VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec Veriagspostamt 9020 Klagenfurt izhaja vCetovcu Erscheinungsort Kiageniurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. LETNIK XXXVii CELOVEC, PETEK, 5. FEBRUAR 1982 ŠTEV. 5 (2056) AH ŠE VEDNO VELJA NACiSTiČNi UKAZ: „Karntner, sprich deutsch!" S skiicevanjem na „vzorni" zakon o narodnih skupinah zavrača dežeini šoiski svet v siovenščini pisane vioge Kakor da bi še vedno živeii v časih „tisočietnega rajha", ko je na Koroškem veijai ukaz nacističnih obiastnikov „Karntner, sprich deutsch!": dežeini šoiski svet noče upoštevati staiišč koroških Sio-vencev k aktuainim vprašanjem šoiske reforme ter enostavno zavrača njihove vioge, ker so napisane v siovenskem jeziku. Taka je na Koroškem stvarnost na začetku ieta 1982, v trenutku, ko dežeini giavar in drugi vodiini predstavniki tristrankarsko btagosiov-ijene dežeine poiitike hvaiisajo tako imenovani zakon o narodnih skupinah kot „vzorno rešitev" manjšinskega vprašanja ter zavestno v nasprotju z dejstvi širijo neresnično trditev, da je čien 7 državne pogodbe izpoinjen. LANDESSCHULRAT FUR KARNTEN 90i0 KLAGENFURT / PARADEISERGASSE !2 / POSTFACH 487 / FERNRUF 8) 8 4! - DURCHWAHL zu Z!: 6764/81 Herrn Prof. Milan Kupper Fiorian-Groger-StraBe 9 9020 Klagenfurt Sehr geehrter Herr Professor! 26.!.1982 Urschriftlich !hre Eingabe vom 23. !. !982 und die damit vorgelegte Beilage kann, da sie nicht in deutscher Amtssprache verfaBt sind, nicht in Behandlung genommen werden. Auf dte Bestimmungen des § 13 Abs. 3 des Volksgruppengesetzes, BGB1. Nr. 396/1976, , /- in Na povabilo deželnega šolskega sveta sta Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev kot predstavništvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem izdelala podrobna stališča k vprašanjem sedanje šolske reforme ter jih preko svojega zastopnika v kolegiju deželnega šolskega sveta posredovala pristojni šolski oblasti. Toda deželni šolski svet je vloge zavrnil z uteme-!jitvijo, da jih ne more obravnavati, ker „niso napisane v nemškem uradnem jeziku". Pri tem se sklicuje na določilo zakona o narodnih skupinah, po katerem jeziki manjšin niso priznani kot ..notranji uradni jezik". Tukaj prihaja v polni meri do izraza ..demokratičnost" sedanje ureditve in hkrati tudi ..širokogrud-nost" oblasti napram manjšinam. Deželni šolski svet zavrača vloge slovenskih organizacij s sklicevanjem na določilo, ki govori o jeziku notranjega poslovanja, torej o jeziku, ki se ga poslužujejo uradniki znotraj urada. Od kdaj pa sta osrednji organizaciji koroških Slovencev vgrajeni v urade deželnega šolskega sveta, da bi bili vezani na predpise o notranjem poslovanju? V kolikor pa bi deželni šolski svet svoje odklonilno stališče skušal ..utemeljevati" morda z okolnostjo, da mu je vloge koroških Slovencev formalno posredoval njihov zastopnik v kolegiju deželnega šolskega sveta, potem moramo ugotoviti, da imamo tukaj opraviti s klasičnim primerom sofizma in sprenevedanja, kajti celo za nepismenega človeka mora biti povsem jasno, da pri zavrnjenih vlogah ne gre za OB AKCiJAH „POMOČ)" POLJSKi": ZVEZA KOROŠKtH PARTtZANOV vabi na spominsko svečanost ki bo v nedeijo 7. februarja 1982 ob 11. uri ob grobu narodnega heroja Matije Verriika-Tomaža in tovarišev, na pokopaiišču v Svečah v Rožu. pisma posameznika (ki bi kot član kolegija deželnega šolskega sveta morda bil podrejen predpisu o notranjem uradnem jeziku), marveč nedvoumno za vloge in stališča obeh osrednjih slovenskih organizacij kot legitimnega predstavništva slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Vloge koroških Slovencev zavrača deželni šolski svet s sklicevanjem na zakon o narodnih skupinah in s tem takorekoč uradno potrjuje pravilnost in upravičenost odklonilnega stališča do tega zakona; obenem pa postavlja na laž vse tiste poklicane in nepoklicane po-tvarjalce resnice, ki ta zakon imenujejo „vzorno rešitev" manjšinskega vprašanja in izpolnitev določil člena 7 državne pogodbe. Kajti zakon, ki manjšinam pravic ne daje, marveč nasprotno jemlje in zožuje, vendar ne more biti vzorna rešitev manjšinskega vprašanja, ampak je „vzoren" edinole kot orodje raznarodovJne politike. Takega zakona pa še zlasti ne moremo priznati kot izpolnitve mednarodnopravnih zaščitnih določil člena 7, temveč smo ga in ga bomo tudi v bodoče dosledno odklanjali kot eklatantno revizijo državne pogodbe. V tem smislu je treba tudi deželnemu šolskemu svetu povedati, naj ..otroka imenuje pri pravem imenu": Če pri reševanju aktualnih vprašanj šolstva ni pripravljen upoštevati utemeljenih stališč in upravičenih zahtev koroških Slovencev, potem naj to tudi jasno pove, namesto da se zateka k prozornim metodam formalističnega dlakocepstva. Njegovega sedanjega ravnanja namreč ne moremo drugače razumeti, zlasti če vemo, da je deželni šolski svet v zadnjem letu ali dveh sprejel brez ugovora že celo vrsto vlog, ki so bile prav tako napisane v slovenskem jeziku in mu posredovane po isti poti kot tokrat. Spored: polaganje vencev, nastop pevskega zbora, govor in recitacije Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu.. Giavni odbor Zveze koroških partizanov Danes v ZnnsbrucAru nov sesfaneAr o /užn/ 7Vro/s/ri' Danes se bo v Innsbrucku spet sestal .tirolski komite", kjer bo južnotirolski deželni glavar in predsednik južnotirol-ske ljudske stranke Magnago poročal avstrijskemu zunanjemu ministru Pahru o nedavnih razgovorih pri vladi v Rimu. Njegovo poročilo bo — sodeč po izjavah, ki so jih južnotirolski predstavniki podali neposredno po srečanju s predsednikom italijanske vlade Spado-linijem — izpadlo verjetno precej negativno. Njihove ocene so segale namreč od nezadovoljstva do izrazite razočaranosti in je bilo vsaj .med vrsticami" že tedaj opaziti, da želijo od Avstrije kot zaščitnice doseči nove korake vsaj v Rimu, če že ne kar pri Združenih narodih. Težnje v smeri ostrejše .govorice" v dialogu z Rimom je pri južnih Tirolcih opaziti že dalj časa — lanskoletni dogodki okoli kongresa SVP so bili dovolj zgovorni. Verjetno je sploh samo treznejšemu in pomirjevalnemu vplivu Dunaja pripisati, da se v vrstah južnotirolskih .jastrebov" že kat precej glasno izražene zahteve po samoodločbi (torej po odcepitvi od Italije — op. ured.) niso stopnjevale v nov val dinamitskih atentatov. Zato je tudi zmaga Magnagove .zmernejše linije* na lanskem kongresu lahko le kratkotrajna, če ne bo v doglednem času uspelo doseči vidnega napredka vsaj v enem od tistih vprašanj, ki še niso urejena v smislu .paketa", se pravi na podlagi doslednega spoštovanja narodnostnega proporca, ki pa ga v vrstah južnih Tirolcev pojmujejo tako strogo, da že skoraj meji na politiko segregacije. Ravno ta usmerjenost pa na drugi, to je italijanski strani vzbuja odpor proti preveč naklonjenemu reševanju odprtih vprašanj, pri čemer je treba zlasti upoštevati tudi psihološki moment rezultatov zadnjega ljudskega štetja, ki je na Južnem Tirolskem pokazalo vidno, naravna merila daleč presegajoče nazadovanje italijanskega elementa. V luči vseh teh pojavov je seveda še posebno zanimivo, do kakšnih zaključkov — in morda tudi sklepov — bodo prišli na današnjem srečanju v Innsbrucku. Potrebna je iskrena solidarnost me pa svetmhHnsko pretakanje krokodHovih soiz Za minulo soboto in nedeljo je ameriška vlada uprizorila široko ..manifestacijo solidarnosti" s poljskim narodom ter v to akcijo potegnila tudi številne druge države, posebno v zahodni Evropi. V Ameriki je bil glavni akter sam predsednik Reagan, ki je očitno hotel pokazati, da je še vedno vešč v svojem nekdanjem poklicu. In tako se je pred filmskimi kamerami reproduciral kot pravi filmski igralec, le prezrl je pri tem svojem nastopu, da tokrat glavne vloge ne igra v kakšni holivudsko plehki filmski komediji, marveč v političnem spektaklu, ki je v domači ameriški in zlasti v široki mednarodni javnosti naletel na zelo deljene reakcije. Reaganovo izražanje solidarnosti s poljskim narodom je bilo namreč vse prej kot prepričljivo in verodostojno. Saj doma in v svetu vendar še niso pozabili, kako je isti Reagan, ki je tokrat obsojal oblasti na Poljskem zaradi zatiranja sindikalnega gibanja in kratenja delavskih svoboščin, šele pred meseci brutalno zatrl stavko uslužbencev ameriških letalsikih družb, ki jih je pustil najprej ukleniti v verige in potem vreči iz službe. Javnost tudi obsoja način, kako Reagan v dejanjih izkazuje pomoč poljskemu narodu: ko svoj ame- riški eldorado vseh svobodoželjnih zapira pred poljskimi begunci in proti Poljski uvaja gospodarske sankcije. In predvsem odreka demokratična javnost Reaganu in njegovi vladi vsako moralno pravico, očitati drugim vmešavanje v notranje zadeve tujih držav (konkretno Sovjetski zvezi glede Poljske), dokler Washington nudi vso finančno, vojaško in politično pomoč fašističnim režimom v Latinski Ameriki in drugod, da krvavo obračunavajo s svojimi narodi. Zato je bila televizijska „show" predsednika Reagana pravi bumerang zanj osebno in za vse tiste, ki so se pustili bolj ali manj vpreči v voz te dvomljive ..solidarnostne akcije'". V Ameriki sami in v drugih državah so na številnih zborovanjih izražali solidarnost s poljskim narodom, toda obenem so kritično obsojali tudi dvoličnost ameriške politike: njene predstavnike so opozarjali na Salvador, kjer vojaška hunta le z izdatno pomočjo Amerike lahko nadaljuje zatiranje ljudstva; na Izrael, kjer Washington krije in podpira imperialistična osvajanja tujih ozemelj s strani Beginove vlade; na Južno Afriko, kjer rasistični režim z ameriškim odobravanjem nadaljuje zločinsko politiko apartheida; in na mnoge druge primere, kjer se z vednostjo, dovoljenjem in podporo Amerike brezobzirno teptajo osnovne človekove pravice. Tako se je prav ob tem primeru najbolj prepričljivo pokazalo, da na način, kakor so si ga zamislili in ga zrežirali v Washingtonu, ni mogoče manifestirati resnične solidarnosti s poljskim narodom. Tega bi se morali zavedati tudi pri nas v Avstriji, saj je tudi pri nas marsikaj, kar se dogaja pod geslom pomoči Poljski, podobno bolj pretakanju krokodilovih solz kot pa iskreno mišljeni solidarnosti in pomoči — da posebej omenimo le svetohlinstvo DVP v zvezi z „napadi" kanclerja Kretskega, ker se je poleg ostre kritike na račun poljskega komunističnega režima drznil kritično oceniti tudi vlogo poljske cerkve. Resnična pomoč Poljski more biti danes le v doslednem zastopanju take politike, ki bo poljskemu narodu omogočila, da si sam najde pot iz trenutnih težav — brez vsakega tujega vmešavanja iz katere koli strani. In prav v tem smislu so na Poljskem tudi ameriško ..manifestacijo solidarnosti" obsodili kot vmešavanje v notranje zadeve suverene države in kot odkrito ..propagandno agresijo". Predlogi koroških Stovencev v zvezi sšoisko reformo Šoiska reforma naj bi v nasiednjih desetih ietih premaknita ceiot-no avstrijsko šoistvo za nekaj korakov naprej. Tako si žeiijo očetje reforme. Trenutno so v pripravi števiine zakonske spremembe, jedro šoiske reforme pa je 7. noveia zakona o organizaciji šoistva. Posiedi-ce teh reform so vse prej kot stranskega pomena za siovensko manjšino na Koroškem, prav tako pa za druge manjšine v Avstriji. Zato sta NSKS in ZSO preštudirati zakonske osnutke ter zavzeii staiišče ter prediagaii zakonodajaicu naj sprejme števiina dodatna doiočiia, ki dajejo siovenščini tudi v novih okoiiščinah ustrezno mesto. Kot poročamo na prvi strani je dežeini šoiski svet dosedaj eno izmed teh pisem zavrni), ker ni biio napisano v nemškem jeziku. Dežeini šoiski svet se skiicuje na zakon o narodnostnih skupinah, kjer ..demokratično" doiočajo, da siovenščina v notranjem posiovanju ni enakopraven uradni jezik. Staiišče obeh osrednjih organizacij je, kot že v podobnih primerih, posredovat dežeinemu šoiskemu svetu profesor Miian Kupper, ki je zastopnik koroških Siovencev v koiegiju dežei-nega šoiskega sveta za Koroško. Tokrat si je pomagata obiast s stavnim ..zakonom za pospeševanje manjšine". Upati je ie, da takšno restriktivno zadržanje ni znamenje za to, kako se bo šoiska obiast obnašata do prediogov, ki jih imata osrednji organizaciji v zvezi s šoisko reformo. Organizaciji prideta namreč do zaključka, da so šli avtorji zakonskega osnutka mimo manjšinskega šolstva, kot da ga ne bi biio. Zato ni čuda, da pridejo zastopniki manjšine do okoii 60 dopolnilnih predlogov, katere naj bi upošteval zakonodajalec. Gre za predloge k štirim zakonom, ki urejajo šolski pouk, šolsko obveznost, vzdrževanje obveznih šol ter organizacijo šolstva. JEDRO ŠOLSKE REFORME Jedro reforme predstavlja novela zakona o organizaciji šolstva (Schul-organisationsgesetz — SchOG). Preureditev šolstva naj bi najmočneje posegla na področje glavne šole, ki se naj bi v prihodnje imenovala srednja šola in se tudi po učnih načrtih le malo razlikovala od prvih štirih razredov sedanje splošno izobraževalne srednje šole (npr. v njej ne bodo poučevali latinščine in ne drugega tujega jezika). Po novem bo šola razdeljena na osnovno stopajo (sedaj: ljudska in posebna šola), ki bo posredovala elementarno izobrazbo, na srednjo strop-njo (sedaj: glavna šola, prvi štirje raz- tZ KANALSKE DOUME: redi gimnazije ter 5.—8. razred posebne šole), ki bo skrbela za temeljno splošno izobrazbo ter višjo stopnjo, (sedaj: politehnično leto, poklicne šole, srednje in višje šole), ki ji sledi %^<:dfrns^<3 stopnja z raznimi akademijami. Iz obilnega števila reform je treba omeniti še uvedbo predšolskih skupin, v katerih bodo šoloobvezni otroci, ki še nimajo šolske zrelosti, obiskovali obvezne vaje, katere pa ne bodo ocenjevali. Podobne obvezne vaje bodo uvedli v 3. in 4. razredu osnovne stopnje pri učenju tujega jezika, znižati pa mislijo tudi število učencev v razredu, pri čemer se naj bi upoštevale regionalne posebnosti. Na področju poklicnega izobraževanja bodo uvedli kolegije, neke vrste abi-turientske tečaje s posebnim zrelostnim izpitom, vrhu tega pa še specializirane tečaje za poglobitev snovi. Prav tako pa bodo podaljšali izobrazbo učiteljev. KAJ PREDLAGA MANJŠiNA? V utemeljitvi dodatnih predlogov NSKS in ZSO najdemo med drugim ugotovitev, da se je avstrijsko šolstvo Širjenje nemškega vptiva z oškodnino optantom Ustanova za izplačilo odškodnine prebivalcem v Kanalski dolini, tistim, ki so na podlagi italijansko-nemškega sporazuma 1939. leta in pod vplivom Hitlerjeve propagande optirali za Nemčijo, zapustili svoje premoženje, se izselili v Tretji Reich in se po vojni povečini vrnili v svoje kraje, ta ustanova je 40 let po tem dogodku, ki je prav gotovo takrat globoko pretresel v ta vrtinec potegnjene ljudi, izplačala odškodnino, ki po nekih ocenah znaša okoli tri milijarde lir. Točnih podatkov o delovanju te ustanove, ki je poprej imela svoj sedež v Kolnu, sedaj pa v Bonnu, ni, vendar je mogoče na podlagi informacij med prebivalci Kanalske doline in biltenov ustanove ugotoviti, da gre za izdatno odškodnino izplačano v obliki ugodnih posojil. Sodijo, da jih je doslej prejelo okoli 200 oseb, posojila pa se sučejo od 10 do 100 milijonov. Izplačujejo jih po triodstotni obrestni meri za dobo 20 let. Finančne operacije opravlja banka iz Bressanona v Južnem Tirolu. Tisti, ki posojila prejmejo, jih morajo investirati v nepremičnine. Če tega pogoja ne bi bilo, bi jih "esti na banke in dobro zaslužili. Kmetu, denimo, ki potrebuje denar za hlev, pa dajejo posojilo celo brezobrestno. Pravico do denarnega