
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 160 kg pokosta (firneža). Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 3. f e -bruarja 192 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. januarja 1928.
Št. 579/11.	207 2—1
Razpis dobave.
Razpisuje se dobava 30 podstavkov za jamske ! vozičke.
Natančnejši dobavni pogoji se dobivajo pri podpisani direkciji.
Ponudbe naj se vlože najkesneje do dne 7. februarja 19 2 8. ob enajstih.
Direkcija državnega rudnika v Velenju,
dne 20. januarja 1928.
Razne objave.
206	Objava.
Izgubil sem izpričevalo III. razreda E. meščanske šole v Ljubljani VIL letnika 1924./1925. na ime: Alfonz Ložar z Jesenic (Gorenjsko).
Proglašam ga za neveljavno.
Alfonz Ložar s. r.
---------+—-----------------
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani