Štajerski
Ptuj, sreda, 29. oktobra 2003
letnik LVI . št. 43 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993
ÏO ÏO iO>
= 0 ■ sd-= 0 !o
iN-
Politika
Ptujčani na olimp Stran 5
Zdravstvo
Bela knjiga z veliko lukenj Stran 7
Sv. Jurij
Ko se župan in ravnatelj ne pogovarjata Stran 7
Radio Ptuj
Uradna medicina proti alternativni
Na Radiu Ptuj v novembru pripravljamo oddajo na temo zdravje z naslovom "Bolezenska diagnostika - uradna proti alternativni medicini'. Za zagotavljanje nepristranskosti želimo k sodelovanju povabiti prostovoljko in prostovoljca s potrjeno diagnozo bolezni s strani uradne medicine.
Vsa vaša vprašanja so dobrodošla na elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ter po pošti na naslov Radio - Tednik, d.o.o., Raičeva 6,2250 Ptuj, s pripisom za oddajo Bolezenska diagnostika.
Ur
Hajdina . Z 8. seje
občinskega sveta
Potrdili traso avtoceste
Stran 4
Turizem
na Ptuju - fikcija ali resničnost
Kako to počnejo drugod ...
Stran 19
Ptuj
Kakšen bo proračun Stran 8
Sela
50 let šole Stran 9
Nogomet
Vodili do zadnje minute Stran 8
BREZPLAČNI PREGLED VAŠEGA VOZILA KATEREKOLI ZNAMKE IN NEVERJETNE CENE ZIMSKE OPREME.
PNEVMATIKE (- 20%
(Dunlop, Sava) za osebna vozila
ORIGINALNA JEKLENA PLATIŠČA (- 20%)
I zvozila VW AUDI SEAT SKODA | (Bosch, Topla, VW original)
DOMINKO d.o.o., Zadružni lig 8, Ruj
TEL: 02 / 788 11 50
Akdja velja do odprodaje zalog.
V okviru mednarodnega znanstvenega simpozija ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptuj- ďrř PADIOPTI11 skega so na prostoru med nadžupnijsko cerkvijo sv. Jurija in Mestnim stolpom odkrili kip sv.	I U J
Viktorina. Blagoslovil ga je ptujski naslovni škof dr. Anton Stres.	^^^ 89,8.98,e.i04,3
Grad . Četrta noč čarovnic na Goričkem
Strašljivo lepa no~ skrivnosti
V Gradu na Goričkem, na tromeji med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko, je v nedeljo že četrtič zapored potekala noč čarovnic. Kakšne čarovnije se poslužujejo prireditelji, da jim vsako leto noč čarovnic tako dobro uspe in privabi čez 12.000 obiskovalcev, je seveda skrbno varovana čarovniška skrivnost.
z vsakim gradom, je povezana tudi kakšna strašljiva zgodba o duhovih in čarovnicah. V občini Grad na Gori~kem, pa so se odločili skrivnostno zgodovino svojega gradu napraviti za praznik Noč čarovnic.
Noč čarovnic ali po ameriško Halloween se je na evropskih tleh praznoval že menda pred tisoč leti. Gre za keltski praznik, ko so 31. oktobra praznovali konec poletja in prihod temnega, mrzlega obdobja. Ljudje so verjeli, da se v tej noči vračajo na zemljo duše umrlih. Običaj še posebno pompozno negujejo v Ameriki, kjer se predvsem otroci našemijo v strašljive podobe, čarovnice, duhove, vampirje in podobno ter hodijo od vrat do vrat in prosijo za sladkarije. Če jih pri kateri hiši ne dobijo, se jim maščujejo s šaljivimi norčijami. Tudi hiše so dogodku primerno okrašene z bučami in strah-ci. Sama beseda Halloween je nastala iz All Hallow's Eve, kar pomeni, noč pred vsemi svetimi.
Nadal^evanJÍe Majhne, velike, strašljivo lepe čarovnice. na zadnji strani —_!_!_'_-_
Doma
Minister Rop odgovarja
Ljubljana - Predsednik vlade Anton Rop je v skladu s poslovniško prakso na začetku rednega oktobrskega zasedanja odgovoril na vprašanja treh opozicijskih poslancev, in sicer Petra Leviča (SMS) o problematiki mladih brezposelnih, Zmaga Jelinčiča (SNS) o možnih velikih odškodninah izbrisanim in Janeza Janše (SDS) o vprašanju neenakosti pred zakonom. V zvezi s specifičnim položajem tistih mladih, ki se vključujejo v izobraževanje kot brezposelni, je premier Leviču pojasnil, da jim bo država financirala njihovo izobraževanje v skladu z aktivno politiko zaposlovanja. Jelinčiču je vnovič odgovoril, da namerava vlada v celoti spoštovati odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih, saj je to temelj pravne države. Premier je kot pristranske in neutemeljene zavrnil očitke Janše o domnevnih kršitvah ustavnega načela o enakosti vseh pred zakonom.
Tretja referendumska pobuda proti izbrisanim
Ljubljana - Pobudnik Franc Majcen iz Gornje Radgone je v državni zbor vložil že tretjo pobudo za vložitev zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o izvršitvi 8. točke odločbe ustavnega sodišča. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je pobudo poslal v oceno zakonodajno-pravni službi državnega zbora, priložene podpise volivk in volivcev (teh mora biti najmanj 1000) pa v preverjanje volilne evidence ministrstvu za notranje zadeve. Kot so sporočili iz kabineta predsednika državnega zbora, bo Pahor o svoji odločitvi v zvezi s pobudo javnost predvidoma obvestil v torek oziroma najkasneje v sredo.
Ljudska stranka izbira vodstvo
Ljubljana - 27. oktober je rok za vložitev kandidature za člane novega vodstva ljudske stranke, ki bo izvoljeno 15. novembra na predčasnem volilnem kongresu v Rogaški Slatini. Doslej sta bili za predsednika SLS vloženi kandidaturi vodje poslanske skupine Janeza Podobnika in podpredsednika stranke Ivana Bizjaka. V javnosti se je pojavilo tudi ime predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Petra Vriska, ki pa za STA ni bil dosegljiv, zato ni bilo mogoče preveriti, ali namerava vložiti predsedniško kandidaturo. Kongres bo sicer izvolil še dva podpredsednika SLS, deset članov izvršilnega odbora, predsednika glavnega odbora ter predsednika sveta in 24 članov sveta.
Verske skupnosti o svojem statusu
Ljubljana - Predstavniki verskih skupnosti v Sloveniji so na posvetu, ki ga je pripravil Urad za verske skupnosti, vodil pa njegov direktor Drago Čepar, govorili o pripravi normativne ureditve položaja teh skupnosti v državi. Direktor Inštituta za pravo človekovih pravic Lovro Sturm je udeležence seznanil s slovensko in tujo zakonodajo na tem področju. Predstavniki verskih skupnosti pa so postavili številna vprašanja v zvezi z ločenostjo države in cerkve ter enakopravnostjo teh skupnosti, vero v šoli, odnosom zakonodaje Evropske unije do slovenske zakonodaje in ustave, kriteriji registracije teh skupnosti, statusom urada ter najmanjšim zahtevanim številom vernikov za ustanovitev verske skupnosti.
Po svetu
Nasilje ob začetku ramadana
Bagdad - Prvi dan muslimanskega svetega meseca ramadan je bilo v Bagdadu izvedenih pet samomorilskih napadov, v katerih je umrlo okoli 40 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Tarča napadov so bili sedež Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) in še štiri policijske postaje v različnih bagdadskih četrtih. Kot je sporočil namestnik iraškega notranjega ministra Ahmed Ibrahim, je umrlo 34 Iračanov - 26 je bilo civilistov, osem pa policistov -, 224je bilo ranjenih. Po podatkih ameriške vojske je bil v napadu na eno od policijskih postaj ubit tudi ameriški vojak, šest pa jih je bilo ranjenih.
Miloseviću se tretji svetovalec
Haag - Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Mi-loševič sme od Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zahtevati še tretjega pravnega svetovalca. To so v Haagu odločili sodniki. Miloševič, proti kateremu od 12. februarja lani poteka sojenje zaradi obtožb genocida in vojnih zločinov med vojaškimi spopadi v BiH, na Hrvaškem in Kosovu, se sicer na lastno željo brani sam. Miloševič se je smel doslej izven sodne dvorane posvetovati z dvema pravnikoma iz Srbije, ki sta sojenje spremljala s tribune za obiskovalce. Tretjega svetovalca so mu odobrili zaradi velikega števila točk obtožnic.
Še tretje neuspele predsedniške volitve?
Beograd - Opolnoči se je iztekel rok za vlogo kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo v Srbiji 16. novembra. Republiška volilna komisija je do izteka roka v nedeljo zvečer prejela šest veljavnih kandidatur. Javnomnenjske raziskave največ možnosti za zmago pripisujejo kandidatu vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Dragoljubu Mičunoviču, trenutno predsedniku skupščine Srbije in Črne gore (SČG). Najbolj vplivne opozicijske stranke so že napovedale bojkot volitev, kar naj bi še bolj podkrepilo napovedi analitikov, da bo zaradi zavezujoče 50-odstotne volilne udeležbe spodletel tudi tretji poskus, da Srbija končno dobi predsednika.
G. Radgona • Računsko sodišče ugotovilo številne nepravilnosti
Kampuš odpravlja Vodenikove napake
Minulo sredo, 22. oktobra, je računsko sodišče na svoji internetni strani objavilo revizijsko poročilo o poslovanju občine Gornja Radgona za lansko leto. Sklep o izvedbi revizije je bil izdan 8. maja 2003, osnovo za revidiranje pravilnosti izvršitve proračuna občine za leto 2002 je predstavljal realiziran proračun občine, cilj revizije pa je bil izrek mnenja o pravilnosti poslovanja občine v letu 2002.
Računsko sodišče je pri pregledu delovanja občine Gornja Radgona na{lo {tevilne nepravilnosti, za kar si je občina prislužila negativno mnenje. V lanskem letu je občina Gornja Radgona oziroma njeno vodstvo - Miha Vodenik je bil župan do 19. decembra lani, nato pa je župansko mesto zasedel Anton Kampuš - v številnih primerih ravnala v neskladju s predpisi. Med drugim je nepravilno prerazporedila sredstva proračuna za 24,3 milijona tolarjev, razporedila pet delavcev na delovna mesta, ki niso bila določena v sistematizaciji delovnih mest, presegla dovoljen skupen obseg izplačil sredstev za plače in delovno uspešnost za 183.000 tolarjev ter dala javno naročilo ponudniku, ki ni bil najugodnejši. Poleg tega je računsko sodišče ugotovilo, da je občina najela dolgoročni blagovni kredit za skoraj 33 milijonov tolarjev brez soglasja finančnega ministra ter za kar 157,7 milijona tolarjev presegla dovoljeni obseg likvidnostnega zadolževanja.
Vse razkrite nepravilnosti so bile odpravljene oz. sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi že med revizijskim postopkom,
tako da odzivno poročilo ni potrebno.
Kot so zapisali v poročilu računskega sodišča, prejšnji župan Gornje Radgone Miha Vodenik med drugim ni upošteval določil zakona o javnih financah in odloka o prora-čunuza leto 2002, ker je prerazporedil sredstva proračuna med področji in med skupinami kontov v skupnem znesku 24,3 milijona tolarjev; od tega se večji del prerazporeditev nanaša na nakazilo Vzgojno-varstvenemu zavodu Gornja Radgona za kritje nepredvidene razlike med dejansko in ekonomsko ceno. Občina Gornja Radgona je v lanskem letu petim delavcem, ki niso bili določeni v sistematizaciji delovnih mest, izplačala plačo v znesku več kot 5,7 milijona tolarjev. Napako je letos poleti moral odpraviti novi župan Anton Kampuš, ki je sprejel spremembe in dopolnitve pravilnika o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi in določil teh pet novih delovnih mest ter nanje razporedil omenjene delavce.
V poročilu računskega sodišča je kot nepravilnost zapisano tudi izplačilo sredstev za
Anton Kampuš
plače in delovno uspešnost tajnici občine v znesku 183.000 tolarjev, kar presega dovoljen skupen obseg izplačil. Med nepravilnostmi je naveden tudi javni razpis za oddajo javnega naročila modernizacije mest v letu 2002, v katerem je bila predvidena možnost oddaje javnega naročila po sklopih ali kot celota. Na razpis občine se je pravočasno prijavilo šest podjetij, pogodbo za modernizacijo pa je občina sklenila z družbo Asfalti Ptuj, modernizacijo petih cest pa je pripadla Cestnemu podjetju. Vendar slednji ni bil najugodnejši in tako je gor-njeradgonska občina ravnala v
nasprotju z zakonom o javnih naročilih. Vodstvo občine je že v revizijskem postopku pojasnilo, da družba Asfalti Ptuj, ki je bila sicer najugodnejši ponudnik, ob prijavi na razpis ni imela poravnanih vseh svojih obveznosti, zato je del javnega naročila dala drugemu izvajalcu, pa čeprav je bil dražji.
Med nepravilnostmi , je tudi dolgoročna zadolžitev za nakup stanovanj, saj Občina Gornja Radgona ni imela soglasja finančnega ministrstva za nakup, ugotovljeno pa je tudi, da je likvidnostno zadolževanje občine Gornja Radgona preseglo dovoljeno mejo za 157,7 milijona tolarjev.
Sedanje vodstvo občine Gornja Radgona na čelu z županom Antonom Kampušem je nekatere nepravilnosti, ki jih navaja računsko sodišče, že odpravili, dobrih 150 milijonov tolarjev dolga pa bodo pokrili v naslednjih dveh letih. Prav zaradi številnih nepravilnosti ter odplačevanja dolga bodo tako projekti ambicioznega Antona Kampuša ostali v predalih in omarah, kar bo gotovo vplivalo na nadaljnji razvoj tega obmejnega mesta.
Miha Šoštarič
Evropska unija in mi
Slovenija v prvi ligi kandidatk
Evropska komisija bo v sredo, 5. novembra, objavila redno letno poročilo o napredku kandidatk za vstop v povezavo. Po besedah Erwana Fouereja, ki se je prejšnji teden mudil na Ptuju, naj bi bilo poročilo znova ugodno za Slovenijo, sicer pa naj bi bila naša državah po besedah vodje delegacije Evropske komisije v Sloveniji ena najbolje pripravljenih držav za vstop v EU.
Podobne ugotovitve je pred časom odboru za zunanje zadeve v Bruslju predstavil tudi evropski komisar za širitev Guenter Verheugen. "Slovenija nima velikih problemov in je prva v ligi, kar pa ni presenečenje," je namreč dejal komisar, ko je ob pregledu pripravljenosti desetih držav, ki bodo v EU vstopile 1. maja 2004, povzemal problematična področja. Ob tem je sicer opozoril, da pregled temelji na stanju junija, ko je Evropska komisija pripravila drugo vmesno poročilo o pripravljenosti pristopnic.
"Poročila sicer šele pripravljamo, a lahko rečem, da resnih problemov na nobenem od ključnih področij ni pričakovati. Na splošno priprave pristopnic potekajo po načrtih," je dodal komisar. "Zato sem prepričan, da bodo vsi problemi, ki jih bomo morda identificirali, rešeni do dejanskega vstopa novih članic v unijo," je dodal. V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa se EU lahko na kritičnih področjih odloči za uvedbo varovalnih mehanizmov.
"Za zdaj je še prezgodaj napovedovati, ali bo do uvedbe varovalk prišlo. Bomo pa v
novembrskem poročilu morda ocenili, da bo te mehanizme v enem ali dveh primerih treba vzpostaviti, če do 1. maja prihodnje leto ne bo vse na svojem mestu," je dejal komisar Verheugen. Konkretnejši v svojih napovedih ni bil.
Komisar za širitev je sicer podal oceno celotnega širitvene-ga procesa. Poudaril je, da je prihodnji krog širitve najbolje pripravljen doslej, vseh deset pristopnic pa je z voljo ljudstva že potrdilo svoj vstop v povezavo, kar dokazuje privlačnost evropske integracije. Od sedanjih držav članic sta aprila letos v Atenah podpisano pristopno pogodbo ratificirali le dve, Danska in Nemčija.
Po besedah Verheugna v nobeni od držav članic ni resnih težav z ratifikacijo pristopne pogodbe, zato lahko domnevamo, da bo ta izvedena skladna z načrti, torej v roku, ki bo omogočil širitev 1. maja prihodnje leto. Od podpisa pristopne pogodbe se je deseterica novink sicer že vključila v delo povezave v opazovalni vlogi, pri čemer posebnih težav ni bilo.
[iritvenemu valu v letu 2004
bo kmalu sledil nov krog, in sicer naj bi v letu 2007 v EU vstopili še Bolgarija in Romunija. Pristopna pogajanja z obema državama, ki sta iz sedanje širitve izpadli leta 2001, naj bi EU končala leta 2004. "Vendar je to zelo ambiciozen cilj. Volja je, zagotovil, da se bo to zgodilo, pa ni," je opozoril komisar. Evropska komisija bo sicer pripravljenost obeh držav tudi letos ocenila v rednem poročilu o napredku, ki bo objavljen 5. novembra, ko bo podala tudi poročilo za Turčijo.
Sicer pa se 13 državam približuje še ena, je pred časom
spomnil komisar. Hrvaška je namreč v začetku letošnjega leta kot prva balkanska država in za Slovenijo druga z območja nekdanje Jugoslavije zaprosila za članstvo v EU. "Evropska komisija bo mnenje o njeni prošnji pripravila do 30. marca prihodnje leto. Tudi za Hrvaško pa bodo pri približevanju EU veljala enaka merila kot za sedanje pristopnice, torej lastni dosežki in diferenciacija," je še napovedal komisar Verheugen v nedavnem nastopu pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu v Bruslju.
Anemari Kekec
Obeležitev vstopa Slovenije v EU
Vlada Republike Slovenije je ustanovila organizacijski odbor za obeležitev vstopa Slovenije v EU, ki ga vodi državni sekretar in tiskovni predstavnik vlade Gregor Krajc. V občinah, nevladnih organizacijah in sosednjih državah priprave na praznovanja že tečejo, zato bo odbor pripravil pregled načrtovanih aktivnosti v aprilu in maju, pa tudi predlog prireditev, pri katerih bo organizacijsko, vsebinsko in finančno sodelovala vlada. Če tudi vi pripravljajte kakšen dogodek oz. slovesnost ob tej priložnosti, bomo veseli, če o tem obvestite Gregorja Krajca (gregor.krajcŽgov.si) oz. pišete na naslov Evronabiralnika (Tržaška 21, Ljubljana) ali po e-pošti evrofon@gov.si.
Ptuj • Ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega
Sv. Viktorin - zgodovinski spomin za vsakega Slovenca
V Domu sv. Viktorina, Slovenski trg 10, na Ptuju, je 25. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, prvega ptujskega škofa, ki naj bi ptujsko škofijo vodil okrog 30 let (za škofa naj bi ga postavili leta 270), in najstarejšega latinskega razlagalca Svetega pisma.
O njem so znanstvene prispevke pripravili strokovnjaki iz Slovenije, Avstrije, Madžarske in Italije. S svojo navzočnostjo sta mednarodni znanstveni simpozij počastila tudi mariborski škof dr. Franc Karmberger ter mariborski pomožni in naslovni škof Ptuja dr. Anton Stres.
Ptujski simpozij je nov prispevek k spoznavanju in vrednotenju življenja in dela sv. Viktorina Ptujskega, ki bo prispeval tudi k večjemu češče-nju in posnemanju njegovih vrlin ter herojskih dejanj, je prepričan tudi p. dr. Slavko Krajnc, pobudnik in eden glavnih organizatorjev simpozija, ki je tudi dal idejo za postavitev kipa sv. Viktorina Ptujskega. Sv. Viktorin ni le največja osebnost naših prednikov, ampak tudi najodličnejši steber krščanstva v drugi polovici tretjega in na začetku četrtega stoletja na naših tleh, je v svojem prispevku v okviru sobotnega simpozija na temo Življenje, češčenje in upodobitve sv. Vik-torina Ptujskega povedal p. dr. Slavko Krajnc.
Za kulturni utrip simpozija je poskrbel Ptujski kvartet, Dom sv. Viktorina, kjer je potekal
Črtomir Goznik
Dr. Anton Stres, naslovni škof Ptuja, p. Mirko Pihler, nadžupnik župnije sv. Jurija na Ptuju, in dr. Franc Kramberger, mariborski škof (od leve proti desni) med odmorom mednarodnega znanstvenega simpozija
kongres, so obogatile tudi slike p. Mirka Pihlerja, nadžupnika župnije sv. Jurija na Ptuju, s tematiko verovanjskega in krajinskega značaja ter razstava del in upodobitev sv. Viktorina.
V imenu Slovenske mino-ritske province sv. Jožefa je udeležence pozdravil minister provincial p. Slavko Stermšek, v imenu glavnega pokrovitelja Teološke fakultete Ljubljana
P. dr. Slavko Krajnc, docent na Teološki fakulteti v Ljubljani, glavni organizator in pobudnik simpozija ter predlagatelj postavitve kipa sv. Viktorina
dekan prof. dr. Slavko Snoj, v imenu dekanije Ptuj in Zavrč pa ptujski dekan p. Tarzicij Ko-lenko. Nekaj besed za spodbudo je simpoziju namenil tudi mariborski škof dr. Franc Kram-berger. Poudaril je, da obhajati obletnico pomeni nekaj več, vzbuditi zavest o koreninah, iz katerih rastemo, hvaležnost za bogato kulturno dediščino, ki so jo ustvarili naši predniki in nenazadnje v sebi vzbuditi čut odgovornosti za to, kar so naši predniki dali. Zahvalil se je mi-noritski provinci, dr. p. Slavku Krajncu, Teološki fakulteti Ljubljana, mestni občini Ptuj, predavateljem in vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri organizaciji in izvedbi mednarodnega simpozija ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. V imenu mestne občine Ptuj pa je simpozij pozdravil župan dr. Štefan Čelan.
Po zaslugi sv. Viktorina Ptujskega, ki je bil za Ptujčane vedno velik zgled svetosti in zato velik priprošnjik, in njegovih
delih je Ptuj znan po celem svetu. Sadovi njegovih misli še danes navdihujejo mnoge duhovne pastirje in razlagalce svetega pisma. "Če po čem, potem moramo biti Ptujčani prepoznavni po sv. Viktorinu Ptujskemu," je v priložnostnem govoru ob odkritju in blagoslovitvi kipa sv. Viktorina med drugim povedal dr.p. Slavko Krajnc. "S postavitvijo kipa ga ponovno sprejemamo v največji veličini njegovega duha, ki bogati našo sedanjost in prihodnost," je še poudaril. Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan se je dotaknil svežine njegovih misli, ki so aktualne še danes, o soodvisnosti in o spoštovanju različnih kultur, oboje bo še kako pomembno ob našem združenju oziroma povezovanju v evropske tokove. Sv. Viktorin Ptujski bo vzor Ptujčanom tudi v bodoče.
Kip sv. Viktorina je zgodovinski spomin za vsakega Ptuj-čana. "Šele danes se po tolikih stoletjih s pomočjo znanstvenih raziskav zavedamo njegovega velikega vpliva," je v obredu blagoslovitve med drugim povedal mariborski pomožni in ptujski naslovni škof dr. Anton Stres. Kip sv. Viktorina, ki je delo ptujskega akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, sta odkrila naslovni škof Ptuja dr. Anton Stres in ptujski župan dr. Štefan Čelan. Kip sv. Vik-torina je realistično zasnovan, Viktorina predstavlja v grškem oblačilu in z mitro na glavi. V levi roki drži škofovsko palico, v desni pa zvitek Svetega pisma, ki mu je kot prvi razlagalec napisal komentar v latinskem jeziku. Ob tej priložnosti je zapel zbor sv. Viktorina.
Z nedeljsko slovesno mašo v nadžupnijski cerkvi sv. Jurija na Ptuju se je zaključilo Vikto-rinovo leto, ki je trajalo od novembra 2002.
MG
Ta teden
Oktobrska sporočila
Skoraj vsi oktobrski dnevi nosijo določeno sporočilo. Praktično ni dneva, ki se nas v takšnem ali drugačnem smislu ne bi dotaknil. To je priložnost, ko na plan pridejo takšni ali drugačni podatki, podatki uspešnosti in neuspešnosti, pripravljenost in zmožnost družbe ter njena učinkovitost, da se z njimi spopade. Ker so tesno povezani s kakovostjo življenja in napredkom, bi jim že zaradi tega morali pristopati z večjo odgovornostjo in pozornostjo. Tako pa ima večina prisluh kampanj-skosti in gasilskih vaj.
Osnovni problem je v tem, da še vedno nimamo jasno začrtanih ciljev na skoraj nobenem področju. Se ne dokončanim strategijam in projektom sledijo vedno nove, ki rušijo še tisto, kar je bilo dobrega v nekem obdobju, kar je obetalo novo kakovost. Analizam, ki bi pokazale, kaj je bilo v nekem obdobju dobrega in kaj slabega, se večina raje izogiba. Na temeljih kaosa gradimo dodatni kaos, kontinuiteta pa je že zaradi ideoloških predznakov posameznih obdobij postala skorajda nebodigatreba. Če so bili prej na oblasti "ta črni", je bilo že zaradi tega vse slabo, in narobe, novi oblastniki iz novih logov bodo že zaradi tega, ker so v večini, boljši in prijaznejši za vse.
Takšno je izhodišče, kaj pa realnost? Naši politiki so daleč od realnosti, večina gradi spomenike sama sebi. Če bi bilo drugače, bi odpadli številni problemi in ne bi po nepotrebnem zganjali cirkusa ob nekaterih obrobnih vprašanjih, ki se sploh ne bi smela pojavljati. Za skoraj vsak oktobrski dan, ki nosi določeno sporočilo, bi lahko pripravili analizo, da bi vedeli, kje smo, da bi s tem tudi izboljšali stanje higiene duha. Pa nismo, ker je vedno bolje ribariti v kalnem, kot si natočiti čistega vina. Proslave in priložnostna srečanja so, kljub temu da odvračajo od realnosti, ostali neke vrste balzam za dušo. Za ohranjanje "zgodovinskega spomina" in razvojno kontinuiteto pa so že dolgo premalo.
Majda Goznik
Ptuj • Ob dnevu reformacije
Pozitiven vpliv reformacije
Na Mestnem trgu na Ptuju sta v soboto Krščanska adventistična cerkev in Mestna občina Ptuj pripravili prireditev ob dnevu reformacije.
Predstavili so tiskanje na Gut-tenbergovem tiskarskem stroju in svetopisemsko literaturo. V priložnostnem kulturnem programu so nastopile flavtistke
ptujske glasbene šole, mando-linska skupina Amos, v vlogi Primoža Trubarja pa amaterski igralec iz Ormoža Zvone Bešvir.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Tiskanje na Guttenbergovem tiskarskem stroju predstavlja vrhunsko prikazovanje tiskarske dediščine z vsemi tradicionalnimi ročnimi tehnološkimi postopki, kot so razvidni iz naslednjih fotografij. Sicer pa je protestantizem dal Slovencem prve slovenske knjige, kar je za narodov obstoj in identiteto naprecenljive vrednosti.
Radenci • S seje občinskega sveta
Je zavod prava rešitev?
Svetniki občine Radenci so na nedavni seji obravnavali tudi rebalans proračuna za leto 2003 ter odlok o ustanovitvi Javnega zavoda za šport in turizem Radenci.
Tako prihodki kot odhodki ocine Radenci v letu 2003 so se povečali za 1 odstotek, kar znaša okoli 5 milijonov tolarjev. Največ se bodo prihodki povečali zaradi 3.9 milijona tolarjev donacije Radenske krajevnim skupnostim, za slabih 250 tisočakov več bo v občinski blagajni sredstev na račun davka od iger na srečo, večji bodo tudi prihodki od podeljenih koncesij. Nižji bodo prihodki s postavke nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, saj plačilo tega ni urejeno na celotnem območju občine, bo pa naslednje leto. Med odhodki je uvedena nova postavka - 5 milijonov za vzdrževanje zdraviliških parkov, precej se bodo povečali tudi stroški vode in odvoza smeti, in sicer zaradi prevozov vode v sušnem obdobju pa tudi zaradi porabe vode športnega centra Slatina.
Nova postavka je uvedena tudi za pokrivanje razlike do ekonomske cene programov v vrtcih, kar znaša 15 milijonov, več denarja pa bodo namenili tudi za prevoze otrok in otroško varstvo. Več sredstev bo
na voljo za izgradnjo pločnika in obnovo zdravstvene postaje, 430 tisočakov namenjajo za dokončanje razsvetljave, 1,8 milijona pa za reševanje problema odvodnjavanja na delu ceste v Murščaku.
Vroča razprava se je razvila tudi ob obravnavi odloka o ustanovitvi javnega Zavoda za šport in turizem Radenci, katerega osnovna naloga naj bi bilo upravljanje in vzdrževanje športnih in turističnih objektov, poleg tega pa tudi organizacija športnih in turističnih prireditev. Zavod naj bi tako med drugim omogočal oblikovanje celovite turistične podobe občine ter dajal možnosti za razvoj športa, v prvi fazi pa bi zaposloval največ dve osebi. Koordiniral naj bi delo športnih objektov, jih vzdrževal in prodajal, kar bi vodilo tudi k razvoju turizma. Svetniki so na predlog podali kar nekaj pripomb: da v občini obstajajo športna zveza, številna športna društva in odbor za šport, ki so sposobni upravljati športne objekte, dva zaposlena pa bosta težko koordinirala številne
prireditve, ki so tudi državnega pomena. Slišati je bilo dvome o tem, ali je ustanovitev zavoda, ki se ne bo sam financiral, prava rešitev, prav tako pa ni pripravljena ocena finančnih posledic. Motilo jih je tudi dejstvo, da zavod ne bi bil pravna oseba ter da za njegove obveznosti odgovarja ustanovitelj, torej občina. Svetniki so se sicer strinjali, da je za Raden-ce najbolj pomembna panoga turizem, ki mora imeti vedno prednost, Zlatko Mir, ki je odlok predstavil, pa je pojasnil, da je ustanovitev zavoda nujna, saj v Radencih na področju turizma ni sogovornikov za pripravo programov in promocije, športna dvorana za občino mesečno pomeni pol milijona stroškov, zavod pa naj bi upravljal tudi Športni center Slatina. Kljub njegovem zagotovilu, da bodo do druge obravnave upoštevali nekatere predloge svetnikov, pa so ti menili, da trenutno čas za ustanovitev zavoda ni pravi, saj je zanj glasovala le polovica svetnikov.
Natalija Škrlec
Ptuj • Odprli častno knjigo donatorjev
Prvi so se vpisali lionsi
V jedilnici ptujske bolnišnice je bila 24. oktobra priložnostna slovesnost, na kateri so predstavniki ptujskega Lions kluba ptujski bolnišnici oziroma njenemu očesnemu oddelku predali donacijo v višini milijon tolarjev za nakup aparata za merjenje očesne hipertenzije. Sredstva so zbrali na dražbi umetniških slik, ki jih je delno prispevala ptujska bolnišnica.
Skupaj so na lanski osrednji prireditvi obletnici ustanovitvenega večera zbrali 1,5 milijona tolarjev, od tega so 500 tisoč tolarjev namenili za tradiconal-no božično-novoletno obdaritev socialno ogroženih družin in otrok na območju delovanja ptujskega Lions kluba. Roman Kalisnik, prejšnji predsednik Lions kluba je v petek v bolnišnici povedal, da jih del njihovega kodeksa zavezuje k temu, da so bogati z dejanji in skopi z besedami. Človek ob odsotnosti telesne bolečine, potrebuje zdravje duha, k čemur pa prispevajo takšne ali drugačne donacije.
Ob predaji donacije so ptujski bolnišnici izročili častno knjigo donatorjev, v katero se bodo v bodoče vpisovali vsi do-natorji, ki ji bodo podarili več kot milijon tolarjev. Prvi se je v knjigo donatorjev vpisal dr. Štefan Čelan, novi presednik Lions kluba Ptuj, in ob tej priložnosti predstavil aktivnosti, ki bodo v mestni občini Ptuj potekale v okviru programa ev-
Foto: Črtomir Goznik
Prvi vpis v častno knjigo donatorjev je opravil dr. Štefan Čelan, predsednik Lions kluba Ptuj; ob njem prejšnji predsednik Lions kluba Ptuj Roman Kališnik (levo) in direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko (desno)
Hajdina • Z osme seje občinskega sveta
Potrdili traso avtoceste
Hajdinski svetniki so na 8. seji sveta, ki je bila 21. oktobra, razpravljali o trinajstih točkah dnevnega reda.
Potrdili so spremembe proračuna, ki prinašajo za tri milijone več prihodkov in prav toliko odhodkov, proračun za letos tako znaša 533 milijonov tolarjev.
Razprava okrog osnutka odloka o lokacijskem načrtu za ureditev novega občinskega središča, ki je namenjeno stanovanjski in poslovno-trgovski dejavnosti, ni prinesla novih dejstev. Gradbeno dovoljenje za pričetek gradnje naj bi pridobili v začetku leta 2004, v tem letu naj bi pričeli tudi gradnjo.
Rrazprava okrog osnutka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dologoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje občine Hajdina je pokazala, da je v občini trenutno že okrog 170 nezazidanih stavbnih parcel, ki zavzemajo skupaj okrog 4,5 ha, želijo pa jih še povečati oziroma vključiti nove. Lahko pa se zgodi, da z novimi predlogi na ministrstvih ne bodo uspeli in jih zato ne bodo mogli vključiti v občinski prostorski razvoj. Ob tem pa hajdinski župan Radoslav Simonič opozarja na novi vidik, ki ga prinaša zakon o graditvi objektov, ker bo potrebno spremeniti občinske odloke o nadomestilih za stavbna zemljišča, ki bodo v letu 2004 prinesli tudi obdavčitev nepo-
zidanih parcel. Tako se lahko zgodi, da bodo nekateri lastniki sedaj že gradbenih parcel le-te želeli preuvrstiti nazaj v kmetijska zemljišča, da bi se izognili novim davščinam.
Idealne trase ni
Traso avtoceste Hajdina-2 na območju občine Hajdina so potrdili, s tem da se zavedajo, da idealne trase ni. Stroka je svoje opravila, sedaj je na vrsti lokalna skupnost.
"Ob umeščanju trase v prostor bo potrebno v največji možni meri prisluhniti našim občanom, njihovim zahtevam in potrebam. Gre za razna prečkanja, nivojska in izvenivoj-ska, za željo po podvozu pri križišču na Zgornji Hajdini za prebivalce onkraj proge. Če se bo gradil podvoz, bo tudi okop v Dražencih nižji, s tem bi se povečala tudi okoljska in družbena sprejemljivost omenjene gradnje. Splošna ocena, s katero trenutno razpolagamo, je naklonjena izbrani trasi, ki je dobro vrisana, se vklaplja v okolje," je po potrditvi izbrane trase Hajdina-2 na občinskem svetu povedal hajdinski župan.
S sprejemom sklepa o potrditvi poteka trase avtoceste Hajdina-2 je prenehal veljati sklep o varianti Kidričevo, prav tako je prenehal tudi mandat
komisiji za izbiro najugodnejše variante trase avtoceste skozi občino Hajdina. V prostorih občine Hajdina so razstavljeni dokumenti o trasi, ki si jih lahko hajdinski občani ogledajo vsak dan, prav tako pa jim je na voljo zvezek, kamor lahko vpišejo svoje pripombe in predloge, ki jih bodo sprejemali do polovice prihodnjega leta, ko bodo tudi organizirali javno razpravo o trasi. Zdaj je funkcijo, ki jo je do potrditve trase opravljala komisija, prevzel občinski svet.
V zvezek pripomb so peticijo že priložili krajani naselja Zgornja Hajdina, ki nasprotujejo gradnji nadvoza čez železniško progo in regionalno cesto Hajdina - Rogatec na Zgornji Hajdini. Nadvoz bi predstavljal velik tujek v ravninskem okolju, del naselja Zgornja Hajdina, ki se nahaja južno od železniške proge, bi bil zaprt za velikim nasipom, hrup z nadvoza se ne bi širil samo nad del naselja Zgornja Hajdina južno od železniške proge, temveč bi segel tudi v del naselja severno od proge, z lahkoto pa bi se nad naseljem širili izpušni plini, dodatno obrazlagajo svojo zahtevo po podvozu namesto nadvoza občani Zgornje Hajdine. Prepričani so tudi, da je to izvedljivo, nivo podtalnice pa ne bi smel biti razlog proti poteku avtoceste v podvozu. Peti-
cijo je podpisalo 161 občanov Zgornje Hajdine, sredi oktobra so jo poslali tudi na Družbo za avtoceste Republike Slovenije.
Peticijo so napisali tudi v Dražencih, kjer pa v celoti nasprotujejo izbiri različice avtoceste Slivnica - Draženci, Hajdina-2, ki pa je na občini še nimajo. Strinjajo se z različico Marjeta, zahtevajo gradnjo odseka do Gruškovja in odkritje arheoloških najdišč. Peticijo z naslovom "Proti trasi za gradnjo avtocestnega	odseka
Draženci-Slivnica" s šestimi zahtevami je na seji 25. septembra oblikovala skupina občanov -vaški odbor - ob sodelovanju dveh članov občinskega sveta iz Dražencev: Daniel Pavlica, Ivo Rajh, Dragica Polajžer, Drago Lesjak, Martin Štrafela, Jože Kokovnik in Anton Cestnik. Po napovedih naj bi jo podpisalo 400 občanov.
V občini Hajdina se v tem času intenzivno pripravljajo na praznovanje 5. občinskega praznika. Osrednja slovesnost s prireditvijo "Iz mošta vino pridi na Hajdino", županovim nagovorom, podelitvijo občinskih priznanj in županovega priznanja, podelitvijo priznanj najboljšim športnikom ter priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte v občini Hajdina bo 8. novembra.
MG
ropskega leta invalidov in so jih začrtali skupaj z mestno občino Ptuj. Pričeli jih bodo tretjega, končali pa sedmega novembra. Aktivnosti bo predstavilo osem organizacij, ki so na takšen ali druigačen način povezane z dejavnostjo invalidov. Sodelovale bodo tudi ptujske osnovne in srednje šole.
Direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko se je za prispevek lionsov zahvalil, pri tem pa poudaril, da ptujska bolnišnica ne samo prejema, temveč predvsem daje. Vse donacije, ki jih uspejo dobiti, so namreč namenjene njihovim pacientom, so
pa pomemben vir pri nakupu potrebnih aparatur. Trenutno zbirajo denar za nakup ultrazvoka za razbijanje in odstranjevanje sive mrene, ki stane 30 milijonov tolarjev. Pred tem jim je z donacijo v višini 8 milijonov tolarjev pri opremi očesnega oddelka pomagal Talum. Z omenjenimi donacijami bodo znatno skrajšali čakalne dobe pri operacijah sive mrene: letos jih bodo opravili 200, v letu 2004 že 300. Lojze Arko je tudi povedal, da z Lions klubom uspešno sodelujejo že nekaj časa.
MG
Ptuj • Občina Braslovče
Vljudnostni obisk
V soboto je bilo v ptujski Mesti hiši živahno. Dopoldne je ptujski župan dr. Štefan Čelan sprejel predstavnike občine Braslovče, ki jih je vodil župan Marko Balant, popoldne pa udeležence mednarodnega simpozija ob 1700. obletnici smrti sv. Viktorina Ptujskega.
Župan občine Braslovče Marko Balant se je v imenu predstavnikov te savinjske občine, v kateri so bili še občinski svetniki in direktor občinske uprave Milan šoštarič, zahvalil ptujskemu županu, da jih je med njihovim turističnim obiskom na Ptuju in prvim vljudnostnim obiskom sprejel v ptujski Mestni hiši. V prijateljskem pogovoru sta župana obeh občin nanizala nekatere njune značilnosti. Bras-
lovški je med drugim povedal, da se zavedajo, da je ptujska kulturna dediščina tako bogata, da v enem dnevu vsega ne bodo mogli videti, zato se bodo še zagotovo vrnili. Povabil je Ptujčane, da jih kmalu obiščejo. Občina Braslovče je ena mlajših slovenskih občin, ki je vstopila v peto leto delovanja. Glavna gospodarska panoga je kmetijstvo.
MG
Foto: Črtomir Goznil<
V Mestni hiši na Ptuju je ptujski župan dr. Štefan Čelan v soboto sprejel predstavnike občine Braslovče, ki ji je vodil župan Marko Balant (levo).
Ptuj • 13. kongres Mladega foruma Slovenije
Ptujčani na politični olimp
V kulturni dvorani ptujske gimnazije je 25. in 26. oktobra pod naslovom "Za svobodno Slovenijo v samostojni Evropi" potekal 13. kongres Mladega foruma ZLSD, ki se ga je udeležilo 100 mladih iz cele Slovenije, 21 gostov iz tujine, predstavnikov sorodnih organizacij iz Švedske, Poljske, Češke, Nizozemske, Avstrije, Nemčije, Srbije, Hrvaške, Italije in Brazilije, ter 40 drugih gostov. Mladi so pregledali delo med dvema kongresoma, sprejeli spremenjeni statut in dopolnjeni Manifest. Luka Jurija je na čelu Mladega foruma ZLSD Slovenije zamenjal 22-letni Ptujčan Dejan Levanič, študent sociologije in filozofije na Pedagoški fakulteti Maribor.
■ ■ ■ V
Po krajšem kulturnem programu je kongres odprl predsednik Mladega foruma ZLSD iz Ptuja Dejan Levanič. Ob tej priložnosti je povedal, da ptujski Mladi forum uspešno dela že peto leto in šteje 226 članov. V uvodnem delu kongresa je udeležence nagovoril dosedanji predsednik Mladega foruma ZLSD Slovenije Luka Juri, ki naj bi se po neuradnih podatkih potegoval za mesto pod-
predsednika svetovne zveze socialdemokratskih podmladkov. Izpostavil je pomen delovanja lokalnih klubov Mladega foruma, ki so tudi najbolj zaslužni za uspešno delovanje na državni ravni, in socialno vizijo, ki je tudi vizija delovanja Mladega foruma. Dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, se je v svojem govoru usmeril predvsem na to, kaj nas čaka prihodnje leto bo vsto-
13. kongres Mladega foruma ZLSD Slovenije je odprl Dejan Levanič, ki je pozneje Luka Jurija zamenjal na čelu Mladega foruma Slovenije.
pu v EU, ki je ne glede na to, kako v tem trenutku gledamo na vstop, za Slovenijo zgodovinska priložnost. Z vstopom se bodo povečala naša pričakovanja, prav tako pa tudi prizadevanja za ohranitev naše identitete. Za Mladi forum je zagotovo izrednega pomena implementacija evropskega socialnega modela, ki v središče postavlja zaposlitev in dejavnost vsakega posameznika. Dostop do znanja pa ni samo enkratna usmeritev, temveč jo morata posameznik in družba gojiti celo življenjsko obdobje. Evropsko leto invalidov in njegove aktivnosti so še samo en dokaz več naših prizadevanj, da bi imeli jutri družbo, ki bo zagotavljala priložnost vsem. Borut Pahor je kot predsednik ZLSD, ki je edina socialdemokratska stranka v Sloveniji, prišel na kongres s prošnjo, da se mladi aktivno vključijo v oblikovanje dokumenta, ki bo javnosti predstavljen do božiča in v katerem bo Slovencem jasno predstavljena perspektiva Slovenije v naslednjih desetih do petnajstih letih po vstopu v EU. Ljudem mora biti znano, kaj jih čaka, če bodo
na prihodnjih volitvah podprli Združeno listo, je še poudaril, in povedal, da je Mladi forum najbolj vitalen del stranke. 13. kongres Mladega foruma je že eden od konkretnih korakov k boljšim rezultatom na prihodnjih volitvah, pa je v imenu Območnega odbora ZLSD Ptuj povedala predsednica Marija Magdalenc. V imenu Ženskega foruma ZLSD Slovenije je kongres pozdravila predsednica Alenka Kovsca. Sledili so pozdravi tujih gostov.
V prvem delovnem dnevu so udeleženci kongresa sprejeli spremenjeni statut, v drugem pa dopolnjeni Manifest, izvolili so tudi novo vodstvo, za presded-nika Ptujčana Dejana Levaniča, kandidata Mladega foruma na listi ZLSD za evropske volitve pa sta postala Lidija Mavretič, samostojna podjetnica, ki je tudi predsednica Mladega foruma ZLSD Novo mesto, in Luka Juri, glavni in odgovorni urednik na radiu Morje in radiu Val v Kopru, ki trenutno obiskuje 2. letnik magistrskega študija na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Dejan Levanič je po izvolitvi
Ptuj • Prihodnost Slovenije v Evropski uniji
Slovenija - dežela podjetnih ljudi
Prejšnji torek je bila v dvorani Gimnazije Ptuj javna razprava o prihodnosti Slovenije v Evropski uniji. Na njej so sodelovali: Erwan Fouere, veleposlanik Evropske unije v Sloveniji, mag. Franc But, minister za kmetijstvo in gozdarstvo, Cveto Stantič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Štefan Čelan, ptujski župan, dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, in Matjaž Gerl, ki je v Bistri svetovalec za evropske projekte. Moderatorka razprave je bila Nina Sankovič.
Uvodoma je spregovoril Erwan Fouere, Irec, ki je opisal uspešno vključitev Irske v Evropsko unijo, Za Slovenijo je dejal, da je bila vedno dežela podjetnih ljudi in da ima na področju obrtništva in družinskih podjetij dolgo in dobro uveljavljeno tradicijo. Število malih in srednje velikih podjetij je doseglo povprečje držav članic Evropske unije. Mala in srednje velika podjetja so učinkovita in uspešna, članstvo v Evropski uniji pa bo brez dvoma ustvarilo nove pogoje in priložnosti ter ideje zanje. Poslovanje Slovenije izven
svojih meja za slovenska podjetja ni nič novega, saj ima že veliko pozitivnih izkušenj, potrebno pa bo opraviti še kar nekaj dela, saj je potrebno vzpodbujati prevzemanje tveganja ter bolj podpirati podjetništvo in podjetniško kulturo.
Minister Franc But je opozoril, da slovenski kmetje ne kažejo dovolj podjetnosti pri prijavljanju projektov, ki se financirajo iz Evropske unije, saj se prijavljajo bolj kot z razvojnimi projekti za nakup opreme.
Dr. Roman Glaser je posebej
Na razgovoru o prihodnosti Slovenije v Evropski uniji (od leve): Erwan Fouere, veleposlanik Evropske unije v Sloveniji, mag. Franc But, minister za kmetijstvo, dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj, moderatorka Nina Sankovič, Cveto Stantič, podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, in Matjaž Gerl, svetovalec za evropske projekte v Bistri Ptuj
opozoril, da Slovenija v Evropi ni prepoznavna, ne kot država in tudi posamezna podjetja s svojimi blagovnimi znamkami niso prepoznavna. Na tem segmentu je država storila premalo.
Dr. Štefan Čelan je opozoril, da pri razvoju ne bi smeli imeti kot glavni motiv črpanje javnih financ, temveč je potrebno iskati in zagotavljati lastne razvojne možnosti.
O regionalnem razvoju je govoril Matjaž Gerl, ki je opozoril, da je za prepoznavnost potrebno imeti večje regije, kot je recimo Podravje, kjer pa se pojavljajo veliki problemi, saj gre za dolgo zgodovinsko nesodelovanje med Mariborom in Ptujem. Pri projektih se morajo občine združevati in celostno začeti reševati probleme turizma, industrijskega razvoja ter okolju prijaznega tehnološkega razvoja.
Obiskovalci razprave, ki so v velikem številu zapolnili gimnazijsko dvorano, so imeli veliko vprašanj v zvezi s posameznimi problemi, ki so že prisotni, oziroma se bodo pojavili ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Eden takšnih problemov bo nastal v zvezi z bilateralnimi dogovori, ki jih ima Slovenija z bivšimi republikami nekdanje Jugoslavije - ob našem vstopu v EU ne bodo
več veljali, Slovenija bo v te države lahko izvažala kmetijske pridelke v okviru dogovorjenih kvot v EU. Pri drugih vejah gospodarstva se tega problema ne bo čutilo.
Tudi sicer je bilo največ vprašanj naslovljenih na ministra Buta v zvezi z razvojem podeželja, zaščite podtalnice in v zvezi z gojenjem kultur, ki so nekoč bile naša posebnost in prepoznavne (čebula, marelice). Za razvoj podeželja je predvidenih kar nekaj projektov, od subvencij, ukrepov z omejenimi dejavniki do zgodnjega upokojevanja. Posebni problem v Sloveniji so naravne nesreče, ki v kmetijstvu povzročajo velike škode, zato je potrebno v večji meri iti v projekte, kot so rastlinjaki, da se eliminira odvisnost od vremena. Po številu rastlinjakov smo po mnenju ministra kar pri dnu med državami Evropske unije.
V zvezi s prepoznavnostjo Slovenije v svetu so se razpravljavci strinjali, da je bilo s strani države premalo storjenega, eden od prisotnih županov pa je menil, da naša država tudi ne podpira dovolj projektov, ki so namenjeni zaposlovanju in novim delovnim mestom.
Franc Lačen
Foto: Črtomir Goznik
Luka Juri, dosedanji predsednik Mladega foruma ZLSD, Marija Magdalenc, predsednica OO ZLSD Ptuj, dr. Vlado Dimovski in Borut Pahor (od leve proti desni) v pogovoru med odmorom.
povedal, da je zelo vesel, da je bil izvoljen za predsednika Mladega foruma ZLSD Slovenije. "Gre v bistvu za neko novo obdobje, menjalo se je celotno vodstvo. Prihajajo nove ideje in energija. Najbolj pa sem vesel, da smo sprejeli spremenjeni statut, ki predvideva popolnoma novo delovanje, predvsem v sami strukturi. Sedaj so natančno določene naloge posameznih sekretarjev, s čim se morajo na določenih področjih ukvarjati, kar je zelo pomembno, ker tega pred tem ni bilo. Ni bilo določeno, kdo bo kaj napisal, podal kakšno izjavo. To je sedaj funkcija sekretarja. Sekretariat vodi generalni sekretariat, v katerem so združene vse funkcije, ki jih je doslej opravljalo predsedstvo. Mladi forum nikdar ni imel tako obsežnega manifesta, dopolnjen programski dokument, kot ga ima sedaj, ki vključuje vse smernice delovanja in stališča bodočega delovanja Mladega foruma. Glavni poudarki so na izobraževanju in civilni družbi. Za mlade, ki se izobražujejo, je predvsem po-
membno, da ne prihaja do trženja izobraževalnih sistemov, pri tem smo izhajali iz bolonjske deklaracije, ker morata biti znanje in študij dostopna vsem."
Mladi forum se je na kongresu pozitivno izrekel do prošnje predsednika ZLSD Slovenije Boruta Pahorja, da se aktivno vključijo v oblikovanje dokumenta o prihodnosti Slovenije. "Verjamem, da bomo skupaj sestavili omenjeni dokument in skupaj nagovorili javnost v vseh temeljnih točkah, ki jih bomo zagovarjali na evropskih in dr-žavnozborskih volitvah. Mislim tudi, da se bo naše sodelovanje okrepilo. Pri svojem delovanju smo avtonomni, naš podmladek je edini v Sloveniji, pri katerem vstop še ne pomeni avtomatičnega vstopa v članstvo ZLSD. Mi smo sicer njegov podmladek, imamo pa svoj Manifest, svoja stališča, v veliko točkah imamo skupna stališča, na primer pri Natu, pa se razhajamo."
Prve ocene kongresa so ugodne.
MG
Ljutomer • Zakaj nezadovoljstvo
Agencija zavrača očitke
Prleška razvojna agencija, ki deluje na območju občine Ljutomer, sodeluje na domačih in mednarodnih razpisih s številnimi projekti. Za nje so že pridobili številna nepovratna sredstva, vendar so v zadnjem času na direktorja omenjene agencije Gorana Šosterja letele številne kritike.
"Očitali so mi, kako na agenciji ne delamo nič oprijemljivega. Resda ne proizvajamo nobenih materialnih izdelkov za trg, naša dejavnost je namreč izrazito storitvena. Posledice naših storitev pa so zelo merljive in oprijemljive. Kar preveč jih je za naštevanje. Včasih lažje opišemo rezultat našega dela v pogojniku: kaj bi bilo, če tega ne bi opravili?
Vzemimo primer najnovejše objave v Uradnem listu Republike Slovenije. Brez našega vztrajnega spodbujanja, da bi povezali prleške občine s skupnim razvojnim programom, ne bi mogli izdelati programa, ki kar čez noč odpira vrata občinam in njihovim občanom, da kandidirajo na razpis SAPARD, tudi če niso z območja Vinskih turističnih cest. Zgodi se, da na kakšnem tako imenovanem 'neoprijemljivem' projektu delamo leto in več, pa ne moremo pokazati več kot ena sama vrata, ki smo jih pomagali odpreti. Vendar pa skozi ta vrata vodi pot številnih podjetnikov in občin, ki na osnovi tudi naših prizadevanj lažje uresni-
čujejo svoje potrebe. In prav te so še kako oprijemljive," je med drugim zapisal v minuli številki novic in obvestil Goran Šoster.
V novicah in obvestilih, ki jih Prleška razvojna agencija izdaja vsak mesec, so objavljeni tokrat številni razpisi, s katerimi agencija poziva gospodarstvenike ter ostale, da se na njih prijavijo ter si s tem pomagajo pri razvijanju svoje dejavnosti. Gospodarska situacija v občini Ljutomer je iz dneva v dan slabša, zato bi vodstvo občine Ljutomer na čelu z županom Jožefom Špindlerjem moralo v prihodnje razmisliti ter Prleški razvojni agenciji prepustiti izdelavo projektov, s katerimi bi v ljutomersko občino prišlo kar nekaj denarja. Znano je namreč, da ljutomerske občinske službe nimajo pripravljenih načrtov, ki bi prinesli nepovratna sredstva z raznih razpisov ministrstev ter evropskih skladov. Ali ni bila s strani občine Ljutomer Prleška razvojna agencija ustanovljena prav za pripravo projektov ter sodelovanje na raznih razpisih?
Miha Šoštarič
Ptuj • Certifikat kakovosti za Tahografe
■__■ ■	Vh ■■■ ■ ■ ■ ■■ V ■■
Proizvodnjo razširili in izboljšali
Ptujska gospodarska družba Tahografi, d.o.o., ki zaposluje 41 delavcev, je bila ustanovljena leta 1994 s programom proizvodnja merilno-registrirnih naprav, ki ga je prevzela od takratnega podjetja AGIS.
■ V ■■
Edvard Vindiš, direktor podjetja Tahografi.
Podjetje Tahografi, ki ima poslovne in proizvodne prostore na Mlinski cesti 1 v Ptuju,
je po besedah direktorja Edvarda Vindisa svoje poslovanje razširilo, saj danes poleg
merilno-registrirnih naprav izdelujejo tudi nekaj drugih izdelkov za potrebe avtomobilske industrije. V slovenskem prostoru zastopajo programe nemške firme Siemens-VDO, opravljajo pa tudi servisne storitve in overjanje tahografov po standardu SIST EN 45004, za katerega so akreditirani.
Uporabniki njihovih proizvodov in storitev so v prvogra-dnji proizvajalci avtomobilske industrije v Sloveniji in Evropi, pa tudi transportne firme in prevozniki kot končni uporabniki njihovih izdelkov. Pri tem izstopa predvsem uspešno in večletno kooperacijsko
Na razstavišču Pomurskega sejma, ki obsega kar 90.000 kvadratnih metrov razstavnih površin, so najprej pripravili 16. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov — MEGRA. Gradbeni sejem se je odvijal med 8. in 12. aprilom. Predstavilo se je 420 razstavljavcev iz 21 držav, od tega 280 slovenskih in 140 tujih, ki so zakupili 19.500 kvadratnih metrov razstavne površine. V petih dneh si je sejem ogledalo okrog 19.000 obiskovalcev. Vsebinski poudarki razstavnega programa so bili na individualni gradnji, sanacijah in obnovah ter na stanovanjski gradnji. Predstavljeni so bili še gradnja avtocestnega programa in načrti za dokončanje avtocestnega križa, ki bo Slovenijo povezal z vzhodom, zahodom, severom in jugom. Celostno so bili prikazani največji in najatraktivnejši projekti gradnje avtocest.
Anketa
Od 9. do 11. maja je družba Pomurski sejem pripravila prvi mednarodni sejem Lov, ki je bil namenjen lovcem, ribičem ter ostalim ljubiteljem narave. Sejem je pritegnil 55 razstavljavcev iz sedmih držav, po oceni organizatorjev pa ga je obiskalo blizu 8.500 predvsem lovcev in ribičev. V ospredju sejma so bile številne razstave ter strokovna posvetovanja. Udeleženci posvetov so spregovorili o spremembi zakonodaje ob vstopanju v Evropsko unijo, ki se nanaša na gojitvena lovišča, o onesnaževanju voda v Pomur-ju, turističnem ribolovu kot turistični priložnosti za Pomurje, o upravljanju z jelenjadjo zunaj tradicionalno osrednjih območij, o poljskem zajcu in o ribiških tekmovanjih v Sloveniji.
Osrednja sejemska prireditev v organizaciji družbe Pomurski sejem je bil mednarodni Kmetijsko-živilski sejem, ki je
-zastopniško sodelovanje z nemško firmo Siemens-VDO, v slovenskem prostoru pa uspešno sodelujejo predvsem s podjetjem TBP Lenart, in sicer na področju proizvodnje posameznih delov za avtomobilsko industrijo.
Osnovno vodilo podjetja Tahografi je predvsem izpolnjevanje vseh zahtev njihovih kupcev, zato so oblikovali strategijo poslovanja, ki bo dosegla najvišji nivo kakovosti ob upoštevanju zahtev sistema vodenja kakovosti po standardu ISO 9001/2000.
Z uvajanjem sistema proizvodnje po tem standardu so
pričeli koncem lanskega leta, imenovana je bila posebna projektna skupina, s sodelovanjem vseh zaposlenih in ob svetovanju podjetja za zagotavljanje kakovosti MISTRA QMS pa so sistem tudi uspešno uvedli.
To je na strokovni presoji delovanja sistema junija letos potrdil certifikacijski organ TuV Management service Gmbh, ki jim je pred kratkim podelil tudi certifikacijsko listino o uspešni uvedbi sistema kakovosti ISO 9001/2000.
Direktor Tahografov Edvard Vindis je poudaril, da pomeni to za vse zaposlene v podjetju veliko obvezo, saj je potrebno vpeljani sistem kakovosti nenehno vzdrževati ter ohranjati čimboljšo kakovostno raven. S tem pa sledijo tudi svojemu osnovnemu cilju - svoje proizvode in storitve ponuditi čimbolj kakovostno ter tako zadovoljiti zahteve kupcev in izboljšati položaj na vse bolj konkurenčnem trčišču.
-OM
Gornja Radgona • Uspešno sejemsko leto
Sejme obiskalo blizu 200.000 ljudi
Družba Pomurski sejem iz Gornje Radgone je v letošnjem letu pripravila štiri velike sejemske prireditve, ki si jih je ogledalo okrog 197.000 obiskovalcev.