prispevka imajo tisti, ki so optirali ali pa njihovi otroci, se pravi samo sorodstvo v prvem kolenu. Nemški vpliv se je v Kanalski dolini vedno čutit, v zadnjem času pa še veliko več. Ustanovili so nemško društvo Kanattater Kulturvereih, na Trbižu delujeta kar dve zasebni radijski postaji, ki oddajata prvenstveno za sosednjo Koroško, a hkrati ju zelo poslušajo na Trbiškem. Nemški vpliv pa se ne zaustavlja samo v tej dolini, ampak ga je preko najrazličnejših oblik (manifestacija o mitteleuropski civilizaciji v Jasihu in bolj ali manj znani dolgoročni gospodarski posegi) mogoče zaznati tudi v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Nobena tajnost n), da so Nemci razširili svoj gospodarski vpliv po dolini Adige v Južnem Tirolu in da so postali lastnik številnih vil ob Gardskem jezeru. Siriti pa so se začeli tudi v naša obmorska mesta, sedaj pa so se lotili še kupovanja vinogradov. Vse to se dogaja v okviru prav gotovo dobro zasnovanega načrta, v okviru katerega ne gre samo za nakupovanje materialnih dobrin, ampak tudi ljudi. In prav to je primer s Kanalsko dolino, po kateri je nemško govoreči svet vedno stegoval roke. Nobena tajnost ni, da se v Italiji toliko stvari prodaja najboljšemu kupcu. V Kanalski dolini gre za veliko več, gre za kupovanje ljudi, za širjenje nemškega kulturnega vpliva. Če je s takšnim vplivom mogoče preprečevati proces narodnega osveščanja slovenske narodne skupnosti v Kanalski dolini, italijanski nacionalisti in desničarski skrajneži pri tem radi pomagajo. (Primorshidnevnik) razvilo vedno spet naprej, manjšinsko šolstvo pa je ostalo bolj na ravni od leta 1959. Pisci predlogov ugotavljajo tudi, da je bila doslej najboljša ureditev tista z dne 3. oktobra 1945, ki je veljala do leta 1959. V svojih vlogah sta organizaciji v preteklosti zahtevali, da se uvede slovenščina kot obvezen predmet na območju dvojezičnega šolstva. To stališče jemljeta obe organizaciji tudi za osnovno izhodišče, ki naj bi veljalo za predšolsko vzgojo, za osnovno šolo in za srednjo šolo. Zato pričakujeta od zakonodajalca, da bo vrnil slovenščini v šoli tisto mesto, ki ga ji je dal leta 1945. Glede predšolske stopnje predlagata ureditev slovenščine v smislu splošne dvojezičnosti in opozarjata, da na tem področju še ničesar ni urejeno, prav tako položaj slovenščine pri posebnih šolah ni urejen, tudi tukaj bi bilo treba upoštevati načrte manjšinskih šol. Ker je v prvih treh stopnjah osnovne šole prenizko število ur, v katerih se poučuje nemščina in slovenščina, naj bi neobvezne vaje služile poglobitvi znanja obeh jezikov, predlagata organizaciji. V glavni šoli, kjer naj bi bila reforma zelo korenita, je poučevanje slovenščine povezano sedaj z ogromnimi težavami. V eni in isti skupini se poučuje učence z različnim znanjem slovenščine, zato zahteva manjšina poučevanje slovenščine po razredih, oziroma delitev skupin pri 6 prijavljenih. V srednjih šolah naj se bi poučevala slovenščina kot obvezen predmet, v vseh splošnoizobraževalnih in poklicno-izobraževalnih višjih šolah pa naj bi obstajala možnost, da šolarji iz dvojezičnega območja izberejo namesto obveznega tujega jezika slovenščino. V poklicnih šolah naj bi veljalo isto pri tujem jeziku, ki ga poučujejo kot prost predmet. Tudi v politehničnem letniku bi bilo treba urediti status slovenščine kot obvezen predmet. V zvezi s spremembami, ki bodo prišle s celovito šolo, pa ugotavljata organizaciji, da borno branili Zvezno gimnazijo za Slovence v sedanji cbliki, dokler ne bodo dokazali, da bo stopila na njeno mesto boljša. Ker slovenska manjšina nima možnosti doseči posebnih poklicnih šol, predlagata organizaciji v zvezi z uvedbo kolegijev in specializiranih tečajev možnost dodatne izobrazbe za pripadnike manjšine. Poleg številnih drugih predlogov, ki naj preprečijo poslabšanje položaja slovenščine z uvedbo šolske reforme, se predlogi nanašajo tudi na znižanje števila učencev, ker je dvojezičen pouk zelo naporen. OB ŽtTRAJSKEM PRiMERU: Nadaljnji protesti zaradi napada na pravice Slovencev Dunajska sekcija Zveze sociaiističnih študentov Avstrije (VSStU) protestira proti sklepu občinskega sveta v Žitari vasi z dne 18.12.1981, ki odreja odstranitev dvojezičnih notranjih označb v novem šoiskem posiopju, ter zahteva njegov prekiic. Šoiskemu ravnateiju Francu Kukoviči zagotavija VSStO svojo poino podporo in soiidarnost v tej zadevi. Kot sociaiistična miadinska organizacija smo posebno ogorčeni nad tem, da so tudi občinski odborniki SPd giasovaii za ta skiep. S tem so se pregrešiti zoper vse napredne in demokratične tradicije sociaine demokracije in prav tako zoper čien 7 državne pogodbe iz ieta 1955. Ravnanje tistih občinskih odbornikov v Žitari vasi, ki hočejo siovensko narodno skupnost oropati samoumevne osnovne pravice, je moč označiti ie kot sramotno in nečastno. Tako je rečeno v pismu, ki ga je v zvezi z žitrajsko zadevo poslal ZSO predsednik dunajske sekcije Zveze socialističnih študentov Avstrije (VSStO) Kurt Sturzenbecher. Napad žitrajskega občinskega sveta na pravice koroških Slovencev namreč še naprej odmeva in zajema čedalje širše kroge tudi v avstrijski javnosti. Iz številnih krajev Koroške in ostale Avstrije pošiljajo organizacije in posamezniki protestne izjave proti diskriminacijskemu sklepu žitrajskega občinskega odbora, obenem pa zagotavljajo solidarnost in podporo ravnatelju Kukoviči. Svojo solidarnost z „akcijo za Kukovico" je med drugimi izrazila tudi Zveza demokratičnih učiteljev in vzgojiteljev na Dunaju ter protestirala proti načrtovani odstranitvi dvojezičnih notranjih označb v žit rajski šoli. Pravtako so se z žitrajsko zadevo bavili — kakor smo kratko poročali že v zadnji številki — tudi udeleženci delegatske konference Zveze slovenske mladine, ki je bila 23. januarja v Železni KapM. S svojega delovnega posveta so zastopniki naše mladinske organizacije naslovili „odprto pismo" na župana žitrajske občine Mihaela Posoda, z vsebino pisma pa so seznanili tudi ravnatelja žitrajske ljudske šole Franca Kukovico ter koroške- ga deželnega VVagnerja. glavarja Leopolda Odprto pismo ŽUPANU OBČiNE ŽiTARA VAS Ma konferenci delegatov Zveze slovenske mladine dne 23. januarja 1982 :mo pod posebno točko obravnavati tudi zadnje dogodke v vaši občini. Z začudenjem smo ugotovili, da diskriminacijski sklep občinskega sveta v občini Žitara vas v svoji nezaslišani in nacionalni nastrojenosti zoper manjšino presega doslej znane primere. Me moremo razumeti, da se vedno pojavijo osebe, ki netijo narodno nestrpnost. Zanimivo je, da se take osebe pojavijo vedno tedaj, ko so vidni pio-dovi naprednega in mirnega sožitja. Nadalje se nam zdi nerazumljivo, kako prav ijudje, ki zastopajo sociaii-stični oziroma sociaidemokratski nazor, podpirajo aii celo vodijo iniciativo za takšne incidente skrajnega nespoštovanja človekovih pravic. Kot delegati na konferenci delegatov Zveze slovenske miadine izražamo popotno soiidarnost z ravnateljem osnovne šoie Kukovico, kakor tudi z vsemi drugimi posamezniki in gibanji, ki se zavzemajo za enakopravno in mirno sožitje med narodi. V tem smislu tudi pričakujemo od Vas, gospod Posod, da vplivate na mandatarje, da nemudoma prekličejo skrajno diskriminacijski sklep ter da povrnejo stroške g. Kukoviči, kijih je imel, ko je namestil v ljudski šoli dvojezične napise in s tem na iastno iniciativo in odgovornost kot vzoren član avstrijske družbe doprinesel svoj delež k izpolnitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe. SADOVt STABILiZACiJSKiH UKREPOV: Občutno zmanjšan primanjkuj piačiine biiance Jugosiavije V zadnjem tednu je zabeležil jugoslovanski dinar pri zamenjavi v tukajšnjih bankah občuten padec, ko so večinoma plačevali