PREDSTAVUAMO VAM
Zveza športnih društev Svoboda
S prvimi sončnimi dnevi v pritetku marca so pričeli v športnih društvih, katerih aktivnosti se odvijajo na zunanjih igrainifa površinah z zadnjimi pripravljalni-mi deli za letošnjo sezono. Tako v športnem parku Svoboda na Gerbiievi 61 posamezni klubi že dokon-čujejo urejanje igriSč za rekreacijo in treninge članov.
Tenis klub Svoboda utrjuje peščena igrišča, sezono bodo uradno otvorili 15. aprila, če bo vreme dopuš-čalo pa bodo z igranjem pričeli že pTej. V zidanem objektu bodo uredili še klubske prostore. Tri igrišča nameravajo opremiti z razsvetljavo in tako omogočiti igro v večernih urah. Ob teniških terenih imajo tudi urejeno igrišče za odbojko na mivki (beach valley).
Balinarji BŠK Svoboda in BŠK Bičevje imajo na razpolago šest stez. Lani so nastopali še v I. slovenski ligi, letos v drugi. Obe društvi imata registriranih po 15 do 20 tekmovalcev, rekreativnih balinarjev pa je po 80. Žal so njihova balinišča brez strehe in morajo za uradne tekme najemati pokrita balinišča dmgod. Mimogrede, v njihovih klubskih prostorih deluje tudi šahovska sekdja, ki tekmuje v I. državni slovenski ligi.
Kotalkarski klub Svoboda, je lani dograjeno kotal-karsko ploščad opremil še z varovalno ograjo iz pro-zornih plexi plošč, ki omogoča varnost kotalkarjem in razgled gledalcem. Z vrtci se dogovarjajo za učenje kotalkanja predšolskih otrok. VkJjučili se bodo tudi v gibanje za športno značko otrok, saj je glede na objekte, ki jih ima organizator možna izbira med drsanjem in icotalkanjem. V prihodnjih mesecih bodo uvedli tudi rekreacijsko kotalkanje za otroke in odra-sle, ob glasbi in razsvetljavi v večernih urah.
Hokej na travi je prav tako klub, ki uspešno deluje v okviru ZŠD Svobode. V zadnjih letih so dosegli dva naslova državnih prvakov, od tega enega dvoran-skega.
NOGOMETNI KLUB SVOBODA - OPTIMI-ZEM je bil ustanovljen že leta 1952. Z njim se je dejavnost na Svobodi tudi pričela. Ze 40 let uspešno delujejo v različnih kategorijah in tekmovalnih si-stemih.
Sedaj tekmujejo v I. slovenski ligi. Sezono so priče-li v začetku marca. Glede na materialne možnosti za pridobivanje igralcev je moštvo v optimalnem sred-njem delu tabele v ligi. Razen članske ekipe skrbijo tudi za podmladek, saj v svojih vrstah združujejo mladince, kadete, starejše in mlajše pionirje ter pred-tekmovalce cicibane.
V eni sezoni je v nogometne dejavnosti vključenih 150-200 članov. Zanje skrbi pet do šest trenerjev, med njimi dva pedagoga, tako, da razen športnega skrbijo tudi za vzgojni vidik.
Vsekakor bi morali različni športni organi, občina oziroma družba posvečati več pozornosti razvoju športa in njegovemu pozitivnemu vplivu na razvoj mladih osebnosti.
Nekaj besed o zvezi
Zaradi lažjega upravljanja objektov in izvajanja finančno administrativnih del so sicer samostojni klub združeni v ZŠD Svoboda. O delovanju zveze in tre-nutnih problemih nam je več povedal predsednik zveze Marko Žvanut.
Športni park Svoboda je funkcionalno zaokrožen kompleks površin in objektov. Žal pa je bila polovica zemljišč denacionaliziranih. Ostala so samo še zem-ljišča na katerih so zidani objekti in igrišč, pa še za to se potegujejo bivši lastniki.
Tenis klub Svoboda obvešča
Tenis klub na Gerbičevi 61a obvešča doseda-nje člane, da lahko igralnino poravnajo s polož-nico, ki so jo prejeli po pošti, do 20. marca 1994.
Pravice iz igralnine A, B in C kartice so raz-vidne iz igralnega reda, ki ga prejmete ob prev-zemu kartice. Kartico lahko dvignete s položnico o poravnani igralnini v prostorih Tenis kluba Svoboda vsak ponedeljek, sredo ali petek od 8. do 12. ure.
Člane obenem pozivajo, da se udeležijo delov-ne akcije, ki bo predvidoma zadnji vikend
Trudijo se, da bi postali zavod. S spremenjenim statusom bi se izboljšal tudi način financiranja. To poiskušajo izpeljati v čimkrajšem času, vendar čakajo še na nov Zakon o društvih, da bi v zvezi z njim lahko izpeljali možna lastninjenja.
MSIRKŠ jim za vzdrževanje športnega kompleksa nakazuje le 300.000 tolarjev mesečno, kar je glede na obsežnost terena odločno premalo. S spremembo statusa bi lahko uredili tudi način financiranja.
V  objektih imajo na žalosl še dva najemnika, ki zahtevata več kot 400 kvadratnih metrov površin za deset let. V času, ko so bile najemne pogodbe skle-njene je bila oddaja finančno smotma. Danes bi zaradi Širitve prostore potrebovali sami, za garderobe in sanitarije, tako pa jim je adaptiranje prostora onemogočeno.
V  nadaljnji viziji razvoja imajo urejanje teh zak-ljučnih površin z igrišči, objekti parkovno urcditvijo, kar bi prebivalcem Viča omogočalo več športne re-kreacije. Zaradi problemov v zvezi z lastninjenjem, statusom in financami, pa so možni le manjši premiki.
F. V.