Janez Erjavec - direktor Pomurskega sejma d.d.
letos med 23. in 30. avgustom odprl svoja vrata že enainštiri-desetič. Tokrat je svoje izdelke prezentiralo 1460 razstavljavcev iz 21 držav. Značilnost letošnjega sejma je bil bogat in mednarodni razstavni program, kar 15.000 kvadratnih metrov pa je bilo tokrat namenjenih obširnim razstavam živine. Po oceni organizatorjev pa je sejem pritegnil kar 140.000 ljudi.
Pomemben del mednarodnega Kmetijsko-živilskega sejma so bila strokovna ocenjevanja kakovosti mesa in mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, sokov in brezalkoholnih pijač, ocenjevanje kmetijske mehanizacije, živali ter nacionalno ocenjevanje vin in ocenjevanje laških rizlingov in penin v konkurenci sosednjih držav.
Sejemsko leto so v družbi Pomurski sejem zaključili v sep-tembu, ko so od 18. do 21. pripravili prvi mednarodni se-
jem Sodobna vojska. Na njem se je na 14.500 kvadratnih metrov površin poleg slovenske vojske, ki je k predstavitvi povabila tudi italijansko, avstrijsko in madžarsko vojsko, predstavilo 54 razstavljavcev iz Avstrije, Danske, Francije, Hrvaške, Italije, Izraela, Madžarske, Nemčije, Slovaške, Slovenija in Združenih držav Amerike. Najbolje zastopani so bili programi telekomunikacij, elektronike, orožja in municije, avtomobilov, konfekcije in obutve, sanitetne in druge opreme, sejem pa si je ogledalo kar 30.000 ljudi. Sejem je bil v štirih dneh pomembno prizorišče srečanj med domačimi in tujimi predstavniki vojske in vojaške industrije, strokovnjaki ter javnostjo. Gostil je tematske strokovne posvete, predstavil kulturo, ki rase v nedrjih vojske, ponudil možnost za druženje ob različnih družabnih dogodkih. Mladim je predstavil voja-
ške poklice in zagotovo zanje tudi mnoge pridobil.
Pomurski sejem je tudi nosilec projekta Vinska kraljica Slovenije, katerega cilj je promocija slovenskih vin, vinogradništva, slovenske vinorodne dežele ter dvigovanje kulture pitja vina. Letošnja vinska kraljica je Simon Štraus.
V družbi Pomurski sejem, ki jo vodi direktor Janez Erjavec, se že pripravljajo na sejemsko leto 2004. Najprej bodo od 2. do 5. marca pripravili sejem IN-PAK - Mednarodni sejem embalaže, tehnike pakiranja, grafike, notranje logistike, transporta in e-trgovine, ki ga letos ni bilo. Sejem MEGRA bo od 30. marca do 3. aprila, sejem Lov bodo organizirali med 9. in 11. majem, 42. Kmetijsko-živilski sejem bo od 21. do 28. avgusta, še vedno pa ni znan datum sejma Sodobna vojska.
Miha Šoštarič
Ali varčujete
Branko Brumen, pravnik:
"Žal nisem v vlogi, da bi var-čeval. Vse, kar uspemo zagotoviti, investiramo v družinski projekt."
Albin Brencl, podjetnik: "Težko vprašanje. O varčevanju nisem razmišljal že nekaj let, pošteno povedano. Bom pa začel varčevati od danes naprej."
Drago Dodlek, delavec:
"Danes varčevanje praktično ni ovrednoteno. Obrestne mere so nizke in ne spodbujajo ljudi k varčevanju. Boljši način varčevanja so vlaganja v nepremičnine in vrednostne papirje. Pri naših delavskih plačah pa je varčevanje skorajda nemogoče."
Boris Gornik, upokojenec:
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Branko Brumen, Albin Brencl, Boris Gornik, Andrej Lazar, Dejan Rožmarin in Vlado Dodlek.
"Osebno varčujem v delnicah, žena pa z obveznicami. Imava tudi stanovanjski kredit za obnovo stanovanja. Sicer pa nam upokojencem ne ostane veliko, tako da so naše možnosti za varčevanje omejene."
Andrej Lazar, študent medicine: "Ne varčujem. Vse, kar imam, sproti porabim za študij in obštudijske dejavnosti. Če bi pa razpolagal s presežnim denarjem, bi ga vložil v sklade."
Dejan Rožmarin, nezapo-
slen: "Ker sem ostal brez zaposlitve, nimam možnosti, da bi varčeval. Če bi jo imel, bi od vseh možnosti, ki jih je danes veliko, izbral varčevanje v banki."
Na borzi
Zadnji teden se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev dogajanje precej umirilo. Tečaji največjih podjetij v kotaciji so začeli nekako lebdeti okoli določenih vrednosti.
Vsako večje zbijanje cen hitro ustavi povečano povpraševanje in tudi obratno. Indeks SBI20 je v zadnjih petih trgovalnih dneh pridobil 2% svoje vrednosti. Pravzaprav je veliko večino vrednosti pridobil v ponedeljek ter petek, medtem ko je bilo skozi teden trgovanje zelo stabilno. Nekaj podobnega smo napovedali že prejšnji teden.
Obdobje konsolidacije je vsekakor potrebna faza na trgu pred eventuelnimi ponovnimi pomembnejšimi porasti. Zaenkrat je SBI20 oblikoval območje gibanja med 3530 in 3630 točkami. Gibanje znotraj tega pasu tudi v prihodnje ne bi bilo nobeno presenečenje. Potrebno je paziti na primere preboja izven omenjenih mej, saj se lahko hitrost gibanja trga v takem primeru hitro poveča. Vprašanje je le, v katero smer bo trg naredil naslednjo večjo potezo. Seveda pa je potrebno poudariti, da se trg že v osnovi ni dvignil brez razloga in da verjetno temelji za to rast ostajajo še naprej.
Med delnicami v kotaciji so bile zelo zanimive delnice Istrabenza, ki so se od prejšnjega petka dvignile za kar 7,5% in so se ob koncu tedna trgovale pri 8820 SIT V borznih krogih krožijo govorice, da Petrol ustavlja naložbe in zbira denar za nakup Istrabenza, kar je seveda vplivalo na ceno delnice Istrabenza. Vseeno je potrebno interpretirati takšne govorice previdno, saj se je v preteklosti že velikokrat izkazalo, da je govorica le zmedla nekatere vlagatelje, do uresničitve govoric pa ni prišlo.
Pri ostalih delnicah v kotaciji je bilo dogajanje čez teden precej mirno, v petek pa je prišlo do večjih porastov. Med donosnejšimi delnicami na tedenski ravni sta bili Krka, ki je pridobila 2,5% in se umirila nad mejo 48000 SIT. Ob koncu petkovega trgovanja je delnica stala 48754 SIT. Delnica Luke Koper se je podražila kar za 3,5% na 6335 SIT. Podobno se je gibal še Mercator, ki je ob porastu za 2,5% pristal na 27706 SIT za delnico. Slabše se je odrezala delnica Intereurope - izgubila je 1,3% svoje vrednosti. Razlog za padec vrednosti Intereurope je bil slaba ocena (priporočilo "prodajati") s strani analitikov iz Bank Austrie.
Na prostem trgu je bilo precej razburljiva delnica Lesnine. Delnica je ob novici, da nameravajo večinski lastniki prodati svoj delež v podjetju na javnem razpisu, poskočila za 8,5% na 173800 SIT, hkrati pa naj bi bil se za nakup že pojavil večji interesent. Na pidov-skem trgu je bilo dogajanje precej umirjeno. Indeks PIX je pridobil nekaj manj kot SBI20 in sicer okoli 1,5%.
Gregor Koželj
Ilirika, BPH, d.d.
gtegot.kozelj@ilitika.si

Ud
in tam
Ormož / Ob prazničnih dneh
Osrednja občinska proslava ob dnevu reformacije na Ormoškem bo v četrtek, 30. oktobra, ob 19.00 v domu kulture v Ormožu. Pripravlja jo Gimnazija Ormož, v programu pa bodo sodelovali dijaki gimnazije in učenci osnovne šole Ormož. Občina Ormož pa pripravlja tudi komemoracijo ob dnevu mrtvih, ki bo v petek, 31. oktobra, ob 18.00 pri spomeniku žrtvam vojne v grajskem parku. (vki)
Ljutomer / Ob dnevu spomina
Območni odbor Združenja Zveze borcev NOB Ljutomer je minuli petek pripravil številne svečanosti v spomin padlim borcem in žrtvam v času druge svetovne vojne med letoma 1941 in 1945. Osrednja slovesnost je potekala pred spomenikom Triglav na Prešernovi ulici v Ljutomeru, kjer je številne navzoče nagovorila predsednica Krajevne skupnosti Ljutomer Vlasta Markovič. V kulturnem programu so sodelovali učenci in dijaki ljutomerskih izobraževalnih organizacij, območni odbor Združenja Zveze borcev NOB Ljutomer pa je svečanosti pripravil še na grobišču ustreljenih talcev pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih, pri spomeniku padlim in žrtvam v NOB pred staro osnovno šolo v Mali Nedelji, pred spomenikom ustreljenih talcev na Moti ter pri spomeniku padlim in žrtvam NOB na pokopališču v Križevcihpri Ljutomeru. (MŠ)
Ljutomer / Srečanje z jubilanti
Vodstvo Društva upokojencev Ljutomer na čelu s predsednico Marijo Gjerkeš Dugonik je pripravilo sprejem za pare, ki praznujejo zlato oziroma biserno poroko, ter za kar 43 ljudi, ki so proslavljali 70-letnico. Iz rok Marije GjerkešDugonik, ki je tudi podpredsednica Demokratične stranke upokojencev Slovenije, so spominska darila — ure prejeli zlatoporo-čenci Tilčka in Franc Kolarič iz Bučkovcev, Pavla in Franc Novak iz Cezanjevcev, Angela in Martin Zmazek iz Radoslav-cev, Danica in Teodor Žabot s [afarskega, Marija in Jožef Ba-lažič iz Ljutomera, Marija in Drago Ficko s Stare Ceste, Marija in Jože [čavničar z Gibine ter Kristina in Franc Novak iz Vogričevcev, biserno poroko pa sta praznovala Alojzija in Janez Kralj iz Desnjaka. (MŠ)
Ljutomer / Na obisku Moravčani
člani občinskega sveta občine Moravče na čelu z županjo Ljudmilo Novak in direktorico ob~inske uprave Sonjo Vraz so bili v Ljutomeru, kjer jih je sprejela namestnica direktorice občinske prave Angela Luk-man ter jim predstavila ob~ino Ljutomer in delo uprave skupaj z aktualnimi projekti in investicijami. Na sprejemu so bili tudi nekateri člani občinskega sveta občine Ljutomer, pod vodstvom direktorja Lokalne turistične organizacije (LTO) Prlekija Ljutomer Andreja Vr{iča pa so si gostje iz Morav~ ogledali Dom starej-{ih ob~anov v Ljutomeru ter turistične točke v ljutomersko-ormo{kem vinorodnem okoli-{u. (MŠ)
Ptuj • [e o okrogli mizi o zdravstveni reformi
Bela knjiga z veliko lukenj
V Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju sta 21. oktobra Pokrajinski odbor ZLSD Ptuj - Ormož organizirala prvo od predvidenih sedmih javnih tribun in tematskih srečanj, ki jih bo ZLSD Slovenije organizirala o beli knjigi oziroma predvideni zdravstveni reformi.
Dosedanja razprava je izluščila vrsto vprašanj oziroma področij, ki so jih pisci bele knjige ob{li, nekatera so zastavljena tako, da upravičeno povročajo negodovanje, nekatera bo potrebno dopolniti, spet druga na novo opredeliti, če je resnično cilj, da se zdravstvena reforma zastavi, tako da bodo zagotovljeni enak dostop do storitev zdravstvenega varstva, večja pravičnost, solidarnost in podobno.
Voditeljica razprave, predsednica Območnega odbora ZLSD Ptuj Marija Magdalene, je podvomila, da bo z reformno mo-go~e ohraniti enak obseg pravic, da bi lahko ob istem kupu denarja ohranili enak obseg pravic, pa {e 10 milijard naj bi prihranili. Do ve~ denarja za zdravstvo bi po njenem lahko pri{li z večjim obdavčevanjem dobička in premoženja. Vprašala je, kje je v beli knjigi poglavje o kmetih. Reforma bi morala prisluhniti vsem, predvsem pa zdravnikom, ki pri nastajanju bele knjige niso bili vključeni.
Presednica pokrajinskega ZLSD Ptuj - Ormož Anka Os-trman je udeležence javne razprave o beli knjigi seznanila z nekaterimi zaskrbljujočimi podatki na področju zdravstvenega zavarovanja na širšem mariborskem območju, ki zadevajo tudi ptujsko-ormoško območje. Na
tem območju živi skoraj 6 odstotkov manj prebivalcev, starih od 0 do 18 let, kot je slovensko povprečje, kar na neki način govori tudi o slabšem gospodarskem razvoju na tem območju, ki ne zagotavlja osnovnih pogojev za življenje. Tudi naravni prirastek je v večjem upadanju kot v Sloveniji, v letu 2000 je bilo na 1000 prebivalcev rojenih za 12 odstotkov manj otrok kot v drugih delih Slovenije, kar je še posebej zaskrbljujoč podatek. Na drugi strani pa je delež starejših od 65 let višji od slovenskega povprečja za 11,39 odstotka. Več je tudi tistih, ki jim za zdravstveno zavarovanje plačuje proračun, skoraj za 37 odstotkov več je kmetov, za 33 odstotkov več brezposelnih, 25 odstotkov več samoplačnikov.
Silva Cernugelj, poslanka ZLSD v državnem zboru, je med drugim omenila, da v beli knjigi ni nakazanih rešitev za zobozdravstvo in farmacijo, na kar je posebej opozorila tudi direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Poto-~nik Ben~i~. Že zato in zaradi drugih področij, ki prav tako niso zajeta v beli knjigi, bi bilo potrebno javno razpravo podaljšati. Iz sredstev za zdravstvo bi bilo potrebno izločiti sredstva za investicije, izobraževanje in raziskovanje.
Da gre v beli knjigi zgolj za finančno reformo zdravstva, je
prepričan tudi zasebni zobozdravnik koncesionar Frane Ci-zerl. O tem, koliko je stala bela knjiga, ne govori nihče, čeprav gre znesek v milijona evrov, znesek celo prekaša famozni nakup operacijskih miz v Kliničnem centru, pa zato ne odgovarja nihče. Bela knjiga tudi ne govori o zasebnikih, čeprav so že dolgo realnost, ne govori o tem, kakšna bo bodočnost zasebniš-tva, koncesij že nekaj časa ni, so vprašanja, na katere bi po Cizer-lovem mnenju bela knjiga morala govoriti. Ker gre za občutljivo področje, zdravstvo je že eno takih, država z zdravstveno reformo ne bi smela hiteti, dokler ne bo dosežen konsenz za vsa trenutno odprta vprašanja.
Na problem sestrskega zaseb-ništva je opozorila koncesionar-ka Martina Ganza @ele, saj v beli knjigi ni natančno opredeljeno. Direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj Metka Petek Uhan, je prepričana, da pacienta ne zanima, v kakšnem odnosu so zdravniki z zavarovalnico, uporabnika oziroma pacienta zanima samo kvaliteta storitve. V beli knjigi se ne vidijo tudi zavodi. Nujno bi bilo doreči klinične poti oziroma pot pacienta od vstopa v zdravstveni dom do postavitve diagnoze in zdravljenja. Dodatno pa delo javnega zavoda otežuje tudi to, da o razvoju osnovnega zdravstva na Ptujskem odloča 15 župa-
Razlog za to je dejstvo, da je bil objekt grajen po fazah, teren se poseda in cevi pokajo. Kot posledica tega odstopata omet in tlak v učilnicah. Inšpektor je v poročilu zapisal, da je sanacija nujna, v nasprotnem primeru bo objekt prepovedal za uporabo. Vršilec dolžnosti ravnatelja osnovne šole Sveti Jurij Ivan Dobaj je pojasnil, da se s temi težavami ubadajo že tri leta, popravila pa je izvajal hišnik — samo v lanskem šolskem letu je moral petkrat popravljati dotrajane cevi.
Župan Anton Slana pravi, da so bili na občini o stanju šolske zgradbe obveščeni z dopisom, na katerega so tudi ustrezno reagirali. Predlagali so način sanacije, a ga na šoli niso upoštevali. Sola je namreč pripravila predračun za sanacijo vodovodnega omrežja v starem delu šole, kar bi znašalo dobra dva milijona in pol, predlog občine pa je bil, naj uporabijo sredstva, ki so jih od občine dobili za amortizacijo in vzdrževanje šole. V lanskem letu so na šoli sicer potekala dela v
skupni vrednosti 62 milijonov tolarjev, a problema z vodovodno napeljavo sploh niso reševali. Ravnatelj Dobaj se sicer s to vrednostjo investicije ne strinja, pravi da je manjša, sredstva pa da so bila porabljena za pripravo šole na devetletko.
Župan se zaveda, da gre za velik problem, ki ga je treba rešiti, a občina denarja nima - župan je namreč s prevzemom stolčka podedoval tudi nekaj sto milijonov dolga, ki ga je pridelal prejšnji župan, upniki trkajo na vrata in z rebalansom proračuna so svetniki na zadnji seji uspeli najti 500 tisočakov, s katerimi upa, da bo šoli uspelo rešiti problem, prepričan pa je, da bo svoj delež morala primakniti tudi šola, saj morata oba — tako župan kot ravnatelj - ravnati kot dobra gospodarja in pač čimbolje izkoristiti sredstva, ki jih imata na voljo. Prav tako je prepričan, da se inšpektorjeva grožnja o prepovedi objekta za uporabo ne bo uresničila. Ravnatelj meni drugače, saj naj bi bila poleg vodovodne v
Bela knjiga je razburila slovensko javnost in razmišljanje. Da je potrebno v zdravstvu nekaj spremeniti, se strinjajo vsi, niso pa za to, da se to naredi pavšalno, brez strokovne in argumentirane razprave. Zato bi cel kup besed, vključno z "prizadevali si bomo" ali "urediti bo treba", moralo iz bele knjige, je prepričan direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko. Klinični center je v zdajšnjem okviru prevelik in ni obvladljiv. Nihče v tem trenutku tudi ne ve, koliko je v njem klinike. Vse druge slovenske bolnišnice pa bi morali spraviti na isto raven; trenutno je tako, da se cene med bolnišnicami za enako storitev razlikujejo. Za porodnišnice nihče ne pozna kriterijev, po katerih naj bi jih zapirali. Če bi jih po številu porodov, je ptujska na 8. mestu od 14.
Edi Kup~i~ je govoril v imenu območnega sindikata upokojencev, ki zdravstveno reformo podpira v vseh osnovnih elementih (dostopnosti, večji pravičnosti, zmanjšanju čakalnih dob, plačevanju zdravstvenega prispevka glede na plačo oziroma pokojnino), ker tako ne more več iti naprej. V Sloveniji živi na pragu revščine že blizu 260 tisoč ljudi, za te je plačevanje dodatnega
zdravstvenega zavarovanja v sedanji obliki velika obremenitev. Upokojenci so skupaj sindikatom oblikovali okrog 50 argume-tiranih pripomb na belo knjigo.
Aljo{a To{, zasebni zdravnik, je predstavil tri ključne probleme bele knjige. Najprej zameri pripravljalcem, da pri njenem nastajanju niso sodelovali zdravniki. Pisana je za Ljubljano, za Ljubljančane, ne pa za periferijo. Tretje področje, o katerem je govoril, pa je financiranje zdravstva, ki je že sedaj kritično, saj denarja kronično primanjkuje v celem sistemu. Vprašanje je, kako dolgo bo lahko zdravstvo v danih razmerah še lahko vzdržalo, etika in želja pomagati imata tudi svoj konec. Edina rešitev je v krčenju pravic, če ne bo več denarja oziroma novih kvalitetnih virov.