za 100 dinarjev le še 28 šilingov oziroma je bilo za 100 dinarjev treba plačati 34 šilingov. Vendar je ta razvoj v veliki meri sezonsko pogojen, ko v zimskem času skoraj ni nobenega povpraševanja po dinarjih. Zato v bančnih krogih pričakujejo, da bo spomladi s pričet- Še vedno ni odgovora na vprašanje alijeKHD ,,desnoekstremistična" organizacija V ohvirH sodnega procfM, hi gd je sproži/ predscdnih horošheg^ NeirrMtdiensrn proti' sode/nvcei?! doh%??!f?!t%-cijs^egiz arhivu avstrijskega odpora na Dunaja, je kifa prejšnji teden pred danajskim sodiščem nova obravnava. Tokrat je šlo predvsem za ,,osvetlitev" vprašanja, če obstojajo in kakšne so povezave med KHD in znanimi dcsnoehstrewističr!iwi organizacijami, zlasti NDR Kajti — kakor smo v našem lista že ponovno poročali — je predmet obtožnice pred leti izdana znanstvena publikacija o desničarskem ekstremizma v zlvstriji, v kateri je med tovrstnimi organizacijami omenjen tadi K/VD. Na zadnji obravnavi je bila v središča zaslišanja in zanimanja hčerka nekdanjega koroškega nacističnega gaaieiterja Rainerja Trika džannesschiager (ki je postala „znana" zlasti lani, ko je bila skapaj s svojim bratom obtožena neonacističnega adejstvovanja in potem oproščena, kar je v domači in tadi svetovni javnosti znova spravilo avstrijsko sodstvo v dvomljivo lač). Tokrat se je predstavila kot „nosi!ka tradicij" koroških abwehr-kamp/erjev ter je zagotavljala, da kot taka „brani domovino"; vendar ni vedela povedati, zakaj in pred kom jo mora braniti. Vidno neprijetno pa ji je biio zlasti vprašanje po njenih zvezah z NDR* čeprav pozna har-gerja kot ..poštenega moža", je šele na izrecno opozorilo sodnika, da mora priča izpovedati resnico, končno ie priznala, da je aktivna članica te organizacije. O kakšnih zvezah med NDT in KMD kljub tema tadi na tej obravnavi nihče ni vedel kaj povedati in se je predvsem Teidner tradii, da bi svojo organizacijo prikazal v najboljši iači. Raje bi celo sam akrepai, če bi na kaki KND-jevski prireditvi opazil kak nacistični simbol, toda „še nikdar ni bil opozorjen" na take rečif/j — seveda, sam pa se gospod predsednik za take „ma-ienkosti" ne more zanimati, kakor svoječasno baje tadi ni „opazii" hujskaškega gesla proti slovenski gimnaziji (.Slovenska gimnazija — veliki strap/j, čeprav je biio ves čas njegovega dolgega govora izpostavljeno neposredno pred govorniškim odrom. Na obravnavi je bil Teidner opozorjen tadi na njegov članek, v katerem je odlikovanje bivših koroških partizanov s častnim znakom zasiag za osvoboditev Avstrije imenoval ,,nečastno in perverzno". V zagovor je ponavljal neresnično trditev, da so se partizani po vzpostavitvi repab/ike Avstrije borili za prikijačitev velikih delov Koroške k /a-gosiaviji; takaj je treba namreč opozoriti na zgodovinsko dejstvo, da je bila Avstrija mednarodnopravno vzpostavljena šele z državno pogodbo iz ieta 1933, s katero je biio /ormaino arejeno tadi vprašanje meja. Kakor že povedano, glede odnosov med KMD in NDT tadi ta obravnava ni prinesla razjasnitve. Morda bi k pojasnitvi lahko prispeval nekdanji organizacijski vodja KND Stoarac, ki je medtem ,,presedlal" k NDP, vendar se povabila sodišča tokrat ni odzval. Proces je bil zato spet preložen in bo prišlo 13. marca do nove obravnave — če medtem ne bi dosegli izvensodne poravnave, ki je po mnenja nekaterih opazovalcev baje že tokrat „viseia v zraka". Tako bo torej vprašanje, aii je KND desnoekstremi-stična organizacija, ostalo še naprej sporno, kajti zadovoljivega odgovora tadi v tem smisla ni mogoče videti, kakor si je to predstavljal Teidnerjev odvetnik Maper, ki je ..nedolžnost" KMD dokazoval z zelo poenostavljeno Jormaio.' „Če bi bil KND desnoekstremističen, ijadje kot deželni glavar Wagner organizacije gotovo ne bi priznali." Aii takšno argamentiranje — posebno na Koroškem in v zvezi s takšnimi organizacijami — ie ni malo preveč naivno, da bi ga mogel kdo resno jemati? kom poletnega turizma vrednost dinarja spet narasla. Po drugi strani pa v Jugoslaviji beiežijo prve vidne uspehe ukrepov, ki so jih začeti uveljavljati v okviru gospodarske stabilizacije. Predvsem velja to glede plačilne bilance ter je zvezni izvršni svet tozadevno objavil zanimive podatke. Tako so na podlagi podatkov o izvozu in uvozu blaga do 31. decembra 1981, nadalje podatkov o neblagovnem poslovanju s tujino za 10 mesecev ter po ocenah, ki so jih napravili na podlagi predhodnih podatkov o neblagovnem poslovanju s tujino v novembru in decembru, prišli do ugotovitve, da je znašal primanjkljaj plačilne bilance Jugoslavije v letu 1981 na konvertibilnem področju okoli 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko je bil z območjem klirinškega načina trgovanja dosežen suficit v znesku okoli 650 milijonov dolarjev. To pomeni, da je celotni deficit plačilne bilance lani znašal okoli 750 milijonov dolarjev in je bil torej daleč pod pričakovano višino, saj so računali s skupnim deficitom v višini 1,8 milijarde dolarjev. K uspešnemu zmanjševanju plačilnega primanjkljaja je najbolj prispevalo povečanje izvoza blaga, ki je bilo lani v primerjavi z letom 1980 večji za 22 odstotkov, medtem ko se je uvoz blaga v istem obdiobju povečal teza 5"/o. Ti rezultati so biii doseženi pri razmeroma zadovoljivi rasti industrijske proizvodnje za 4,2 odstotka, kar je v skladu z načrti za leto 1981. Vendar pa na pristojnih mestih poudarjajo, da bo za tak razvoj treba skrbeti tudi v letu 1982. Predvsem bo treba doseči nadaljnje povečanje izvoza na konvertibilna področja vsaj za 12"/o, medtem ko se naj bi celotni izvoz povečal za 8,5 "/o. Prav tako pa bodo morali posvečati skrb prizadevanjem za znižanje stopnje inflacije, in sicer za polovico, tako da bi znašala le še 15 odstotkov. Jubitejno 15. pevsko srečanje Od Ptiberka do Traberka ZVEZKA GiMNAZiJA ZA SLOVENCE V CELOVCU OBJAVA Zvezna gimnazija za Stovence v Ceiovcu sporoča: 1. Po posebnem odtoku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih žetijo dati v šoi-skem tetu 1982/83 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šoiskega !eta, v času od 8. do 26. 2. 1982, rav-nateijstvu Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Ob prijavi za sprejem je treba prediožiti ravnateijstvu spričevaio prvega semestra 4. razreda ijudske šoie, rojstni iist in dokaz avstrijskega državijanstva. 2. Pravočasno prijavtjeni učenci, ki bodo ob koncu šoiskega teta 1981/82 po oceni ijudskošoiske konference sposobni za vstop v prvo vrsto giavne šoie (ERSTER KLASSENZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita. 3. Prijavijeni učenci, ki ne bi dosegii tako dobre ocene, bi moraii deiati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodita sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi poiovici junija 1982. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 7. juiija 1982. 4. Konec maja 1982 bo vodstvo ijudske šoie javiio gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijaviti za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateijstvo gimnazije pravočasno obvestiio starše o sprejemu učenca oz. potrebi prijave k sprejemnemu izpitu. 5. Zakasneie prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovotjenjem Dežeinega šoiskega sveta. 6. Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z rav-nateijem. Prijave za sprejem v gimnazijo iahko opravite osebno v šoiski pisarni aii pa se obrnete pismeno na nasiov: Zvezna gimnazija za Siovence, Prof.