Du{an Kolari~, predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice, se je dotaknil tistega dela bele knjige oziroma zdravstvene reforme, ki govori o tem, da naj bi bil v osnovnem zdravstvu prevladujoči specialist družinski zdravnik, kar naj bi si razlagali s tem, da v bodoče več ne bo pediatrov v osnovnem zdravstvu. Če se spreminjamo sistem, potem mora do tega priti z dogovorom, je prepričan Dušan Kolarič. Ne gre pa vse to, kar se dogaja v zvezi z reformo zdravstva, skupaj s prizadevanji, da bi da bi za otroke 24 ur skrbeli pe-diatri, za kar si prav tako prizadeva uradna slovenska zdravstvena politika. Specialisti splošne medicine ne morejo zamenjati pediatra, kot tudi ne šolskega zdravnika in ginekologa, saj niti niso usposobljeni za to.
MG
Razmišljamo
Sv. Jurij • Prepad med {olo in obcmo
Ko se župan in ravnatelj ne pogovarjata ...
Osnovna šola Sveti Jurij ob Ščavnici je zagotovo eden lepših šolskih objektov v naši okolici, a poročilo inšpektorja je pokazalo, da za zidovi zgradbe močno pušča vodovodna napeljava, zaradi dotrajanosti katere šola vsak dan izgubi okoli 2000 litrov vode.
tleh tudi plinska napeljava.
Pri vsem skupaj se je pokazalo, da komunikacija med županom in ravnateljem ni le slaba, ampak je sploh ni. Župan je prepričan, da ima zadeva politično ozadje, da se okoli ravnatelja oblikuje opozicija članom občinskega sveta: "Ugotavljam, da se pripravljenost na sodelovanje ne izboljšuje, pri nekaterih stvareh je začel niti vleči celo šolski minister Gaber in prepričan sem, da se bodo stvari počasi postavile na svoje mesto." Dobaj je prepričan, da gre za županov poskus, da ga na svetu šole ne bi več potrdili za ravnatelja. Sicer pa tudi minister za šolstvo ni dal soglasja k imenovanju Dobaja za ravnatelja osnovne šole, kar je predlagal svet zavoda šole, občinski svet pa se s tem ni strinjal. V enem letu mora tako steči ponoven postopek za imenovanje ravnatelja osnovne šole Sveti Jurij ob Sčavnici, do takrat pa očitno komunikacije med občino in šolo ne bo.
Natalija [krlec
Nalepkice proti reklamam
Pošte po Sloveniji že prodajajo nalepko, ki jo je moč prilepiti na časopisne nabiralnike in se s tem za borih 100 tolarjev izogniti vsem neželenim reklamnim sporočilom, ki jih je iz dneva v dan več in polnijo na{e domače nabiralnike. Tovrstno "posiljevanje" kupcev, da naj kupijo ta in ta izdelek, ki je seveda tako kot po ceni tudi po kvaliteti boljši od sosedovega, je resda že preraslo v pravo agonijo različnih slovenskih podjetij, tako da če bi kupci resnično imeli čas in dodobra pre{tudirali vse reklamne letake, bi videli le eno: da so cene vsepovsod relativno enake, mogoče je nekaj pri sosedu ceneje kot na bližnjem vogalu, vendarle je treba vedeti, da bodo trgovine poskrbele zase. En izdelek bodo prodajale ceneje, bo pa zato cena drugega izdelka vi{ja. Tržna logika, kaj pa drugega.
Nalepkica, ki jo je izdala Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo inpo{to Slovenije, je sicer zelo majhna, meri 30 x 30 milimetrov, pa vendarle so kazni, če bi jo kdo hotel odstraniti brez pooblastila lastnika nabiralnika, od pol milijona do milijon tolarjev.
Izpostavlja pa se predvsem eno. Zakon namreč ne govori o tem, ali je kaznivo, če denimo razna{alec pusti kup reklamnih sporočil kar na nabiralniku, in tudi, kaj z vsemi tistimi reklamnimi letaki, ki so že vstavljeni v časnike. Naj potemtakem razna{alci naročniku, ki ima na domačem nabiralniku nalepko, da je naročnik nekega časopisa, in hkrati nalepko o prepovedi vročanja reklam, jemlje tak{ne letake iz časopisa? Potem bi bilo dobro, da se mu odobri {e kak{en
Pošta Slovenije, ki je bila doslej ena največjih razna{alk tovrstne nenaslovljene direktne po{te, je že sedaj upo{tevala voljo tistih, ki so jim polni nabiralniki reklam povzročali sive lase in polne smeti. Ti so na po{ti enostavno dali zahtevo, da reklamnih sporočil ne želijo prejemati, pošta pa seje tega držala. V prihodnje pa bodo tudi ti morali odšteti sto tolarjev in opremiti nabiralnik z rumeno nalepkico.
Nalepka bo po mnenju mnogih udarila po žepu predvsem velike trgovce, ki so na tak{en način ponujali svoje blago. Po drugi strani pa je tudi pravilno, da se za{čiti potro{nike, ki jim je tak{na po{ta odvečna in gredo enostavno v trgovino ter kupijo tisto, kar potrebujejo. Tržni mehanizmi pa seveda delujejo po svoji logiki. Oči imajo pogosto večje apetite, kot jih premore denarnica. Reklamni listič nas svojo barvitostjo premami, cena je mikavna in tako dostikrat kupimo stvari, ki jih dejansko sploh ne potrebujemo.
Vsekakor je najbolje najti nek kompromis. Reklamni letaki nam po eni strani olaj{ajo tekanje po trgovinah, ko kupujemo blago, ki ga potrebujemo, {e posebej če je nek izdelek v akciji. In letak lahko {e zmeraj vržemo vstran, četudi ga ne potrebujemo. Lahko pa ga uporabimo zgolj kot koristno informacijo za nekoga drugega. Po mojem mnenju je še vseeno bolje biti obveščen. Kakor je pač komu ljubo.
Bronja Habjani~
nov
Trnovska vas • Praznovanja ob 5. občinskem prazniku
"Ne znamo pokazati pripadnosti kraju!"
V občini Trnovska vas so praznovanja ob 5. občinskem prazniku pričeli 4. oktobra. V tem času se je zvrstilo več športnih in kulturnih prireditev.
Najaktivnejše je bilo Športno društvo Kenguru, ki je pripravilo kar {est {portnih prireditev, te pa so organizirali tudi člani Lovske družine Trnovska vas, Športno društvo Trnovska vas in Strelsko društvo Trnovska vas. V okviru praznovanj pa je Odbor za kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem skupaj z Uradom za informiranje in Zvezo društev rejcev govedi lisaste pasme Slovenije organiziral predavanje v okviru projekta Pripravljenost slovenskih govedorejcev na vstop v EU.
V petek, 24. oktobra, pa je v
kulturnem domu v Trnovski vasi potekal Kulturni maraton 2003, ki ga je organiziral JSKD, OI Ptuj v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ptuj. Na njem je nastopilo 20 skupin, med njimi tudi pevci kulturnega društva Trnovska vas, ki bodo v soboto, 8. novembra, predstavili svojo kaseto. Ob tej priložnosti turistično društvo Trnovska vas in KUD Lipa Zg. Kungota pripravljata razstavo o klopotcu.
V okviru praznovanj so slovesno predali namenu več odsekov moderniziranih cest in v soboto,
25. oktobra, slačilnice in parkirišča pri igrišču v Trnovski vasi. Po sobotni otvoritvi je potekala osrednja slovesnost ob občinskem prazniku. Zbrane je pozdravil župan občine Trnovska vas Karl Vurcer, ki je poudaril, da se male občine izplačajo, dokler bo pritekal denar iz države, in "okre-gal" tiste, ki pravijo, da so male občine drage. Menil je še, da mora država poskrbeti, da bodo male občine lahko delovale ceneje. Spregovoril je o investicijah, za katere so v zadnjih letih porabili 300 milijonov tolarjev, v
letošnjem letu pa 90 milijonov Občane pa je tudi spomnil, da so v občini pred pomembno investicijo, to je gradnja šole, telovadnice in vrtca; graditi bodo začeli prihodnje leto, investicija pa naj bi bila zaključena v treh letih, zato bodo v prihodnjih letih morali ostale investicije omejiti. Ob koncu se je zahvalil vsem, ki mu pomagajo, in tudi vsem čestital ob prazniku ter zaključil: "Obžalujem, da ni prisotnih več domačih ljudi. Velikokrat pač ne znamo pokazati pripadnosti domačemu kraju."
V kulturnem programu so nastopili ljudski pevci domačega kulturnega društva, učenci osnovne šole, na violino pa sta zaigrali Polona in Ana. Na slovesnosti so podelili tudi občinski priznanji, ki sta ju letos prejela pedagoška delavka Angela Fras za v slovenskem merilu uspele projekte na naravoslovnem področju in za zgledno uvajanje mladih v naravo in podjetnik Jože Pihler za razvijanje podjetništva v občini. Podelili pa so tudi priznanja za najlepše urejene domove in kmetije. Za najlepši kmetiji je
komisija izbrala kmetijo Marije Roškar iz Biša in kmetijo Marice in Danijela Rojka iz Bišečkega Vrha. Priznanji za najlepše urejeno hišo pa sta prejela Jožica in Franc Muršec iz Ločiča in Ivan in Marjeta Matjašič iz Biša. Na osrednji slovesnosti so lanskim odlič-njakom podelili še zlate petice, ki so jih prejeli Janja Potrč, Boštjan Nežmah in Leon Pavalec.
V nedeljo pa je v Trnovski vasi potekalo tradicionalno kostanjevo žegnanje ob godu farnega zavetnika sv Bolfenka.
Zmago Šalamun
Foto: Zmago Šalamun
Slačilnice in parkirišče pri igrišču sta slovesno odprla župan Karl Vurcer in podžupan Franc Pukšič
Foto: Zmago Šalamun
Prejemniki zlatih petic (z desne) Janja Potrč, Boštjan Nežmah, Leon Pavalec skupaj z županom Karlom Vurcarjem in podžupanom Francem Pukšičem
Dobitniki priznanj (od leve): Jožica Muršec, Angela Fras, Jože Pihler, Marija Roškar, Daniel Rojko, predsednik odbora za kmetijstvo, malo gospodarstvo in turizem Manfred Jakop, Ivan Matjašič, podžupan Franc Pukšič in župan Karl Vurcer
Ptuj • Z11. seje sveta mestne občine
Evropski ali uravnotežen proračun?
Na dnevnem redu 11. seje sveta mestne občine Ptuj, ki je bila 27. oktobra, je bilo 20 točk dnevnega reda. Samo za razpravo delovnega gradiva proračuna za leto 2004 so porabili več kot štiri ure. V tej fazi je določen na 4,8 milijarde tolarjev, kar je za 300 milijonov tolarjev več kot v letu 2003. Predviden proračunski primanjkljaj znaša okrog 650 milijonov tolarjev.
Proračun mestne občine Ptuj za prihodnje leto bo ostal v fazi delovnega gradiva vsaj še na novembrski seji oziroma do trenutka, ko bo znano, kakšna bo usoda s prispevkom Dravskih elektrarn in na kakšno finančno izravnavo lahko računa občina; ministrstvo za finance teh podatkov še namreč ni dalo. Sestavni del proračuna so tudi finančni načrti mestnih in primestnih četrti in načrt razvojnih programov za obdobje 2004/2007.
K delovnemu gradivu proračuna za letos so predloge in stališča oblikovala vsa delovna telesa
in organi mestnega sveta. Svetniki so že v splošni razpravi, ki so jo opravili, preden so šli od postavke do postavke v prihodkovnem in odhodkovnem delu proračuna, postavili dilemo o tem, kakšnem bo proračun: bo naravnan razvojno, evropsko ali bo uravnotežen. To je predvsem zanimalo Rajka Fajta, svetnika SDS.
Župan mestne občine Ptuj dr. Stefan Celan je odločen, da proračun za leto 2004 ne bo sprejet, vse dokler ne bo znano njegovo osnovno načelo. Če bo na primer evropsko naravnan, potem je potrebno vedeti, kaj to pov-
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih bivše policijske postaje v Krempljevi ulici 1 na Ptuju bo sedež regijskega višjega in visokošolskega središča Ptuj. Prve študente v programu informatika naj bi vpisali že v šolskem letu 2004/2005
leče za seboj, ker bo potrebno zagotoviti rezervacije za te namene.
Potreb pod črto proračuna, ki jih v delovni osnutek proračuna niso mogli vključiti ,je kar za milijardo 600 milijonov tolarjev. Meta Puklavec, svetnica DeSu-sa, pogreša udarni uvod župana k letošnjemu proračunu; lani, ko je šele začel svoje županovanje, so mu to spregledali, zdaj pa upravičeno pričakujejo, da ga bo napisal, da se bo tudi iz tega vedelo, kakšne prioritete ima občina. Marija Magdalene, svetnica ZLSD, trdi, da pozna vire za povečanje sredstev proračuna, s katerimi bi lahko zagotovili manjkajoča sredstva proračuna in na primer investicijo pri OŠ Ljudski vrt uresničili že leta 2005, ne pa 2007, kot je predvideno z zdajšnjo dinamiko. Predlaga, da se pripravi pregled premoženja in poiščejo možnosti za prodajo povsod tam, kjer ima občina več stroškov kot koristi. Dodatni denar lahko v proračun prinesejo tudi koncesije. Zanimalo jo je tudi, ali bosta v ureditev prostorov v Krempljevi ulici 1, kjer bo sedež regijskega višjega in visokošolskega središča, prispevala tudi soustanovitelja Talum in Perutnina. Župan je pojasnil, da je ureditev prostorov naloga lokalne skupnosti, da pa nekih velikih vlaganj vsaj v prvem ob-
dobju ne bo. Država bo financirala dejavnosti, gospodarstvo pa ponavadi vlaga v nabavo opreme. Talum in Perutnina bosta vložila sredstva v nakup dela raziskovalne opreme, ki je potrebna za kvaliteten izobraževalni in raziskovalni proces. V proračunu za letos 2004 je za začetek delovanja regijskega višje- in visokošolskega središča predvidenih skoraj enajst milijonov tolarjev, za pleskanje prostorov le milijon, 10-milijonski vložek pa je zaslediti pri razčlenitvi sredstev za vlaganje v ureditev poslovnih prostorov, kjer pa so znova predvidena tudi vlaganja v Slovenski trg 6, kjer ima sedež Bistra. Prvi vpis študentov v program informatike v ptujsko regijsko višje-in visokošolsko središče je predviden v šolskem letu 2004/2005, če bodo seveda kranjski fakulteti dovolili povečati vpis. O tem bo v največji meri odločala politika. Ptujski župan je na ponde-ljkovi seji sveta mestne občine Ptuj tudi predlagal, da bi do manjkajočih sredstev za investicije v osnovnošolski prostor lahko prišli tudi s tem, da bi se odrekli nekaterim investicijam na področju infrastrukture, ker je po njegovem "boljše hoditi po makadamu v službo, kot po asfaltu na Zavod za zaposlovanje".
Več v prihodnji številki.
MG
Ormož • IMuzejski vikend
Za velik čebelnjak
če bi okrog 40 udeležencev sobotnih muzejskih delavnic svoje končnice zložilo skupaj, bi nastal velik in zelo pisan čebelnjak.
Po poletnem ustvarjalnem predahu so se minuli mesec ponovno pričeli muzejski vikendi, ki sodijo v okvir pedagoškega dela Pokrajinskega muzeja Ptuj, enota Ormož. V septembru so si privoščili nepozaben izlet v Kek-čevo deželo, ker pa je vreme postalo že bolj neprijazno, bo treba v prihodnjih srečanjih ustvariti kakšen izdelek tudi na toplem. Že nekaj časa mladim ustvarjalcem gostoljubje nudi dom starejših občanov v Ormožu. Zdenka Plajnšek, ki je vodila sobotno delavnico, je povedala, da so si
v minulih letih pridobili svojo stalno publiko, katerih število se je na zadnji delavnici povzpelo celo nad 40 udeležencev, saj je zanimiva tema pritegnila še nekaj starejših ustvarjalcev. Otroci so ob sodelovanju staršev na leseno podlago risali ali lepili motive, ki naj bi pritegnili čebele. Istočasno je v jedilnici doma starejših občanov enak izdelek ustvarjala tudi skupina stanovalcev, ki bodo z velikim čebelnjakom polepšali stene svojega doma.
vki
Izdelovanje panjskih končnic je bilo otrokom zelo všeč.
Foto vki
Sela • Slovesno ob 50-letnici šolske zgradbe
Za rojstni dan želijo obnovo
Tako piše v publikaciji, ki so jo izdali ob 50-letnici šolske zgradbe na Selih, to pa je bila ena od želja učenca Alena Plajnška. Podružnična šola OS Videm pri Ptuju na Selih po 50. letih zares potrebuje obnovo, je pa še zmeraj na dobrih temeljih in v njej si še zmeraj nabirajo znanje najmlajši iz Sel in okolice.


Nastop učencev na slovesnosti ob 50-letnici šolske zgradbe.
Zgradbi ob njenem abrahamu so minuli četrtek pripravili slovesnost na Selih; v kulturni dvorani je bila proslava, v prostorih
šole pa bogata razstavo, skozi katero so se ozrli v preteklost in predstavili generacije učencev vse do danes.
Začetki šole na Selih segajo po zapisih v leto 1874, ko je deželni svet za Štajersko izdal potrebo po ustanovitvi osnovne šole na Selih in določil šolski okoliš z vasmi: Sela, Barislovci, Trnovec, Zgornja Pristava, Popovci in Lan-cova vas. Prvi učenci so obiskovali šolo pri Svetem Vidu, je v ohranjenih pisnih virih ugotavljala vodja šole na Selih Marija Božičko.
"Otvoritev prve šole na Selih je bila 14. novembra 1880. leta. V šolsko poslopje je bila preurejena stanovanjska hiša. V hiši je bila ena učilnica s stanovanjskim prostorom za učitelja. Leta 1885 je šolo obiskovalo 145 šoloobveznih otrok. Potem je bil leta 1890 v vasi velik požar, ki je poškodoval tudi šolsko poslopje. Pri obnovitvi so šoli dogradili še drugo učilnico, potem so dobili
Ptuj • Sodelovanje starejših in mlajših
Dobri sosedje
Stanovalci Doma upokojencev Ptuj so se v oktobru intenzivno družili z mladimi.
Druženje starejših in mlajših ob dnevu starejših in tednu otrok.
Foto: arhiv Doma upokojencev Ptu
Z otroki sosednjega vrtca so skupaj pekli kostanje, druženje pa je popestril še obisk domačih živali. Nekaj jih imajo v Domu: zajčka, psička in muce, nekaj pa so jih pripeljali na obisk Šešer-kovi in gospa Ivanuša. Srečanja z
živalmi so se še posebej razveselili otroci, njihova razposajenost pa ja pritegnila pozornost dedkov in babic. Park pred domom je tako za nekaj časa postal "domače dvorišče", na katerem v lepem jesenskem popoldnevu
Foto: arhiv Doma upokojencev Ptuj
Mladi večkrat pomagajo varovancem Doma upokojencev Ptuj, ki so priklenjeni na voziček, pri njihovih sprehodih po mestu.
uživajo "babica, dedek in vnuki".
Prijetna druženja najmlajših s starejšimi pripomorejo k pozitivni podobi mladih o starosti. Otroci, ki se družijo s starejšimi, so le-tem pripavljeni tudi pomagati. Učenci OŠ Ljudski vrt in dijaki Ekonomske šole so že taki. Tako so nedavno pospremili na "izlet z vozički" številne stanovalce doma. V Domu upokojencev Ptuj pripravijo namreč večkrat letno izlet z vozički, za kar pa potrebujejo spremljevalce. Šole, s katerimi sodelujejo v projektu medgeneracijskih povezav, rade priskočijo na pomoč in tokrat so bili to učenci in dijaki omenjenih šol.
V Domu upokojencev so tako povezali dan starejših s tednom otroka in preživeli prijetne urice v družbi mladih.
Ur
dvorazrednico.