-Janežič-Piatz 1, 9020 Kiagenfurt/Ceiovec. RAVNATELJ: dr. Reginaid Vospernik i. r. Zaktadi NUK — razstav!jeni v Cankarjevem domu Ob slovenskem kulturnem prazniku V pro- rforK te J??; pote^jo šrevi/ne prire-v počastitev slovenskega k%/-tMrnega praznika #. Jekrnarja. TatZi Slovenska prosvetna zveza je sinoči v Celovca prired;7a svojo Prešernovo pros/avo /n se s tem pok/oni/a veii-ketna sina slovenskega narotfa, ki je s svojimi neminljivimi ametniškimi stvaritvami slovenski narotf avrstii tnetf ka/tarne narotfe sveta. France Prešeren s svojo poezZjo nZ Ze vzor svojim potomcem pesniške ke-setZe, marveč je tZejansko v zavestZ s/ekernega 5/ovenca, ki prav s Prešernovo poezZjo pZemenZtZ svoj narotZ-nZ ponos. TotZa ok siovenskem kaZ-tarnem praznika je apravZčeno vprašanje, aZZ se te zavestZ Zn ponosa po-sZažajemo v zatZostni merZ Zn, aZZ Ze-to prenašamo na svoje otrobe, prZjateZje Zn znance, ki ne vetZo za veZZčZno Prešernovega sporočiZaf Pa seveda ne kaže iskati otZgovora na postavZjeno vprašanje, marveč samo za namen, tZa o Prešerna razmZšZjamo z dragega zornega kota: z naše asoa*ne koroške majknosti, ki pa prav o Z? Prešerna izgaki svoj pomen, kajti o Z? Pranja Prešernove poezZje čZovek postane ko-gat, Pot je kogata njegova Pamana, narotZoZjakna Zn otZZočna Pese^Za. /n PoZj Po se tZan Prešernove smrtZ otZ-mZPa v tZrago stoZetje, PoZj nam je njegova poezZja PZZžja, živa Zn mesZ-jansPa PPratZ. OP njem nam naša narobna zavest tZoPZva potZoPo, PZ nZ-ma nZc sPapnega z egoZzmom Zn na-paPom, ampap vzPaja potrePo po enaPopravnostZ Zn tZoPrem sosedstva. Prešernova ZtZravZjZca nas je votZiZa sPozZ temna oPtZoPja zgotZovZne, vZZ-vaZa ap Zn pogam, z/astZ v časa na-cZzma, Po je šZo za PZtZ aZZ ne PZtZ. z! tetZaj je sZovensPZ narotZ PoZj Pot PtZaj PoZZ poprej vzZjaPZZ svojega ve-Z;kega pesnZPa m njegovo vZzzjo. Zn Po je po ^ZoZgZP ZetZP kade preZzPaš-nje premaga/ sovražnika Zn Po ma je zasZjaZo sonce svoPocZe, sZ je za svoj PaZtarnZ praznZP ZzPraZ #. jePraar, tZan pesnZPove smrtZ Zn taPo potrtZZZ nesmrtnost Prešernovega cZaPa. Prešernova pesem je tem PoZj po-trePna tatZZ nam ^Zovencem v zamejstva, PZ še vedno oPčatZmo prezZr Zn PrZvZco, pjer še vedno apamo na čZo-vecnost mocnejšZP. Zato je Prešeren tatZZ naš Pot smo mZ sestavnZ deZ ce-Zote sZovensPega narotZa Zn njegove PaZtare. Prav zdaj, oP sZovensPem PaZtarnem praznZPa je tem PoZj po-trePno, tZa PorošPZ SZovencZ izpričajo svojo narodno pripadnost. ^ svo-/o PaZtarno tZejavnostjo Zn množič-nZmZ nastopZ Pomo to v meseca je-Praarja tadi potrdiZi: šZZ Pomo na pevsPo srečanje od PZZPerPa tZo Pra-PerPa, posePno pa Pomo Zetos prZsot-nZ na prZretZZtvaP oP sZovensPem PaZ-^arnem praznZPa v CorenjsPZ regZjZ, Pjer kodo pevsPZ zPorZ Zn tZrage sPa-pZne ^PZ nastopaZe v čaranja, Tržiča, RadovZjici, ZiPojjZ Pop; Zn na /ese-nZcap. .Seveda se kodo našZ predstav-nZPZ adeZežiZi osrednje Prešernove pro-sZave P. jepraarja v PjaPZjanZ, Pjer PotZo sZovensPZm ametnZPom podeZiZi Zetošnje Prešernove nagrade za njZPo-ve dosežke na področja ametnostZ. Siovensko kuiturno društvo v Ceiovcu vabi na predavanje z diapozitivi v petek 5. februarja 1982, ob 19.30 uri v dvorani Siomškovega doma v Mohorjevi hiš) PODZEMSKE JAME Predavateij Oto Jameinik že vrsto iet posveča svoje zanimanje jamarstvu. V reviji Carintia je objavi) že strokovne popise svojega deia. Z besedo in siiko nam bo predstavi) jame, ki jih je odkrii in prepie-zai. Pokazat nam bo jame iz oko-iice Obirja, o katerih so časopisi pred nedavnim poročati. Verjetno ste radovedni tudi Vi in zato Vas k predavanju prisrčno vabimo! Za SKD v Ceiovcu: dvor. svet. dr. Pavie Zabiatnik Jutri se bo pričelo 15. pevsko srečanje Od Pliberka do Traberka, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij občine Ravne na Koroškem v sodelovanju z ZKO Dravograd ob Dravi in v Slovenj Gradcu ter s Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo v Celovcu. 2e iz imen organizatorjev je razvidno, da gre za veliko pevsko manifestacijo, ki zajema pevske zbore obeh strani Koroške, razen tega pa je to tradicionalno pevsko srečanje že 15. po vrsti in zato jubilejno. Temu primeren je tudi spored letošnjega pevskega srečanja Od Pliberka do Traberka, ki bo v času od 6. do 28. februarja 1982 in se bo odvijalo v Kotljah, v Mežici, v Črni, v Dravogradu, na Prevaljah, v Pliberku, na Radišah, v Radljah, v Slovenj Gradcu in na Ravnah. Iz tega je razvidno, da srečanje zda-leka presega naslov prireditve, tako po krajih kot po udeležbi pevskih zborov. Ob tej priložnosti je treba poudariti, da na tem sreča-nju od vsega začetka sodeluje moški pevski zbor SPD „Edinost" v Pliberku, ki bo zastopan tudi na letošnjem jubilejnem srečanju. Organizatorjem je ietos uspelo pridobiti k sodelovanju 45 pevskih zborov, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič slavi letos 10-letni-co svojega obstoja. Jubilejni koncert je imel prejšnjo soboto, na katerem se je ta odlični zbor predstavil s svojo mednarodno partizansko in delavsko pesmijo. TPPZ Pinko Tomažič od vsega začetka vodi prof. Oskar Kjuder in je v teku desetih let z zborom izvedel številne koncerte doma in v tujini. Povsod, kjer je nastopal, je TPPZ bil navdušeno sprejet — tudi ob njegovih gostovanjih pri nas na Koroškem. Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič šteje skupno s pevci, glasbeniki in recitatorji 120 članov, kar potrjuje veliko zanimanje za sodelovanje v tem zboru, ki je od tega 23 moških, 12 mešanih, 3 ženske, 1 ženski oktet, 5 moških oktetov in 1 moški kvintet. Z drugimi besedami to pomeni, da bo na srečanju nastopalo skupno 1135 pevk in pevcev. Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo bo na tem srečanju zastopalo 16 pevskih zborov in sicer mešani zbor SPD „Danica", moški zbor SPD „Edinost" Pliberk, mešani zbor SPD „Zarja", Koroški partizanski pevski zbor, moški in mešani pevski zbor SPD „Radiše", moški pevski zbor SPD „Trta", moški pevski zbor SPD „Vinko Poljanec", mešani pevski zbor Šent-lipš, moški pevski zbor „ Kralj Matjaž", moški pevski zbor SPD „Kočna", mešani pevski zbor „Ja-kob Petelin Gallus", mešani pevski zbor SPD „Srce", mešani pevski zbor „Peca", moški pevski zbor SPD „Edinost" Šteben in mešani pevski zbor ..Podjuna". Izmed koncertov naj posebej omenimo koncert v soboto 13. 2. 1982 ob 19. uri v dvorani Schvvarz! v Pliberku in v nedeljo 14. 2. 1982 ob 14. uri v kulturnem domu SPZ na Radišah. Ljubitelje slovenske pesmi vabimo, da se koncertov srečanja Od Pliberka do Traberka udeležijo v čim večjem številu. glasnik revolucionarne in delavske pesmi na Primorskem. Na jubilejnem koncertu, je TPPZ Pinko Tomažič bil deležen številnih čestitk in priznanj. Partizanski pevski zbor v Ljubljani je TPPZ odlikoval s plaketo. ZKO Slovenije pa bo posameznim članom zbora podelila Gallusove značke. Prof. Oskar Kjuder, ki letos slavi svoj 35-ietni jubilej delovanja na glasbenem področju, je bil ob tej priložnosti sprejet med častne člane TPPZ Pinko Tomažič. Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič k 10-letnemu jubileju obstoja čestitamo tudi koroški Slovenci z željo, da bi tudi v prihodnjem desetletju njegovega delovanja s svojo pesmijo prišel v goste na Koroško. Pod pokroviteljstvom predsedstva SR Slovenije so pretekli torek v sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani odprli izredno zanimivo razstavo „Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice". V le-tej gre za prikaz največjih dragocenosti, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica in ki bodo javnosti prvič dostopna. Gre namreč za prikaz številnih svetovnih unikatov ter za unikate slovenskih in drugih knjig in rokopisov znanih pisateljev, ki jih hranijo v Plečnikovi zgradbi NUK. Razstavljenih je okoli 240 eksponatov, od srednjeveških rokopisov v latinskem in nemškem jeziku od 9. do 16. stoletja. Nadalje gre za prikaz izbora najdragocenejših inkunabul iz največje jugoslovanske zbirke in za najdragocenejše rokopisno gradivo slovenskih avtorjev, od Trubarja do Otona Župančiča in Ivana Cankarja, Kosovela in Karla Desoovnika-Kaju-ha, za izbor najredkejših slovenskih knjig od Trubarjevih do Prešernovih poezij, kakor za izbor bogatega glasbenega gradiva od 10. do prvih desetletij 20. stoletja in za dragoceno kartografsko in slikovno gradivo ter za zbirko partizanskih tiskov iz narod-no-osvobodilnega boja. V okviru razstave bodo potekale tu- di druge prireditve ter posebna vodstva skozi razstavo, zlasti za šole in druge skupine. Ogled razstave „Za-kladi NUK" bi brez dvoma bil zanimiv tudi za naše dijake in študirajočo mladino, zato priporočamo, da ogled le-te organizira ena izmed naših kulturnih organizacij ali ustanov. Razstava bo odprta ves februar, zaradi velikega zanimanja bo verjetno prišlo do podaljšanja. Razstava „Zakladi NUK" sodi v okvir prireditev slovenskega kulturnega praznika. Tako je tudi v Kranju — Prešernovem mestu, kjer bodo oz. so za slovenski kulturni praznik odprli kar tri razstave: v ste-brišni dvorani Mestne hiše so odprli razstavo „Leto 1981 — važnejša dogajanja in dosežki na Gorenjskem", v galeriji likovno razstavo Štefana Hauko, 8. februarja pa bodo v Prešernovi hiši v Kranju odprli razstavo knjižnih in likovnih del Prešernovih nagrajencev od leta 1950 do 1956. Tako bodo med drugimi na ogled dela Maksima Gasparija, Franceta Miheliča, Ivana Potrča, Frana Šaleškega Finžgarja, Jožeta Plečnika in drugih. POJASMM) V prispevku o otroški knjigi TAI z dne 29. 1. 1982 sta dve trditvi, ki jih moram resnici na ljubo popraviti: Pisec trdi, da te slikanice ni bilo mogoče izdati na Koroškem, ker tu ni posluha za slovensko besedo. Dejansko pa je tako, da je celovška založba Heyn bila pripravljena izdati slikanico. Knjiga je izšla v Nemčiji zato, ker so se ji tam nudile boljše možnosti, n.pr. višja naklada in prevod v angleščino in francoščino. Pisec trdi, da je šele založbi Drava uspelo pridobiti založbo Kiwi v Munch-nu. Totudinedrži. Založba Drava, se pravi njen podjetni založnik Lojze Wieser se je zanima! za sodelovanje in za zastopstvo pri prodaji knjige v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Drava se je pridružila Kivviju, ko je bilo že dogovorjeno, da bo knjiga tam izšla, po posredovanju avtoric. Koprodukcija Drave s Kivvijem pa je seveda plodovita in knjigi koristna, saj je na ta ančin omogočena višja naklada, in dinamični založnik Lojze Wieser zna najti poti do bralcev v avstrijskem, slovenskem in italijanskem prostoru. Marica Kulnik Trideset iet iiterarne revije Sodobnost Osrednja slovenska literarna revija Sodobnost, ki jo je ustanovila Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, obhaja letos tridesetletnico njenega izhajanja. Sodobnost je torej ena izmed tistih literarnih publikacij, ki so jo skozi vsa povojna leta oblikovali slovenski pisatelji, pesniki, esejisti in drugi spremljevalci kulturnega dogajanja v matični Sloveniji. Ob njej so nastajale nove revije, raznih literarnih smeri, ki pa so iz raznih vzrokov spet nehale izhajati. Sodobnost je torej edina revija, ki je vsa povojna leta bila glasnik sodobne slovenske književnosti in je že s tega vidika eden izmed najbolj avtentičnih analov slovenskega slovstva. Zato vsak, kdor z resnim prizadevanjem spremlja slovensko sodobno književnost, ni mogel in ne more shajati brez Sodobnosti. Tu namreč najde skoraj vsa imena slovenskega parnasa od uveljavljenih pisateljskih imen do začetnih poizkusov mladih piscev. Mladim avtorjem Sodobnost, zlasti pod urednikovanjem Cirila Zlobca, daje veliko možnosti, da potom te revije pridejo do veljave. Čeprav je Sodobnost centralno literarno glasilo Slovenije, nikdar ni zanemarilo obravnave celotnega slovenskega kulturnega prostora — od Porabja, Koroške, Primorske do Beneške Slovenije. Tako se v Sodobnosti pojavljajo tudi imena slovenskih pesnikov in pisateljev s Koroške, kakor tudi v tej reviji obravnavajo literarni kritiki leposlovna dela, ki izhajajo na Koroškem oz. pridejo izpod peres naših besednih umetnikov. V prvi številki 30. letnika Sodobnosti, njen urednik (Ciril Zlobec) razmišlja o vsebini in pomenu revije skozi vseh trideset let in si na koncu zastavlja vprašanje, čemu takšno razmišljanje ob tridesetletnici Sodobnosti? Urednik si med drugim takole odgovarja na zastavljeno vprašanje: „Zato ker je bilo to odgovorno zapisovanje pomembnih stvari ena glavnih skrbi sodelavcev in uredništev in ker je pri Sodobnosti takšna skrb tudi ta trenutek ena poglavitnih. Hkrati pa vse kaže, da je človeška, narodna in družbena usoda (ne samo naša) presiromašna, da ne bi morali večkrat skoz podobne ali ponavljajoče se težave in nesporazume, zato bomo najbrž še kdaj ocenjevali svojo trenutnost z izkušnjo preteklosti. In tudi to je tradicija. Resna umetniška, kulturna in družbenopolitična revialna beseda, ki jo Sodobnost vsa ta leta, morda z različno srečo, skuša zapisovati, je in hoče ostati odgovorno, smiselno in potrebno dejanje, ki ga ni mogoče z ničemer drugim povsem odmisliti." Jubilej Tržaškega partizanskega pevskegazbora Nastop mladih talentov Nedeijska prireditev v Piiberku je biia ponoven dokaz, da so prireditve „Pokaži kaj znaš", ki jih prireja Siovenska prosvetna zveza, na mestu in da jih miadina kot tudi starši zeio pozdravijajo. Pri Schwarz!nu je SPZ nadaijevaia to, kar je iansko jesen v šentprimožu začeia: nuditi miadini možnost, da se navadi odrskega nastopa, da miade nastopajoče vidijo njihovi sovrstniki ter jih posnemajo. Prireditve nimajo tekmovainega značaja, kar je najboijši pogoj, da se razvije prijetno in sproščeno vzdušje, v katerem mtadi taienti iažje nastopajo posiušaici pa res uživajo. nastop komorne skupine pihal in trobil, ki je s trobentami, flavtami, klarinetom in saksofonom pričarala na oder krasne zvočne kombinacije. Skupno je nastopilo več kot 100 nastopajočih, prav gotovo pa še niso prišli vsi na vrsto, tako da bo morala SPZ prirediti v prihodnje še kakšno prireditev te vrste. Priprave so potekale že več tednov, v domači posojilnici in zadrugi sta bila nabita plakata, ki sta pozivala mladino naj sodeluje na prireditvi „Pokaži kaj znaš". Joško in Anita Hudi ter drugi sodelavci SPZ pa so stopili na domove, da so tega ali onega še pridobili. Prijavilo se je nastopajočih za dvourni spored. Najmlajši obiskujejo še otroški vrtec, najstarejši pa hodijo že v gimnazijo. Prav z veseljem smo lahko ugotovili, da je bila zastopana dejansko predšolska gostilne Schvvarzl. Zapeli so posamezniki, nastopile so skupine, zapeli so ob spremljavi harmonike in kitare, flavte in klavirja, zaigrali Spored mladih talentov sta popestrila tudi dva večja zbora. Prvi je bil mladinski zbor iz Dol pri Hrastniku, kraja iz Zasavja v Slove- mladina, šoloobvezni otroci, takšni ki hodijo v glavno šolo, dijaki slovenske gimnazije, pa tudi obiskovalci velikovške gimnazije. Prav tako razveseljivo dejstvo je tudi široko območje, iz katerega so prihajali nastopajoči, saj so doma iz Nonče vasi, Vogrč, Komeljna, Vidre vasi, Podjune, Globasnice, Šmihela, Žvabeka in drugih krajev. Nad dvajset točk so pripravili obiskovalcem v prenapolnjeni dvorani Dvorana je bita napolnjena do zadnjega kotička skeče in recitirali lastne pesmice. Precej nov za naše kraje pa je bil rtiji. Odlično so zapeli slovenske narodne, prav tako pa so člani zbora recitirali številne pesmi posvečene raznim slovenskim pokrajinam. Šola, s katere prihaja ta zbor je bila iniciator zbiralne akcije mladinskih knjig, ki so jih posredovali preko Zveze slovenskih organizacij slovenski mladini na Koroškem. Že lani smo poročali o tej akciji. Šoli iz Dol pri Hrastniku se je priključilo še 30 drugih šol, ki so nabrale skupno dosedaj že več kot 15.000 knjig. ZSO jih je deloma že razdelila otroškim vrtcem, prosvetnim društvom, prav tako pa je v nedeljo po prireditvi razdelila SPZ nekaj knjig mladim nastopajočim. Ob tej priliki je ZSO izročila zastopnici šole tudi zahvalne listine za vse šole, ki so podprle zbiralno akcijo. Druga večja skupina pa je zaključila popoldanski spored in sicer instrumentalna in pevska skupina iz sosednjega Žvabeka, pod vodstvom Rozine Katz. Skozi program je vodil učitelj Jcško Hudi, ki je povezoval v podjunskem narečju in s svojim humorističnim nastopom mnogo prispeval k sproščenemu ozračju, ki se je razvilo v dvorani. Med obiskovalci je bil tudi pevovodja Folti Hartman iz Škocijana, ki se mu je prireditev dobro do-padla, in ki je dejal, da je prav gotovo še več takih mladih ljudi, ki bodo v prihodnje pokazali svoje znanje, saj je bil to prvi uspešni poskus, ki bo pomagal, da se razvije mladina, posebno še kmečka, ki je tvorila precejšen del nastopajočih. Tudi centralnemu pevovodji SPZ Hanziju Kežarju je prireditev Z vso vnemo so biii pri stvari tudi najmtajši nastopajoči, treme zgieda da spioh ne poznajo. Napeto so posiušaici spremijaii nastopajoče, dekiica, ki jo vidimo ievo spodaj je z obema rokama spremijaia har-monikaša na odru. Siovenska prosvetna zveza bo nadaiievaia s serijo ..Pokaži kaj znaš" 28. marca 1982 bo na Brnci, 27. junija pa na sončnih Radišah. Zanimiva revija za jamarje Jamarji v Sloveniji imajo svojo jamarsko organizacijo, imenovano Jamarska zveza Slovenije, ki izdaja svoje glasilo Naše jame. To je sedaj edina jugoslovanska revija s takšno vsebino, ki redno izhaja in obravnava posebnosti kraških pojavov. Revija izhaja enkrat letno na okoli 60 straneh, izhajanje podpira Raziskovalna skupnost Slovenije. Letnik stane okoli 50 dinarjev. Revija „Naše jame" prinaša razprave in članke o krasu in njegovih pojavih ter jamarske organizacijske vesti z domačih in tujih tal. S tem vzbuja tudi zanimanje za raziskovanje in boljši odnos do narave in okolja ter vzgaja mladino v ljubezni do svoje domovine. Tudi pri nas na Koroškem imamo celo vrsto jam in sicer v Karavankah (Obir) in na Dobraču. Med Slovenci opažamo vedno večje zanimanje za jamarstvo zlasti na območju Podjune. Revija „Naše jame" bi torej bila lep prispevek k utrjevanju ljubezni do jamarstva. 22. letnik revije „Naše jame" je posvečen mednarodnemu simpoziju o znanstveni in turistični vlogi Postojnske jame. Napisana je tudi v nemškem,' angleškem, francoskem in italijanskem jeziku. Naslovno stran revije predstavlja lepa barvna slika vhoda v Postojnsko jamo, ki jo je naslikal Atois Schaffenrath. Revijo „Naše jame", letnik 22, lahko dobite ali naročite v knjigarni Naša knjiga, Celovec, Pavličeva 5-7. SPD ..Vrtača" v Slovenjem Plajber-ku vabi na gledališko predstavo „JARA MEŠČANKA" (avtor: Jovan Terija Popovič) ki bo v nedeljo 14. 2. 1982 ob 19.30 uri pri Foltu v Slovenjem Plajberku. Gostuje igralska skupina SPD „Sr-ce" iz Dobrle vasi. zelo ugajala. Dejal je, da je bil cbisk imeniten in tudi posamezne točke so bile na visoki ravni. Med poslušalci pa so bili še drugi častni gostje, ki jih je predsednik Slo-\enske prosvetne zveze Valentin Fotanšek v svojem pozdravnem govoru posebej pozdravi), med dru-c m konzula SFRJ v Celovcu Alfonza Naberžnika s soprogo, predsednika nadzornega odbora ZSO Lipeja Kolenika, predsednika NSKS Matevža Grilca, kulturnega referenta občine Pliberk Stankota Vav-tija ter občinskega odbornika Frica Kerta. Proračun za teto 1982 soglasno sprejet V kako težavnem finančnem položaju so občine v naših krajih je.bilo slišati tudi na zadnji seji občinskega sveta v Pliberku. Finančni referent ravnatelj Valentin Vavti je predložil občinskemu svetu skrbno pripravljen in izravnan proračun za leto 1982. Proračun obsega izdatkov in dohodkov v vsoti 37,123.000 šil. Občinskemu svetu ostane le vsota okoli 2 milijona šilingov, s katero lahko prosto razpolaga, vse ostalo je namensko vezano za upravo, za vzdrževanje šol, socialno upravo itd. Za določene investicije v trenutnem položaju zato ni denarja. Občina je zadolžena trenutno z 8,2 milijona šilingov, to je 1300 šilingov na vsakega občana, s to vsoto spada med najmanj zadolžene koroške občine. K diskusiji so se javili zastopniki vseh frakcij, končno pa je bil proračun soglasno sprejet. V teh dneh postavlja občinska uprava tudi nekaj novih dvojezičnih krajevnih tabel, npr. v Dvoru in v Čir-kovčah, polagoma pa naj bi dobili vsi kraji dvojezične napise. Tozadevni sklep je bil sprejet v občinskem predstojništvu. Razveseljivo je, da so se po številnih letih občinski možje lotili tega vprašanja, ki je velikega psihološkega pomena za prebivalstvo naših vasi. Podlaga jim je bil zakon o narodnih skupinah, ki je že pred več kot 5 leti določil, da morajo biti v maloštevilnih južnokoroških občinah napisi dvojezični. V tej zvezi se ljudje sprašujejo, zakaj postavitev takih napisov ni možna na primer v 1. PLiBERŠKt LJUDSKi TEK [za staro in mlado) v nedeijo 14. 7. 1987 ob 13. uri v Nonči vasi [Riedi—Simon). Prijave poi ure pred startom. Prirediteij: Športno druJtvo Piiberk KatoiiJki dom prosvete v Tinjah V soboto 6. 2.1982 ob 16. uri PROSLAVA v počastitev pesnice MiLKE HARTMANOVE s predstavitvijo tridelne antoiogije Soprirediteija: KKZ in SPZ bilčovski občini. V obeh občinah — Pliberk in Bilčovs — ima večino ista stranka — torej bi bilo pričakovati, da bi v obeh občinah prišli do enakega stališča tudi v tem vprašanju. Kljub razveseljivemu dejstvu postavitve nekaterih dvojezičnih napisov v Pliberku pa ne moremo mimo dejstva, da ugotovimo, da bo ob takšni polževi brzini uresničevanje člena 7 avstrijske državne pogodbe trajalo najmanj še nekaj stoletij. Bio kozmetični sa!on Miša Pred kratkim je začela v Schiitt-gasse v Celovcu gospa Marta Wa-rasch s samostojno dejavnostjo kot kozmetičarka. Uradna otvoritev kozmetičnega salona imenovanega BIO KOSMETIK MIŠA je bila v petek 29. januarja 1982. Ostati večno mlad, no oo je nekoliko pretirano, vsaj dolgo mlad, je namen takšnih bio kozmetičnih salonov. Gospa Marta Wa-rasch, ki je diplomirana kozmetičarka se torej bavi v takšno vedo, ki je dejansko v veliko pomoč, da ljudje ostanejo ne samo mladi temveč tudi zdravi. Z rastlinskimi ekstrakti in drugimi skrivnostnimi tinkturami bo svojim strankam pripomogla, da bodo tako ženske kot moški ostali dalj časa mladi in seveda tudi lepi. Med gosti na otvoritvi je bil tudi celovški župan Leopold Guggenber-ger in njegov namestnik Kurt Peterle, ki je bil ob tej priložnosti tudi deležen takšne lepotične kure. 8. Trnovski smučarski maraton V NEDELJO 7. FEBRUARJA 1987 V ČRNEM VRHU NAD iDRiJO Program je naslednji: maraton — smučarski tek na 47 km, mati maraton — smučarski tek na 7$ km in pionirski smučarski tek na 8 km. Organizator je za ietoSnjo prireditev pripravit nekatere spremembe na dosedanjih progah, tako da bodo ti popravki prispevati k boijJim razmeram za aktivne udeiežence in tudi ceiotne prireditve. Pomembna novost je tudi ta, da se bodo iahko udeieženci 8. Trnovskega maratona giede na počutje med tekom odiočiii ati bodo tekii maraton 47 km aii maii maratons s tem, da po pretečenih 7$ km gredo v ciij za mati maraton aii pa nadaijujejo tek. Ob progah bodo organizatorji pripraviii tudi objekte za okrepčevainice, sanitetne postaje, servise za smuči ter kontroine sodniJke točke. Nadaijnji važni podatki za udeiežence teka: # Start bo ob 9.30 pred hoteiom Bor # Pri maratonu iahko sodeiujejo tekači obeh spoiov, ki so rojeni ieta 1964 in prej, pri maiem maratonu pa rojeni ieta 1967 in prej ^ Vhod v startne prostore bo dovoijen od 8.15 ure daije. Vsi udeie-ženci morajo biti 15 minut pred startom na startnem mestu za posamezne proge. # Odhod avtobusa iz Loč nad BaJkim jezerom ob 4.30 uri, iz Šentjakoba v R. ob 5.45 in iz Kožentavre (becinska črpaika Miečnik) ob 5.10 uri ^ Prijave so možne Je na iicu mesta v Črnem vrhu nad idrijo. 