Potreba po širitvi šole se je večala, šolo so razširili najprej v tri-, nato pa še v štirirazrednico. Po vojni so pouk izvajali v baraki, v letu 1947 pa se je na Se-lih pričela gradnja nove šole, ki je bila svečano odprta 26. oktobra 1953 in še danes dobro služi svojemu namenu. Letos je vpisanih 48 otrok."
Ravnateljica OŠ Videm pri Ptuju Marija Šmigoc je poudarila, da so v občini že obljubili, da se bodo potrudili za čimprejšnjo obnovo.
Na Selih si v časih, ko povsod primanjkuje otrok, želijo, da bi jih bilo čim več, v krajevni skupnosti, v občini ter na šoli pa iščejo najboljšo rešitev, da bi šolo obdržali pri življenju, je med vrsticami dejal tudi predsednik sveta KS Sela Igor Galič, ki je
Razstava, ki je prikazovala pol stoletja življenja selske šole, je bila za vse posebej privlačna, saj so se mnogi prepoznavali na starih fotografijah.
učencem in delavcem šole v imenu krajanov prenesel najboljše želje. Mnogi so namreč na slovesnosti poudarili, da je šola center vsega dogajanja, da za kraj pomeni življenje in tega za nič na svetu ne bi želeli izgubiti.
Tudi videmski župan Friderik Bračič se je strinjal, da kraj potrebuje šolo, saj s tem mladim nudijo izobraževanje v domačem kraju. Šolska zgradba je res potrebna adaptacije, a na vrsto pride po tem, ko bo zaključena obnova v Leskovcu.
Ob petdestletnici šole na Se-lih so učencem in delavcem čes-
titali mnogi, tudi nekdanja vodja šole Ema Krajnc, ki je dejala, da so na tej majhni šoli bili zmeraj kot malo večja družina.
Slovesnosti so se udeležili mnogi nekdanji in sedanji delavci OŠ Videm in podružnice na Selih, vsem pa bo verjetno v spominu ostala razstava Šola Sela skozi čas. Na osrednji slovesnosti sta v kulturnem programu ob selskih učencih nastopili še otroški folklorni skupini iz Dolene in Lancove vasi, harmonikar Borut Zagoranski in ljudske pevke KD Sela.
Tatjana Mohorko
Schaan • 10 let slovenskega društva
Lenarčani obiskali rojake
Slovensko društvo dr. France Prešeren v kneževini Liechtenstein letos praznuje 10-letnico. Ob tej priložnosti so povabili predstavnike občine Lenart, s katero so pred sedmimi leti podpisali listino prijateljstva. Društvu je takrat predsedoval lenar-ški rojak Janko Kramberger.
Vsoboto, 18. oktobra, je vScha-anu potekala osrednjo slovesnost ob jubileju društva. Udeležila se je je tudi delegacija občine Lenart, ki jo je vodil lenarški župan mag. Ivan Vogrin. Lenarčani so poskrbeli tudi za kulturni in zabavni program, ki so ga pripravili vokalni kvintet Završki fantje, ansambel Slovenjegoriški fantje in mlada pevka Anita Kralj, program pa je povezovala Romana Fekonja.
Slovesnosti se je udeležil tudi slovenski konzul na veleposlaništvu v Bernu Jožef Ciraj in tudi zapel skupaj z Završkimi fanti. Župan mag. Ivan Vogrin pa je rojake povabil v domovino — v Lenart, tako da sta skupaj z Anito Kralj zapela pesem Pri Lenartu se dobimo. Nastopajoči so ustvarili enkratno vzdušje in razveselili rojake, ki so precej oddaljeni od domovine.
Zbrane so pozdravili predsed-
Foto: Darja Ornik
Skupaj z Završkimi fanti je zapel tudi slovenski konzul na veleposlaništvu v Bernu, Jožef Ciraj.
nik Slovenskega društva dr. France Prešeren Miran Klasinc, slovenski konzul iz veleposlaništva v Bernu Jože Ciraj, župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in predstavnik občine Schaan Bruno Nipp. Zavr-ški fantje in Slovenjegoriški fantje so s petjem sodelovali tudi pri
mašah naših rojakov.
Člani slovenskega društva so nastopajoče in predstavnike občine Lenart prijazno sprejeli. Delegacijo občine Lenart pa je sprejel tudi župan občine Schaan Daniel Hilti.
Zmago Šalamun
Rojakom so zaigrali Slovenjegoriški fantje.
Foto: Darja Ornik
Foto: TM
Cerkvenjak • Srebrni jubilej vrtca
"Srečno, Pikapolonica!"
V petek, 24. oktobra, je v večnamenskem prostoru OS Cerkvenjak potekala osrednja slovesnost ob 25-letnici tamkajšnjega vrtca, ki se imenuje Pikapolonica.
Praznovanja ob srebrnem jubileju vrtca so potekala cel teden. Otroci so se v ponedeljek srečali z likovnim pedagogom, v torek je potekalo srečanje prve in zadnje generacije v vrtcu, v sredo pa so obiskali Lutkovno gledališče v Mariboru. V četrtek so odprli razstavo, na kateri v sliki in besedi ter s predmeti predstavljajo, kako so preživeli teh 25 let, predstavili pa so tudi publikacijo z naslovom Naših 25 let.
V petek je potekala osrednja
slovesnost ob 25-letnici vrtca. Zbrane je pozdravil ravnatelj OŠ Cerkvenjak — Sv. Andraž prof. Mirko Žmauc in med drugim povedal: ""Celotna prenova šolstva je prišla do spoznanja, da je smiselno vrtce priključiti osnovnim šolam. Prehodi so tako veliko lažji in manj stresni za otroka kakor za okolje, iz katerega otrok prihaja. Oboji lahko storimo veliko, starši in mi. Naše želje in pričakovanja niso majhna. Otrokom želimo ponuditi zagotovo največ. Tru-
dimo se, da bi bilo tudi pri nas tako. Okolje, v katerem živimo, je polno raznolikih možnosti, je pa tudi takšno, da lahko našim otrokom zagotavlja relativno varno otroštvo. Za to pa smo soodgovorni vsi. Ob različnih jubilejih si ljudje izrekamo različna voščila, saj s tem še dodatno ob danem trenutku izražamo svoja čustva. In zato še enkrat: Srečno, Pikapolonica!"
V kulturnem programu so nastopili malčki iz obeh sku-
Od
d
V programu so nastopili tudi najmlajši.
pin vrtca, nastopili pa so tudi tisti, ki so v preteklosti obiskovali vrtec. Slovesnosti so se zraven župana občine Cerkvenjak Jožeta Kranerja udeležili še predstavniki sosednjih šol in vrtcev, svetovalka z Zavoda za šolstvo RS in številni starši ter drugi obiskovalci, ki so nekoč
obiskovali cerkvenjaški vrtec.
Ob koncu se je ravnatelj Žmauc zahvalil vsem, še posebej sodelavkam iz vrtca ter vse prisotne spomnil na še en jubilej — 220 let redno organizirane šole v Cerkvenjaku.
Zmago Šalamun
Ljutomer • Svetovni dan osteoporoze
Tudi "moška" bolezen
Društvo za osteoporozo Pomurja je ob svetovnem dnevu osteoporoze v glasbeni šoli Slavka Osterca v Ljutomeru pripravilo proslavo in družabno srečanje.
Ob dnevu osteoporoze so v omenjenem društvu opozarjali predvsem na pomen osve-ščanja javnosti o tej bolezni, ki jo ima v Sloveniji približno 140.000 žensk. Vendar za to neozdravljivo boleznijo kosti ne obolevajo le ženske, temveč tudi moški. Ogroža vsako
tretjo žensko in vsakega osmega moškega po 50. letu. Oste-oporoza je kronična bolezen, ki jo je treba zdraviti, vendar je vsaj zaenkrat ni mogoče tudi ozdraviti. V svetu obstaja vrsta zdravil, ki upočasnijo napredovanje bolezni in izboljšajo kakovost kosti, predsednica
Društva za osteoporozo Pomurja Dragica Žlebnik pa je poudarila, da je glavna aktivnost njihovega društva, ki šteje okrog 400 članov, da ljudem omogočijo terapije ter s tem lajšanje oz. odpravljanje bolečin. "Preglede za osteoporozo z napravo DXA (dvoe-
Dragica Žlebnik - predsednica Društva za osteoporozo Pomurja
nergijska	rentgenska
asorpciometrija) merita v Ba-novcih dr. Menart ter v Murski Soboti dr. Prettner. Z obema smo dogovorjeni, da preglede za člane našega društva op-
ravita z določenim popustom. Cena pregleda se namreč giblje od 5.000 tolarjev naprej, še vedno pa za pregled ni mogoče dobiti napotnice. Društva smo povezana v Zvezo društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki se zavzema, da bi bil vsaj prvi pregled možen z napotnico." Člani Društva za osteoporozo Pomurja imajo popuste tudi pri obisku kopališč v Radencih, Banovcih in na Ptuju, vse ostale informacije v zvezi s to kronično boleznijo okostja pa podajajajo na sedežu društva v Zdraviliškem naselju 6 v Radencih, vsako sredo med 9. in 12. uro.
Miha Šoštarič
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)srečni Slovenci?
Seveda bi lahko neskončno dolgo razpravljali, kaj vse je sreča. Kljub temu filozof dr. Tine Hribar (po pisanju dnevnega tiska) te dni kategorično razglaša, da Slovenci "še nismo srečen narod". Filozofi imajo, kajpak, svoja "pravila", svoj svet, ki dopuščajo maksimalno svobodo misli in povsem samosvoja, tudi skrajno nenavadna sklepanja. Tedaj, ko filozofi posežejo v čisto konkretno dnevno dogajanje, ko se lotijo povsem določene javne in aktualne teme, pa njihovo presojanje kljub vsemu ne bi smelo izgledati edino pravilno, ne bi smelo biti tako vzvišeno, brez upoštevanja drugih mnenj (in argumentov) in brez pravice do ugovora. Hočem reči, da nihče, niti dr. Tine Hribar, nima pravice, da bi kar tako, zgolj na podlagi svojih "občutkov" proglašal Slovence (ali katerikoli drugi narod) za srečne ali nesrečne.
Vsekakor je značilno, da se dr. Tine Hribar oglaša zdaj, ko je dolgotrajna (in v glavnem mučna) razprava o tem, kako bi kazalo na najustreznejši način označiti grobove žrtev povojnih zunajso-dnih pobojev na Slovenskem, že končana (in ko je že doseženo nekakšno večinsko soglasje). S svojim posegom ne spodbuja samo k novi razpravi, ampak k novim prepirom, novim napetostim, kar vse je seveda daleč od nove kvalitete odnosov med
Slovenci, za kar se sicer deklarira. Sicer pa bi bilo naravnost šokantno, če bi kdo na skupnem mestu združil vse "dobre misli" številnih filozofov in humanističnih intelektualcev s tal nekdanje Jugoslavije in konkretne direktne ali indirektne grozljive posledice le-teh na dejansko življenje v nedavni preteklosti. Kot poroča Delo, je dr. Tine Hribar na pravkar končanih novinarskih dnevih v Ankaranu izjavil, da Slovenci "kljub zgodbi o uspehu še nismo srečen narod." Srečni narodi se namreč ne strinjajo o prihodnosti, o preteklosti pa se v temeljih strinjajo. Pri nesrečnih narodih je ravno obratno. Slovenci po Hribarjevem mnenju konsenz o preteklosti potiskamo v prihodnost. Nesrečen narod ne more sproščeno razpravljati o svoji prihodnosti. K enotnosti o preteklosti v Sloveniji po Hribarju prav nič ne prispeva napis "Žrtve vojne in povojnih usmeritev", ki so ga poslanci sprejeli v zakonu o ureditvi množičnih grobišč. Po Hribarjevem prepričanju ta napis ni ustrezen in prikriva resnico. Beseda usmeritve celo zmanjšuje pomen dogajanja, saj prikriva dejstvo, da je šlo za zunajsodne poboje. Veliko ustreznejši bi bil napis: "Žrtvam vojne in revolucije". Ljubljanski Dnevnik dodaja, da je dr. Hribar dejal, da je razlog za razklanost Slovencev in njihovo ne-srečnost v prikrivanju "resnice o
Zločinu". Priložnost, da bi se ta vsaj simbolno razkrila, je bila v vladnem predlogu, da bi na grobišču povojnih pobojev zapisali, da so tam pokopane žrtve revolucije. Toda poslanci vladajoče koalicije so letos poleti sprejeli zakon o vojnih grobiščih, v katerem so revolucijo zamenjali s povojnimi usmeritvami, kar je sterilna in za sorodnike žaljiva oznaka. Del krivde za to morda res nosijo opozicijski poslanci, ki so zahtevali priznanje domobranske vojske, toda poslanci koalicije ne bi kar tako glasovali proti lastni vladi, je prepričan Hribar ...
Dr. Hribar ima seveda vso pravico, da vztraja pri svojem mnenju, tisto, kar pri njegovih najnovejših "bojih" preseneča in čudi, pa je njegova obremenjenost z nekakšnimi ozadji in za-rotništvi, nepripravljenost, da bi dopustil in sprejel možnost, da se v demokratičnih razmerah pač normalno dogaja tudi to, da kdaj - glede na razpored demokratično izvoljene moči - posamezne (tudi dobre) ideje in posamezni predlogi preprosto niso sprejeti. Na to je treba računati, to je sestavni del demokratične procedure in tisto nujno soglasje, ki omogoča, da vse skupaj sploh funkcionira. Pri nas pa vse prepogosto ravno tisti, ki bi morali najbolj prisegati na to logiko, v vsaki odločitvi, ki ni po njihovi volji, vidijo nekakšna nenormalna
"ozadja" in "umazane igre".
Namesto da bi se dr. Hribar navduševal nad dejstvom, da kdaj tudi vladni poslanci zmorejo glasovati proti kakšnemu vladnemu predlogu, raje špekulira, da se je to (pri zakonu o grobiščih - op. p.) zagotovo zgodilo zato, ker je ta poslanski puč organiziral bivši predsednik republike Milan Kučan. Ali drug primer: zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, eden izmed nedvomno pomembnih tvorcev samostojne slovenske države, preiskave v zvezi z očitki, da naj bi napravil nekatere domnevno nezakonite poteze ob vzpostavljanju nekakšne diplomatske šole, ne prikazuje kot vrhunsko potrdilo, da s(m)o v sa-
mostojni Sloveniji pred zakonom vsi enaki, ampak se začudeno in užaljeno oglaša z nekakšnimi zgodbami o umazanih "zarotah" proti njemu, o svojih nedvomnih zaslugah za Slovenijo govori kot o nečem, kar naj bi predstavljalo za nazaj in za vnaprej odpu-stnico, opravičilo za kakršnokoli napačno ali celo nezakonito ravnanje.
Ljudje, ki v vsem iščejo predvsem nekakšna zakulisja in nenavadne igre, odsevajo tako svojevrstno lastno frustriranost. Takšni zagotovo tudi niso najbolj poklicani za sodbe o tem, kdo je srečen oziroma nesrečen.
Jak Koprive
Ptuj, Ormož • Urad za delo
Za zmanjšanje vrst
Na Uradu za delo na Ptuju in v Ormožu s prvim novembrom letos prehajajo na nov način naročanja strank.
Kot je povedala direktorica Območne službe zavoda za zaposlovanje Ptuj Vlasta Stojak, ne gre za nič novega, večina uradov je tak način dela že vpeljala, do konca leta ga bodo uvedli v vseh. Z novim načinom dela želijo zmanjšati vrste pri svetovalcih zaposlitve, s tem pa doseči večje zadovoljstvo tako pri uporabnikih kot svetovalcih, ki bodo imeli po novem tudi več časa za temelji-tejšo pripravo na pogovor. Ve-
čino tistih, ki naj bi se naročili za obisk pri svetovalcu, so z novim načinom dela že seznanili oziroma jim že določili termin. Tistim pa, ki še termina pri svetovalcu nimajo, svetujejo, da se na Uradu za delo na Ptuju in Ormožu oglasijo do I4.novembra. Brez predhodne najave pa lahko vsi zainteresirani svetovalca za zaposlitev še vedno obiščejo vsako sredo med 14. in 16. uro.
in tam
Verzej • Seja občinskega sveta
župan občine Verzej Drago Legen je za danes, v sredo, sklical deveto redno sejo ob~inske-ga sveta, ki se bo v prostorih občine Verzej pričela ob 16. uri. Na dnevnem redu je osem točk, med drugim pa bodo govorili o rebalansu proračuna za letošnje leto, o razvojnem programu podeželja CRPOV za naselji Bunčani in Veržej, člani sveta pa bodo tudi slišali poročilo Nadzornega odbora občine Veržej, ki mu predseduje Marija Rauter, o pregledu zaključnega računa proračuna za lansko leto.
MŠ
Podgorci • Naravoslovne delavnice
Minulo nedeljo so v domu krajanov v Podgorcih pripravili predstavitev naravoslovnih delavnic in zgodovinskega tabora, ki sta delovala v počitnicah pod okriljem Turističnega društva Podgorci, v okviru programa turističnega podmladka, o čemer smo v našem časopisu poleti poročali. Udeleženci naravoslovnih delavnic z mentorico Zdenko Ra-kuša so predstavili herbarije, ki so nastali kot plod opazovanja in raziskovanja rastlin in živali ob Pesnici in Dravi ter v gozdu v Podgorcih. Obiskovalce prireditve so presenetili z razstavo čez 30 vrst gob, ki rastejo na našem območju. Udeleženci zgodovinskega taborapa so z mentoricama Zdenko Plej-nšek in Matejo Majcenpredsta-vili sakralne objekte krajevne skupnosti Podgorci. Na devetih panojih so predstavili slike, skice in opise kapel, križev in drugih spomenikov. Slikovno gradivo so projicirali tudi na platno, svoje izsledke pa so predstavili tudi v brošuri.
vki
Sp. Jablane • Predavanje za živinorejce
Kmetijska svetovalna služba, enota Ptuj, pripravlja v sredo, 29. oktobra, ob 10. uri v dvorani gasilskega doma v Sp. Jablanah predavanje z naslovom Prehrana krav v zimskem obdobju in prilagoditev krmnih obrokov glede na razpoložljivo krmno bazo. Predaval bo Anton Hohler, univ. dipl.ing. zoot.
Ormož • Gimnazija vabi
V Gimnaziji Ormožpoteka-jo dnevi odprtih vrat, ki pod skupnim naslovom Izrazi se v nizu desetih delavnic ponujajo dijakom in občanom najrazličnejše vsebine. Doslej so potekale že štiri, v torek, 4. novembra, ob 16. uri pa bo v prostorih gimnazije gostoval Evgen Jurič in v delavnici z naslovom Nasmejmo se spregovoril o humoreski in aforizmu.
vki
Dolena • Vabijo nove člane
FD Rožmarin Dolena vabi ljubitelje rekreacijskih plesov in folklore v novo odraslo skupino, ki jo bosta vodila Cvetka in Aleksander Glatz. Rok za prijavo je do 1. novembra, prva plesna skupina bo pričela 8. novembra ob 20. uri v Domu krajanov v Doleni.
Miklavž pri Ormožu • Prihodnje leto eko kmetija
Prehodno obdobje je težko
Na kmetiji Jožefa in Jožice Zadravec v Miklavžu pri Ormožu se že drugo leto ukvarjajo z ekološko rejo goveda. Njihova kmetija je vključena v kontrolo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Prihodnje leto novembra bo potekel prehodni čas, potreben, da se izpolnijo vsi kriteriji, potrebni za prejem certifikata o ekološko rejenem govedu.
Jožef Zadravec je v petkovem snegu poskušal spraviti čredo pod streho, vendar se živalim ni nikamor mudilo.