5 t 1 r i t 1 NASTOP PEVSKiH ZBOROV NA XV. PEVSKEM SREČANJU ,,Od Ptiberka doTraberka" Koncerti bodo: V KOTLJAH — v soboto, dne 6. februarja 1987 ob 19. uri v kutturnem domu Prežihov Voranc V MEŽiCi — v soboto, dne 6. feb. 1987 ob 19. uri v Narodnem domu V CRNi NA KOROŠKEM — v nedeijo, dne 7. februarja 1987 ob 19. uri v Kuiturnem domu V DRAVOGRADU — v nedeijo, dne 7. februarja 1987 ob 19. uri v kinodvorani NA PREVALJAH — v soboto, dne 13. februarja 1987 ob 19. uri v Družbenem domu V PLiBERKU — v soboto, dne 13. februarja 1987 ob 19.30 uri v dvorani pri Schwarziu Nastopajo: MoJki pevski zbor SPD ..Edinost" Piiberk, MeJani in moJki pevski zbor DruJtva upokojencev Prevaije, Oktet TRO Pre-vaije, Mofki zbor Vres DPD Svoboda Prevaije, KoroJk) partizanski pevski zbor Ceiovec. NA RADiŠAH — v nedeijo 14. feb. 1987 ob 14.30 uri v Kuiturnem domu Nastopajo: MeJani pevski zbor iz SentiipJa, MoJki pevski zbor KUD ..Gozdar" iz Črne, MoJki pevski zbor ..Kočna iz Sveč v Rožu, MoSki pevski zbor DPD Črna na KoroSkem. MeSani pevski zbor Jakob Peteiin Gaiius, MeJani pevski zbor .Gorjanci" iz Kot-mare vasi V RADLJAH OB DRAVt — v petek, dne 19. februarja 1987 ob 19. uri v Kuiturnem domu V SLOVENJ GRADCU — v petek, dne 76. februarja 1987 ob 19. uri v avii Šolskega centra Zakijučna prireditev bo NA RAVNAH NA KOROŠKEM — v nedeijo, dne 78. februarja 1987 ob 18. uri v Jportni dvorani pri osnovni foii Prežihov Voranc Iz pliberškega območja V zadnjem času se pri nas v Pliberku tudi športno udejstvujemo. Tako je v zvezi s to dejavnostjo v minuli jeseni nastalo športno društvo Pliberk, ki si je zadalo cilj, da napravi oziroma zgradi igrišče za tenis. Zemljišče za tenis je odstopilo podjetje Topšport, to je bil tudi vabljiv začetni kapital, da se je začelo z delom. Škoda je, da je prekmalu padel sneg, drugače bi že igrali. Pravijo, da nekateri že hodijo gledat če se je sneg že staja! na igrišču, da bi začeli igrati. Tudi zimski šport je mikaven seveda samo na območju Pece (v dolini ga je že bolj malo), kamor zahajajo številni smučarji in to predvsem Jugoslovani. Sedaj ob tem lepem vremenu z izredno lepim razgledom na lepote naših gora je smučanje na Peci še posebno privlačno. Zimski šport pa ni interesanten samo zaradi zimskih čarov, temveč predvsem tudi zaradi zdravja, kajti gibanje v zimski naravi v čistem zraku je pravo zdravilo s čudežno močjo. Pravijo, da bodo vsi tisti, ki se ukvarjajo š športom mnoga dalj živeli kot drugi. Slišimo pa tudi, kako nam bo na drugem svetu dobro šlo, da bomo tam samo še uživali. Upravičeno se sprašujemo, zakaj sploh to pehanje za daljše življenje na tem svetu?! Pa še nekaj se mi zdi čudno pri tem zimskem športu: spet mora tehnika napraviti svoje, še predno tisti športnik obuje čevlje, pritrdi „dilce" in se potem poda na že pripravljeno smučišče ali Stezo. Povsod grmijo stroji tako v planinah kot v dolinah. Brez teh pač menda nikjer ne gre več. Pre- OKRAJNA PISARNA PLIBERK Na pobudo krajevnih dejavnikov in Krajevnega odbora ZSO bo pisarna odsiej zasedena vsako drugo soboto od 9. do 12. ure. V soboto 6. februarja 1982 bo v pisarni zbornični svetnik Ignac Domej ki se bo posveti) kmečkim vprašanjem. pričan sem, da bi se slika zimskih športnikov bistveno spremenila, če ne bi bilo strojev, ki delajo zanje. Le tedaj, kot včasih, ko smo z lastnim trudom pripravljali smuči- šča in smučarske steze bi še lahko rekli, da gre tu za prave športnike, tako pa je to ime šport v veliki meri samo še modna muha. ikej Bogata dejavnost Avstrijsko -jugoslovanskega društva Dejavnost Avstrijsko-jugoslovanskega društva se je v zadnjih letih zelo povečala, kar dokazujejo številne prireditve in druge dejavnosti. To je pred kratkim na seji predsedstva društva med drugim izjavil predsednik inž. Willi Sereinig in dodal, da se bo v tem smislu nadaljevalo. Tudi v letošnjem letu ima društvo na sporedu celo vrsto prireditev in drugih aktivitet. Tako bosta v Celovcu razstavi s temo „Slovensko slikarstvo od romantike do impresionizma" in o „umetnosti vezilstva v Idriji" (narodopisna razstava). V zameno bo društvo v Murski Soboti v obliki razstave tamkajšnjemu prebivalstvu predstavilo bogato dejavnost koroških umetnikov s področja slikarstva in grafike. Ta razstava imenovana „Carantana" naj bi dobila status stalne razstave. Te dni pride na Koroško na zimske počitnice skupina dijakov iz Murske Sobote, v zameno pa bodo koroški otroci letovali v Baški na otoku Krku. Tajnik Avstrijsko-jugoslovan- skega društva, neumorni Werner M. Press! je na seji predsedstva predstavil še celo vrsto zanimivih prireditev. Tako bo meseca junija 8-dnevni kombiniran izlet — osebni avto, železnica in vožnja z ladjo — po Jugoslaviji. Ob tej priložnosti bodo udeleženci izleta obiskali Djerdapsko klisuro na Donavi in razne kraje v SR Bosni in Hercegovini. Poleg kulturnih ekskurzij bo tudi enodnevni izlet k znanemu jugoslovanskemu umetniku Jožetu Horvatu-Jaki-ju in v zimskih mesecih predstava mariborskega lutkovnega gledališča. Privlačen bo tudi folklorni večer pod motom „Hallo Nachbarn" (halo sosedje), kjer se bodo predstavile jugoslovanske in koroške pevske in plesne skupine. Kraj prireditve bo na Otoku (Maria Worth). Na programu so tudi letos ugodna letovanja za mlado in staro na znanem jugoslovanskem otoku Hvaru. Vse te prireditve oz. dejavnosti imajo plemenit namen služiti dobrososedskim odnosom med obema sosednima deželama oz. državama. RAZPiS PREDNAROČiLA: Bibliograf ij a KARLA PRUŠNiKA-GAŠPERJA Ob ietošnji drugi obietnici smrti nepozabnega Karta Prušnika-Gašperja bo izšia posebna števiika Vestnika koroških partizanov, ki ga izdaja Osrednji odbor koroških partizanov v Ljub-ijni. V posebni števiiki bo objavijena obširna bibiiografija Karia Prušnika-Gašperja, v kateri je sodeiavka Koroške osrednje knjižnice in Študijske knjižnice v Ravnah na Koroškem Marija Suhodoičan zbraia podatke o bogati pubiicistični dejavnosti Gašperja: o njegovih samostojnih knjižnih izdajah, o njegovih čiankih v raznih iistih in revijah, pa tudi o zapiskih, ki so biii ob-javijeni o njem in njegovem deiu. Ker bo posebna števiika Vestnika izšia v omejeni naktadi, razpisujemo prednaročiio na BtBUOGRAFtJO KARLA PRUŠNiKA-GAŠPERJA (cena bo znašaia 100 šiiingov), in sicer do 15. februarja 1 9 8 2. Le tako si boste zagotoviti zanimivo pubiikacijo, ki bo pomenita dragocen prispevek k poznavanju in razumevanju naše novejše zgodovine. Naročita pošijite na nasiov: „NAŠA KNJiGA" 9020 Ceiovec/Kiagenfurt Pautitschgasse 5-7 Ob štiridesettetnici pregnanstva in upora A!i se še spominjate? Tako se je začeio: 14. in 15. aprita 1942 so nacisti pregnati z domov več kot tisoč zavednih koroških Siovencev in s tem začeti uresničevati ziočinski načrt o „dokončni rešitvi" koroškega vprašanja. Prva postaja je bito zbirno taborišče v Žreicu pri Ceiovcu, kjer se je začeta čoiga pot pregnanstva, ki je trajaia tri ieta, tri mesece in tri dni... Na to smrtno obsodbo pa smo koroški Siovenci odgovoriti z uporom — vključiti smo se v vstajo siovenskega naroda. Leta 1942 so tudi na Koroškem začeie pokati partizanske puške; giasrto so oznanjate, da siovensko ijudstvo ob Ziiji in Dravi noče umreti, marveč hoče živeti in se zato bojuje proti najhujšemu sovražniku — nemškemu fašizmu. Obeh dogodkov, ki sta pred štiridesetimi teti usodno posegia v živijenje našega naroda, se bomo spominjati skozi ceio ieto. Osrednja spominska svečanost ob 40-ietnici pregnanstva in upora pa bo v nedeijo 18. aprita 1982 v cetovškem Domu gtasbe. Lese - častittjiv jubiiej V M%J v Rož% ;c prej omajal wo; 90. ž