Zanimivo je, da sta Zadravče-va že v zrelih letih, okrog šestdeset jih imata, ko se ljudje težje odločajo za tako radikalne spremembe in življenjske izzive. V mladih letih sta nekaj časa delala v Nemčiji, kasneje pa je Jožef opravljal različne kmetijske storitve z mehanizacijo, vse od setve do žetve. Zaradi zdravstvenih težav pa tudi zaradi vse manjšega povpraševanja sta se morala ozreti za možnostjo preusmeritve kmetije. Na 16 hektarjih pašnikov, 2 hektarjih travnikov in 2 hektarjih njiv se ponujajo idealni pogoji za ekološko kmetovanje. Kmetija leži precej na samem in na hribu. Stroški pridelave so tukaj precej višji kot na ravnici. Gospodar Zadravec pravi, da bolj je preračunaval cene repro-materiala, škropiva in drugega,
Ormož • Izobraževanje kmečkih žena
Zaključek projekta
V ponedeljek so se udeleženke projekta Izobraževanje kmečkih žena je pogoj za enakopravno vključitev v družbeni in socialni prostor zbrale na zaključku izobraževanja.
bolj je ugotavljal, da se računica ne izide. Poleg tega pa nikoli niso bili ljubitelji kemije in odločitev je padla.
Žena Jožica je zaskrbljena, saj je treba tri leta dolgo vlagati, delati, rezultatov pa še praktično ni nobenih. Tako je, kot da bi bili tri leta na čakanju. Vsi telički, ki so jih doslej prodali s kmetije, so imeli enako ceno kot vsi drugi, ki so bili rejeni na običajen način. Pri Zadravčevih so teleta hranili samo z mlekom in s tem, kar se pridela na kmetiji. Zato so tudi lažji in dalj časa jih je treba hraniti, da dosežejo primerno težo za prodajo. Šele prihodnje leto, ko bodo imeli certifikat, bodo lahko svoj pridelek prodali kot ekološki in s tem tudi po primerni ceni. Kupca zaenkrat še niso našli, saj tisti, ki bi bili prip-
Projekt so skupno pripravili Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Društvo kmečkih žena in Kmetijska svetovalna služba. Cilji projekta so bili združevanje kmečkih žena -gospodinj in izmenjava mnenj, izkušenj ter znanj med njimi. Želeli so uveljavljati tudi načelo politike enakosti med spoloma, povečati možnosti za samoza-poslitev, osvojitev znanj, ki so potrebna pri registraciji dopolnilne dejavnosti na kmetiji in ki bodo pomagala pri delu s strankami in trženju. Med cilje spada tudi ureditev statusa kmečke žene gospodinje, dvig samozavesti udeleženk, pridobitev dodatnega dohodka na kmetiji in seznanitev z delom na računalniku.
Ob zaključku projekta, ki je trajal od decembra lani, so se udeleženke zbrale ob prigrizku in kozarčku, pregledovale nastale izdelke in klepetale o načrtih za prihodnje tečaje.
vki
Zaključek projekta so udeleženke proslavile s kozarčkom in prigrizkom.
Trgovišče • Mesec požarne varnosti
Gašenje kleparske delavnice
V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti je gasilski center Velika Nedelja pripravil gasilsko vajo, v kateri so sodelovala vsa društva - Velika Nedelja, Trgovišče, Senešci, Podgorci, Bresnica in Cvetkovci.
Med gašenjem je bila potrebna uporaba dihalnih aparatov.
Skupno v društvih deluje preko 100 operativnih gasilcev, na nedeljski vaji pa jih je sodelovalo 61. Vaja je potekala pri kleparski delavnici Franca Cvetka v Trgovišču, kjer so prisotni različni plini za varjenje, lakirnica, v bližini je skladišče lakov in precej avtomobilskih pnevmatik. Vajo je vodil poveljnik domačega društva Robi Horvat, ki je za potek vaje prejel dobro oceno poveljnika sektorja Janka Marina in predstavnika Gasilske zveze Ormož Janka Meška. ^"Vaja je bila lepo pripravljena, opazno je bilo dosledno javljanje na center, prisoten je bil tudi bolničar, bolj dosledno bi morali uporabljati alarmne luči, podrobnejša
analiza pa še sledi," je kratek povzetek povedanega. V vaji je sodelovalo 10 vozil, 2 dihalna aparata, porabljenih je bilo 150 metrov B cevi in 100 metrov C cevi, 8 hitrih napadalnih cevi, izveden pa je bil tudi napad s peno. V vaji so se priključili na hidrantno omrežje in izvajali polnjenje avtomobilov cistern, v primeru večje potrebe po vodi pa bi vodo zagotavljali z gasilsko verigo iz bližnje Sejance. Pri vaji je sodelovala tudi policija.
Ob koncu sta se gasilcem za njihovo pripravljenost pomagati zahvalila tudi predsednik KS Podgorci Janko Meško in predsednik KS V. Nedelja Tonček Žumbar.
"Govedo v hlevu ni pripeto. Kadar ni obiskov v hlevu, pa mora biti tudi omogočen prosti prehod na prosto", je povedala Jožica Zadravec.
ravljeni kupiti tovrstno meso, zahtevajo večje količine. Predpisi reje so zelo strogi. Poleti so jim zaradi izjemne suše dovolili dokupiti 30% krme, saj naj bi ekološka kmetija pridelala vso hrano doma. V najbolj sušnem obdobju so pašnike namakali - "Ob 21.00 sem si pripel cisterno polno vode, pa gremo! Posebne koristi ni bilo." Ker so imele živali manj hrane in posledično manj mleka, tudi telički niso napredovali dovolj hitro," je povedal Jožef.
Na kmetiji imajo sedaj 21 krav, 9 plemenskih telic in plemenskega bika. Pol živali je lisaste pasme in pol pasme limusine. Z nabavo živali so imeli nemalo težav. Na Madžarskem so že imeli odbrane telice, pa je bil ravno takrat prepovedan uvoz. Po daljšem čakanju so potem le našli dovolj živali v Sloveniji. Vendar je bilo vse skupaj precej dražje kot uvoz. Za nov način reje so morali preurediti tudi štale, tako da se lahko govedo prosto giblje in ima ves čas omogočen izhod na pašo. ^"Včasih smo štale tesno zapirali, celo okna smo zatesnili s slamo, da živali ne bi zeblo, danes morajo biti odprte." Za-
nimivo je, da se govedo rado zadržuje zunaj tudi v slabem vremenu. Plemenski bik pa ves čas budno pazi na svojo čredo in se do nje obnaša zelo zaščitniško. Pri prehrani ne smejo uporabljati močnih krmil, ki niso v katalogu za ekološko rejo. Najbolj idealno je, da se porabi hrana, pridelana na kmetiji, zato sejejo tudi ječmen in koruzo. Pašnike smejo gnojiti s hlevskim gnojem in gnojevko. Za čredo so naredili lepe ograje s kvalitetnimi električnimi pastirji, da so zadostili številnim predpisom, pa so morali nabaviti tudi napajalnik, v katerem voda ne zmrzne.
Zanimivo je, da kljub temu, da imajo okrog 20 telitev letno (enkrat so imeli celo dvojčke), ki se zgodijo na prostem, zaenkrat niso imeli težav. Gospodar to pripisuje načinu reje, kjer se živali veliko gibljejo, se primerno hranijo in se nič ne dogaja na silo.
Zadravčeva upata, da bo EU prinesla spremembe tudi v kmetijstvo. Da bodo potem marsi-kakšni predpisi bolj natančni, da jih bo treba izvajati in se bo država morala držati rokov.
viki klemenčič ivanuša
1
Ocvrti Poli kruhki
Za štiri osebe potrebujemo: 24 rezin toasta, 50 dag POLI Z VRTNINAMI, 15 dag skute, 1 dl kisle smetane, zeliščno sol, belo moko in jajca za paniranje, maščobo za cvrtje (najboljše je rastlinsko maslo)
POLI Z VRTNINAMI narežemo na centimeter debele kolute. Rezine toasta Izrežemo v enako velike kroge, kot je klobasa. Skuto zmešamo s kislo smetano In začinimo z zeliščno soijo. Izrezan toast namažemo po eni strani s pripravijeno skuto. Kolute POLI Z VRTNINAMI obiožimo z obeh strani z namazanimi rezinami toasta tako, da je skutln namaz obrnjen h kiobasl. Kruhove rezine (sendviče) pomokamo, paniramo v razžvrkljanih jajcih in na ponvici z maio maščobe zlatorumeno ocvremo. Ponudimo s poljubno majonezno omako. , jt^
Dober tek!
Foto vki
Sp. Podravje • Knjige prihajajo do bralcev
Bibliobus dobro obiskan
Ob koncu lanskega šolskega leta je pri Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju poskusno začel delovati bibliobus, v letošnjem šolskem letu pa je njegova dejavnost dobro zaživela.
Napotili smo se za potujočimi knjižničarji in jih ujeli v Trnovski vasi, pred šolo, kjer so učenci že čakali na vstop v potujočo knjižnico. Mladi bralci so napolnili bibliobus in knjižničarja sta imela polne roke dela, da sta svetovala, sprejemala že prebrane knjige ter vpisovala knjige, ki
so si jih učenci in tudi starejši izbrali za branje, ki bo zadoščalo za tri tedne - vsake tri tedne se namreč bibliobus ustavi v posameznem kraju.
Morali smo počakati, da je večja gneča jenjala, da smo se lahko pogovorili z vodjem potujoče knjižnice Vladimirjem Kajzovar-
Učenci šole v Trnovski vasi pred vstopom v bibliobus.
jem ter šoferjem in knjižničarjem Srečkom Vrečarjem.
Pogovarjali pa smo se tudi z mladimi in starejšimi bralci, ki so nam povedali, da v potujoči knjižnici najdejo vse, kar si želijo, knjige pa si sposodijo tudi za svoje starše.
Vladimir Kajzovar je dejal, da je ptujski bibliobus eden od enajstih, ki v Sloveniji približuje knjige bralcem. Bibliobus, v bistvu splošna knjižnica, ima gradivo za otroke in odrasle, tudi revije, kompaktne plošče in drugo nezvočno gradivo. Glavni namen bibliobusa pa je, da si bralci lahko sposodijo dobro knjigo. S knjigami prihajajo skoraj domov. Opažajo pa, da so mnogi, ki niso prihajali v knjižnico, z uvedbo bibliobusa ponovno začeli brati. Potujoča knjižnica prinaša vse knjižne novosti in gradivo za življenjsko izobraževanje in za razvedrilo bralcev.
Bibliobus obiskuje trinajst občin na Ptujskem, ima več kot petdeset izposojevališč, zato bi
potrebovali več izvodov posameznih knjig, kot jih trenutno imajo. V bibliobusu je 4000 knjižnih enot. V nekaterih okoljih je v bibliobusu velika gneča, ponekod pa bo potrebno še nekaj časa, da se bodo bralci navadili na to novo obliko knjižne ponudbe.
V slabih dveh mesecih ima bibliobus že okrog 600 novih članov. Bralci posegajo po vseh vrstah knjig, od sodobnih do literarne klasike, bibliobus pa širi bralno kulturo na najbolj elementaren način.
Na bibliobusu dela zraven Vladimirja Kajzovarja še Srečko Vrečar, ki je voznik bibliobusa in knjižničar, izposojevalec. Namen bibliobusa pa je tudi svetovanje in pomoč informatorja, se pa dogaja, ko je velika gneča, da za to ni možnosti, oziroma časa. Potujoča knjižničarja upata tudi, da bo nova sistemizacija poskrbela še za dodatno pomoč, tako da se bo mogoče še bolj posvetiti bralcem z nasveti.
Srečko Vrečar je prišel v knjižnico iz gospodarstva, prej je bil na Certusu prometnik — kontrolor, ima tudi D kategorijo, ki se zahteva za voznika bibliobu-sa, sedaj pa se je posvetil knjižničarstvu in delo mu je zelo všeč.
Franc Lačen
Ptuj • Zagarjeva nagrada Meti Puklavec
Priznanje za delo v prosveti
V začetku tega meseca je nekdanja ravnateljica ptujske gimnazije, ki je bila pred tem ravnateljica Šolskega centra na Ptuju, prejela najvišjo nagrado, ki jo podeljuje odbor za podeljevanje nagrad Republike Slovenije na področju šolstva, nekoč imenovano Zagarjeva nagrada.
Odbor, ki mu predseduje dr. Barica Marentič Požarnik s člani dr. Deo Baričevič, Tomažem Geršakom, Radom Ko-strevcem, dr. Bredo Oblak, dr. Božidarjem Oparo, Tatjano Prešeren, dr. Lojzetom Sočanom in dr. Markom Stabejem, je letošnjo državno nagrado na področju šolstva namenil tudi Meti Puklavec za posebno uspešno vzgojnoizobraževalno, inovacijsko in organizacijsko delo na področju srednjega šolstva.
"Meta Puklavec je bila po večletnem uspešnem poučevanju kemije 24 let uspešna ravnateljica. Vodila je enega največjih slovenskih srednješolskih centrov, Srednješolski center Ptuj, za ptujsko regijo izredno pomembno Športno dvorano Ptuj z atletskim stadion in delavnice Srednješolskega centra Ptuj.
Odprla je prvo srednješolsko
računalniško učilnico v Sloveniji, urejala je šolsko kmetijsko posestvo Grajenščak, vpeljala je nove srednješolske izobraževalne programe v Ptuj. Leta 2002 je postavila še novo, moderno Gimnazijo Ptuj, na katero so ponosni vsi Ptujčani.
Mlade generacije je učila vere v prihodnost, zaupanja v lastne sposobnosti, utrjevala je zavest o intelektualni in moralni solidarnosti, o spoštovanju med ljudmi.
S poštenim in neposrednim odnosom do poučevanja, vzgoje, izobraževanja, raziskovanja, znanja in dela je bila in ostaja zgled učiteljem in sodelavcem na Ptuju in po vsej Sloveniji. V soljudeh je odkrivala in spodbujala kreativnost in raziskovalni nemir. Spoštovanje je zbujala s svojo požrtvovalnostjo in s socialnim čutom ter
pogumom, ko se je spopadala s skoraj nerešljivimi problemi. Vse, kar je Meta Puklavec dosegla v dolgoletnem pedagoškem delu in organizacijskem delovanju, je moč vrednotiti z visokimi merili in pušča jasno sled v ptujskem in slovenskem šolstvu. Ob odhodu v pokoj so ji dijaki v imenu vseh generacij ptujskih gimnazijcev napisali: "Ponosni smo, da ste bili naša
ravnateljica." Meta Puklavec je dala svoj veliki pečat napredku srednjega šolstva na Ptuju in v vsej Sloveniji in si je s tem prislužila podeljeno priznanje.
Tako so zapisali člani odbora za podeljevanje nagrad obrazložitev za to visoko priznanje.
Meti Puklavec je za prejeto nagrado čestital tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Franc Lačen
Meto Puklavec je sprejel ptujski župan.
Trnovska vas • Problemi v šoli
Bo ob letu bolje?
Osnovno šolo v Trnovski vasi, ki je podružnica Osnovne šole Destrnik, v letošnjem šolskem letu obiskuje 85 učencev. Na njej deluje šest oddelkov, imajo tri oddelke devetletke in tri oddelke osemletke.
V razredu je povprečno petnajst, šestnajst učencev. Najmanj jih je v devetletki. Mnogi starši namreč svoje otroke vozijo v šolo drugam, izven svojega šolskega okoliša, ker pač zakon o osnovni šoli to omogoča. S tem te otroke na nek način izločijo iz okolja, kjer živijo.
Na šoli se srečujejo z velikim problemom, to je prostorska stiska. Tega težkega problema se, kot nam je dejala vodja šole Angelca Fras, zavedajo v občini Trnovska vas in tudi na Ministrstvu za šolstvo. Tako je predvideno, da se v naslednjem
šolskem letu začne izgradnja nove šole s telovadnico in oddelkom vrtca, ki ga še trenutno v Trnovski vasi ni. Sedaj poteka pouk telovadbe v Domu krajanov, ki je v neposredni bližini šole in služi bolj kot pouku telovadbe rekreaciji. V domu je sicer nekaj telovadnega orodja, v glavnem pa se lahko odvija pouk talne telovadbe.
Na šoli imajo bogato nad-standardno dejavnost, kot je računalništvo in učenje tujih jezikov že od tretjega razreda naprej.
Franc Lačen
O'
■^^mMíťeoPu
Tednikova knjigarnica
Neizrekljiva lepota knjige Stojana Kerblerja
Najprimerneje je praznovati DAN REFORMACIJE s knjigo v roki, ker knjiga je temelj besede in slovenska se je rodila s Trubarjem. Danes pa, ko naj bi global-nost zajela sleherno ped planeta (tako pravijo, pa sama nič ne verjamem), je Slovencem edino beseda tista pra- in prvobitna, edina in zares naša. A knjige, te posode življenja, so skrinje spomina in žlahtne sopotnice bodočnosti. Še posebej, ko je knjiga domača umetniška monografija, sestavljena iz življenjskega preseka najboljšega, kar je umetnik znal in zmogel in hotel v daljšem umetniškem obdobju. In če gre za izjemen repertoar mojstrovin fotoaparata - posebnega _ umetniškega, likovnega medija, potem je to knjiga, ki presega zgolj podobo umetniške akcije. Takšna, v prostoru in času povsem presežna, je monografija STOJANAKERBLER-JA z naslovom LJU-
_ DJE/PEOPLE, kije
pravkar izšla, dvojezična, v založništvu DesigNovak iz Ljubljane.
Knjiga, večjega kvadratnega formata, je že na pogled posebna: z zamolklo črnih mat platnic, točno iz sredice - kakor je Stojan Kerbler zadel življenjsko srčiko svojih upodobljencev na fotografijah - dominira, v srebrni, avtorjevo ime in knjižni naslov. Z zadnje platnice pa, enako središčno, v srebrni barvi aluminija, blešči avtorjev podpis in znak Taluma s sloganom Lahkota prihodnosti. Slednje, o lahkoti prihodnosti, neverjetno sovpada s Keblerjevim avtorstvom, ki ga odlikuje zraven vseh likovnih superlativov izjemen dar pripovedovanja in občutenja lepote tam, kjer je mnogi ne zmorejo uzreti. Z materialnega vidika ima Kerblerjeva knjiga še eno posebnost: zelo težka je, dobesedno, za 150 strani, čemur je vzrok posebej izbran papir Sappi Magno Satin 170 gramski, ki je omogočil kvaliteten in primeren tisk Kerblerjevih podob - tako knjiga že sama po sebi sili k spoštljivemu in premišljenemu rokovanju.
Ko sem listala po knjigi, poslušala pogovor z avtorjem (odlično predstavitev avtorja je pripravila Nataša Petrovič minuli četrtek v steklarski delavnici), ko sem imela čast pokukati v delček Kerblerjevih ustvarjalnih prostorov (nekoč tudi v fotografski delavnici), se mi zdi, da je sicer molčeči avtor s pomočjo fotoaparata ustvaril most do ljudi, fotografiranje so njegovi pozdravi, pomenkovanja, spoštovanja, veselja, žalosti, radovednosti, objemanja, poljubljanja, vriskanja, čudenja, razumevanja, sprijaznjenja, nazdravljanja, bežanja, odmikanja in vračanja. Iz njegovih fotografij, takšna so pač moja občutja, veje objem iskrenosti in domačnosti; in vedno znova se čudim Kerblerjevi čarovniji: kako ujeti v fotoaparat tako likovno perfektne resnične podobe življenja! Morda zato, ker je Kerb-ljerjevo fotografiranje avtorjeva pot k drugim, njegovo edino, resnično komunikacijsko sredstvo, njegova sa-most in skupnost. Ker s kamero išče druge in sebe, odkriva druge drugim, druge sebi, sebe sebi in sebe drugim.
Dovršenost Kerblerjeve knjige je oblikoval mojster Ranko Novak in avtorji besedil dr.Marjeta Ciglenečki, docentka za zgodovino likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Brane Kovič, umetnostni zgodovinar in kritik, dr. Primož Lampič, višji kustos za fotografijo v Arhitekturnem muzeju Ljubljana in docent za zgodovino fotografije na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Milan Pajk, fotograf in redni profesor za fotografijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Knjiga ima na koncu avtorjevo biografijo in bibliografijo - naj spomnim: Stojan Kerbler je prejel čez 500 nagrad in priznanj, njegove slike poznajo na vseh kontinenith ...
Praznujte s knjigo knjig, berite in glejte, mnogočesa se ne da tako povedati, kot zna mojster Kerbler fotografirati.
Liljana Klemenčič
Ptuj • Minerali Vilija Podgorška
Razstava v Zetalah in na Ptuju
V času žetalskega občinskega praznovanja je profesor Vili Podgoršek, ki se že petnajst let ukvarja z zbiranjem mineralov, predstavil del svoje zbirke tudi v osnovni šoli v Zetalah.
Za ta kraj se je odločil, ker je glavnino razstavljenih mineralov našel prav na območju občine Žetale (v Dobrini). Tokrat se je odločil za raznolikost tipov kremenov. Gre za nizkotemperatur-ne kremene, ki so hitro rastoči. Kot nam je dejal Vili Podgoršek, vsak mineral nosi svojo zgodbo,
ki jo lahko beremo kot knjigo. Razstavljene minerale pa je opremil tudi z podnapisi, ki govore o tem, za kakšno vrsto kremena gre pri posameznem eksponatu.
Vili Podgoršek je imel že 35 najrazličnejših razstav svojih mineralov, tudi v tujini je že raz-
stavljal, ima pa zbirko, ki obsega nekaj nad pet tisoč vzorcev in je med slovenskimi zbiralci mineralov kar pri vrhu.
V petek je Vili Podgoršek razstavljal v refektoriju minoritskega samostana v okviru Viktorinovih
Fl
Vili Podgoršek
S, Bistrica • Požarna varnosti in kultura
Ko zagori v muzeju .
Slovensko združenje za požarno varnost praznuje letos 10-letnico delovanja. V začetku oktobra so v Slovenski Bistrici organizirali celodnevni posvet o požarni varnosti v stavbah kulturne dediščine. Udeležilo se ga je 170 predstavnikov muzejev, galerij, knjižnic, arhivov in drugih podobnih institucij.
Uvodne nagovore so imeli predstavniki obrambnega, kulturnega in ministrstva za okolje, predsednik Slovenskega združenja za požarno varnost, gostitelj — Zavod za kulturo Slovenska Bistrica in občine Slovenska Bistrica. Med predavatelji velja omeniti tudi Stewarta Kidda, strokovnjaka za zaščito kulturne dediščine iz Velike Britanije.
Na področju varovanja kulturne dediščine vlagamo v Sloveniji v obnovo dvorcev, gradov in drugih podobnih objektov znatna sredstva. Podobno velja tudi za gradnjo in obnovo arhivskih ter knjižničnih prostorov, ki predstavljajo veliko nacionalno bogastvo, njihovo vrednost pa povečujejo še muzejska in galerijska dejavnost ter predmeti, ki se v njih nahajajo. Zato zaščito kulturne dediščine, ki je za narod neprecenljive vrednosti, ni mogoče meriti zgolj v denarju.
Med nevarnostmi, ki ogrožajo večino stavb kulturne dediščine, je prav gotovo požar. Ogenj, voda, dim in saje hitro poškodujejo stavbo in njeno vsebino. Če pogledamo malo naokoli, si težko predstavljamo, da bi v požaru nenadoma izginilo vse bogastvo, ki ga hrani recimo muzej na ptujskem gradu ali katera od knjižnic z redkimi unikati, saj se ogenj v stavbah starejšega datuma, iz-
vzete pa niso niti novejše, lahko hitro širi in pri tem uniči zbirke. Primer, na katerem bi se lahko kaj naučili, je požar na Marijini cerkvi v Slovenski Bistrici.
Kot so povedali predstavniki Slovenskega združenja za požarno varnost, pogosto ni denarja niti za osnovno vzdrževanje. Problem pa niso samo stavbe, kjer je nahajajo razni predmeti kulturne dediščine, temveč tudi stara mestna jedra, kjer so posamezne stavbe zaščitene kot kulturnozgodovinski spomeniki, gasilci pa do njih težko pridejo, ker so največkrat ta območja zaprta z raznimi količki, verigami, betonskimi zabojniki in podobnimi zaprekami, ki sicer preprečujejo dostop avtomobilom.
Največja škoda po požarih na teh objektih so ravno predmeti v stavbah. V muzejih, galerijah in knjižnicah se poleg ognja bojijo tudi vode, tudi tiste ob gašenju, vendar strokovnjaki za požarno varnost menijo, da če predmet zgori, ga ni več, če pa je samo moker, ga je mogoče še vedno dobiti nazaj.
Slovensko združenje za požarno varnost je član evropskega združenja in strokovnjaki se med sabo poznajo ter sodelujejo, je med drugim povedal mag. Bojan Grm, predsednik Slovenskega združenja. Zato imajo na
podobnih posvetih tudi tuje strokovnjake. Tokrat je sodeloval Stewart Kidd iz Velike Britanije, ki je govoril o ukrepih pred požarom v stavbah kulturne dediščine in o delu v komitejih EU, kjer med drugim ocenjujejo po-
žarno škodo v stavbah.
Načrtovanje ukrepov varstva pred požari je v stavbah kulturne dediščine bolj kompleksno kot pri mnogih drugih objektih. Zato morajo projektanti pri njihovem načrtovanju zaradi pomanjkanja domačih, uporabiti tuje predpise, smernice in standarde, kar pa od njih zahteva dodatna znanja, je med drugim povedal vodja posveta Aleksander Spec. Upa, da vse to, ne bo obtičalo v predalih, temveč bo vzpodbudilo prizadevanja za vzpostavitev učinkovitega sistema požarne zaščite na področju varstva kulturne dediščine.
Vida Topolovec
Bukovci • Gostili računalnikarje
Lanfest #2 je za nami
Nova večnamenska, sicer še nedokončana, dvorana v Bukovcih je v soboto, 18., in v nedeljo, 19. oktobra, gostila veliko mednarodno računalniško zabavo Lanfest.
Računalniškega spektakla v Bukovcih se je udeležilo 136 najboljših računalničarjev Slovenije in Hrvaške. Organizator prireditve, ki se je neprekinjeno odvijala 30 ur, je bilo Kulturno društvo Bukovci na čelu z Alešem Miloši-čem in Primožem Njegačem.
Po 30-urnem turnirju v igranju iger je med štirinajstimi klani, ki so se pomerili v igri Counter Strike, prvo mesto zasedel klan Legat iz sosednje Hrvaške, drugo mesto je osvojil klan Insane Evolution, tretje mesto pa Golden Section.
Na letošnjem Lanfestu pa je potekalo tudi tekmovanje med
posamezniki, ki so se pomerili v igri Quake 3. Najboljšim trem med posamezniki in klani so bile razdeljene denarne nagrade v skupni vrednosti 180 tisoč tolarjev.
Ob koncu dvodnevne prireditve sta bila organizatorja zadovoljna tako s številom udeležencev kot tudi s potekom samega igranja in tehnične izvedbe, za prihodnje leto pa sta si Aleš in Primož zadala organizacijo Lana na evropskem nivoju, Lanfest #3 pa bi izvedli v sodelovanju s klanom iz Trzina.
Mojca Zemljarič
Pa brez zamere
Teorija
Vremenski fenomen(i)
Vreme se tudi v jesenskem času ni izneverilo letošnjemu sporedu. Tapa se v kratkem glasi nekako takole: zmeda, ekstremi, norišnica.
Ko so pretekli teden vremenkoti nekaj govorili o snegu do nižin, jih pravzaprav nihče ni jemal preveč resno. To, da bi že sredi oktobra začelo snežiti, se je, letošnjim vremenskim vratolomnim obratom navkljub, zdelo vseeno malce iracionalno, pretirano, oziroma kar nemogoče. Sicer smo si vsi mislili nekako takole, da če bo tudi jesensko vreme tako noro, kot je bilo poletno, in če bo potem tudi zimsko tako odšteka-no, da se nam pa čisto zares nič dobrega ne piše, a na tak šok pravzaprav ni bil pripravljen menda nihče. Razen seveda vremenkotov, tem pa itak skoraj nihče več ne verjame kaj preveč. Zdi se celo, da tudi sami sebi več ne verjamejo kaj preveč, tako da so tudi tetke in strici, ki se z vremenom ukvarjajo poklicno, bili nekako čudno presenečeni, skoraj v zadregi. Kot da je vreme tudi njim ušlo iz rok.
A vendarle vreme deluje po nekih bolj ali manj ohlapnih zakonitostih, le odkriti jih je treba. In če se človek vremenu posveti malce podrobneje, lahko, kot tudi pri vseh drugih stvareh, če jih pogleda bolj od blizu, odkrije fascinantne stvari.
Na tem mestu je potrebno omeniti zanimiv pojav, fenomen, ki se bo morda komu zdel trivialen, a je vseeno vreden razmisleka: ko se je spodaj podpisani v ne tako hudo oddaljeni preteklosti nekaj let mudil v prestolnici naše dežele, je opazil zanimiv vremenski pojav. Ko so vremenkoti napovedovali vreme za prihajajoče dneve, je bilo opaziti, da so se njihove napovedi večino časa celo ujemale z dejanskimi razmerami, ki so potem vladale na nebu — a le na območju Ljubljane. V nekakšni osebno laični komparativni študiji, ki jo je izvedel spodaj podpisani, se je potem izkazalo, da napovedi vremenkotov za prestolnico večinoma presenetljivo res držijo, za rodno štajersko provinco pa ne najbolj, oziroma pogojno držijo s tričetrt- ali celo enodnevnim zamikom (včasih pa še z večjim). Če so vremenkoti napovedali, recimo, za ponedeljek dež po vsej Sloveniji, je v ponedeljek v prestolnici dejansko lilo kot iz škafa, medtem ko se je Štajerska kopala v soncu, dež pa je potem na ta konec države prišel v torek zjutraj ali celo popoldan, če sploh, saj seje marsikdaj primerilo tudi, da ga niti bilo ni, saj je tam nekje do Trojan ali najpozneje Celja že padlo iz oblakov vse, kar je imelo pasti.
To je seveda lahko tudi voda na mlin raznoraznim pesimističnim lokalpatriotom, ki bodo to dejstvo takoj interpretirali kot granitni dokaz tega, da je v deželi res prestolnica z okolico tista, ki se najbolj razvija, mi ostali pa capljamo za njo, v naši zaostalosti in provincialnosti popolnoma nesrečni in potrti, saj še vreme pride k nam z zaostankom, potem ko sploh ni več aktualno. Ampak pustimo take teorije zarote za kdaj drugič, raje se povrnimo k naši teoriji. Po tej teoriji "tričetrt- do enodnevnega zamika" bi torej veljalo, da potemtakem na zahodu dežele, tam okoli goriškega gričevja, vreme prehiteva za tri četrt do en dan, da potemtakem, če vremenkoti napovedo dež po vsej državi v ponedeljek, tam dežuje že v nedeljo dopoldan ali pa najkasneje zvečer. Seveda pa bi bilo potrebno, če naj veljajo pravila znanstvenega raziskovanja, to teorijo, hipotezo tudi empirično preveriti, če naj bi držala vodo, a samokritično moram priznati, da se tega podjetja še nisem lotil in se še nisem odpravil tja proti zahodnim krajem naše države, da bi preveril, ali tam res dežuje tri četrt do ena dan prej. A za prestolnico in našo vzhodno provinco zadeve stoodstotno štimajo, vam povem. Preverjeno.
Gregor Ali~
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	popuste v obliki bonov v vrednosti 10.000 sit
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice. Podravski gospodarski kompas, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe! _________________
MAROaLNlCA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:.
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNK Ptuj đ.0.0. Raičeva 6 2250 Ptuj
ABRpĐIKB
www.aerobika.net
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
S
aerobike:
Ta teden prejmeta osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
ime in priimek:
Zinka Gavez
naslov:
Zavrč 3,8883 Zavrč
ime in pkiimek
Terezka Nede^ko
naslov:
Bratonečice 16,8858 Sveti Tomaž
Nagrajenca prejmeta nagrade po pošti.
Ptuj • Obisk uspešnih bratov Kos
Ustvarjalnost z dodatno žlahtnobo
10. oktobra je Knjižnica Ivana Potrča na Ptuju gostila znana brata Kos, dr. Vladimirja Kosa, pesnika in esejista, ter Boža Kosa, karikaturista in ilustratorja. Pogovor z njima je vodila direktorica knjižnice Tjasa Mrgole Jukič.
v enournem pogovoru sta predstavila del svoje bogate ustvarjalnosti, ki z leti dobiva dodatno žlahtnobo. Oba sta se v polnem teku, Vladimir svojo po-doživljanje sveta predstavlja v besedi, Božo v karikaturi. Poezija dr. Vladimirja Kosa je vec-plastna, pogosto se zateka v religioznost, veliko pesmi iz-pricuje domoljubnost, pogosto tudi oblikovno eksperimentira po zgledu tradicionalne japonske poezije z motivi narave in cloveske eksistence. Vec kot 50 let je preživel na Japonskem, kamor se se vedno vraca. Leta 1953 je doktoriral na Gregorijanski univerzi v Rimu, stopil je med jezuite in kot misijonar od-sel na Japonsko, v Tokio, kjer je poučeval kot redni profeosr na jezuitski univerzi vse do leta 1989. Ves čas svojega življenja na Japonskem je skrbel za za-pusčene otroke, občutek za socialno sibke ga spremlja že od mladih nog. Izdal je več pesni-skih zbirk, prva pod naslovom Marija gre z nami na tuje je iz-sla se v avstrijskem begunskem taborisču Spittal. Pise v slovenskem in japonskem jeziku, leta 1960 je izsla njegov zbirka pod naslovom Dober večer, Tokio, ki je znamenita tudi zaradi tega, ker gre za prvo slovensko knjigo, tiskano na Japonskem. Veliko njegovih del je izdala tudi Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Kot gostujoči profesor
Dr. Vladimir Kos in Božo Kos sta bila gosta srečanja v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju, 10. oktobra.
pa danes predava postdiplom-cem na FDV v Ljubljani.
Srečanje z bratoma Kos je bil prispevek ptujske knjižnice v okviru tedna vseživljenskega učenja. Ob tej priložnosti se je s karikturami in nekaterimi ilustracijami predstavil mlajsi od bratov Kos, karikaturist Božo. Njegova dela so na ogled v razstavisču knjižnice do 27. oktobra pod naslovom Ali se risete Božo Kos? Ja!, je njegov odgovor. Tehnični fizik po izobrazbi, ki se nikoli ni ukvarjal s fiziko. Nekaj tega znanja je pričel uporabljati zadnja leta, ko je njegov sin, dr. fizike, v Ljubljani odprl hiso eksperimentov na Trubarjevi 39, v katero vljudno vabi tudi odrasle.
Njegov ustvarjalni opus je izredno bogat, med drugim je ilustriral več kot 40 knjig. Njegove karikature so enostavne in vzbujajo veselo razpoloženje, že zato si jih je vredno ogledati. Trenutno sodeluje v projektu, reviji za otroke Petra.
Iz Ptuja sta odšla brata Kos v dobrem razpoloženju, prisrčen klepet v knjižnici je ogrel občinstvo, odnesla sta malo vode iz Term Ptuj, na "lisice", ki tako neprijazno sprejmejo marsikaterega obiskovalca Ptuja, pa bosta kmalu pozabila. Dr. Vladimir Kos pa je prejel tudi vabilo, naj 80-letnico, praznoval jo bo prihodnje leto, preživi s Ptujčani.
MG
Cirkovce • Šolska folklorna skupina potuje
Gostovali v Kutini na Hrvaškem
člani otroške folklorne skupine, ki deluje na OŠ Cirkovce, so na predlog državne selektorice Nežke Lubej sodelovali na festivalu otroških folklornih skupin Kutina 2003.
Festival se je odvijal v začetku oktobra in je bil pravzaprav tekmovanje najboljših hrvaških skupin. Cirkovčani so nastopili kot gostje. S svojim nastopom so predstavili otroške igre, pesmi in plese in navdušili s programom.
Prespali so pri družinah in
spoznali mnogo novih prijateljev. Domov pa so se vrnili polni nepozabnih doživetij.
Tako nadaljujejo tradicijo iz prejšnjih let, ko so že gostovali v Italiji, Avstriji in Turčiji. Načrtujejo še kakšno gostovanje, a je veliko odvisno od finančnih
zmožnosti. Tudi tokrat jim je na pomoč priskočila občina Kidričevo. Mladi plesalci pod vodstvom mentorice Marije Jurtela in Ivana Kojca so tudi tokrat ime občine kot tudi države ponesli v Hrvaško.
Ivan Kojc
Cirkovčani s prijatelji iz Kutine
Foto: Ivan Kojc
Zavre • Ven~eslav [piljak - pesnik haikujev
Med domačim krajem in Zagrebom
Haiku je pesniška oblika, sestavljena iz treh verzov s po pet, sedem in pet zlogov. Domovina haiku poezije je Japonska, od koder izhajajo tudi največji mojstri tovrstnih pesniških oblik. Med največje evropske umetnike haiku poezije pa se uvršča tudi Zagrebčan Venčeslav Špiljak, rojen v Zavrču.
Špiljak že 30 let živi in ustvarja v Zagrebu, kjer je kot uspešen umetnik ustanovil hrvaško haiku društvo. Je tudi ustanovitelj prve haiku šole na Zahodu.
Kot je dejal, je evropsko-ameriška haiku šola zelo podobna japonski, njegovi učenci pa so za svoje ustvarjanje prejeli že številne svetovne nagrade. Poleg številnih nagrad, ki jih je Špil-jak že prejel, pa je zelo ponosen na nagrado za najboljši haiku v angleškem jeziku za leto 2003, ki so mu jo septembra letos podelili na največjem in naj-prestižnejšem svetovnem haiku festivalu na Japonskem. Sicer pa naš završki rojak obljublja konec jeseni deseto izdajo žepne haiku zbirke Poezija in česen.
Foto: zasebni arhiv
Venčeslav se rad pohvali, da se je fotografiral s prvo damo hrvaškega smučanja Janico Kostelić
Primer Špiljako-ve haiku pesmi:
Na Hrvaškem Slovenci radipojo veselo pesem.
Jubilejna, deseta izdaja je posvečena papežu Janezu Pavlu 11. in pokojnemu cerkvenemu kardinalu, sicer tudi osebnemu prijatelju, Franju Kuhariču.
Svojo pesniško zbirko, ki je v hrvaškem in angleškem jeziku, v njej pa je tudi ciklus slovenske poezije, bo avtor v prvih zimskih
dneh predstavil tudi v rojstnem Zavrču, sicer pa nam je v pogovoru ponosno zaupal, da bo na naslovnici zbirke fotografija Janice Kostelič, zadnjo stran pa bo krasila Martina Galiot, kraljica zagrebške lepote.
Mojca Zemljarie
Sv. Trojica • Rotary klub Slovenske gorice
Namesto štipendije piaciio inštrukcij
Rotary klub Lenart - Slovenske gorice je pričel delovati v aprilu, mednarodno pa je registriran od 4. oktobra letos. V klubu se v okviru letošnjega rotarij-skega gesla Podaj roko (Lend a Hand) že lotevajo prvih aktivnosti.
V Lenartu sta v lanskem šolskem letu kaplan dr. Ludvik Počivavšek in dekan Martin Be-zgovšek organizirala dopolnilni pouk za učence osnovnih in dijake srednjih šol, ki to želijo. Tako sta jim z dodatnimi izobraževanji pomagala doseči pozitivni uspeh v šoli pri posameznih predmetih. Ker je projekt v občini in tudi širše naletel na pozitiven odmev, se je novoustanovljeni Rotary klub Lenart — Slovenske gorice odločil, da ga podpre. .Asistent guvernerja dr. Stanko Ojnik je namreč pred
časom lenarške rotarijce vzpodbudil, da bi razmislili o financiranju — štipendiranju študentke ali študenta oziroma dijakinje ali dijaka. A so se rotarijci odločili, da namesto štipendije prevzamejo del financiranja inštrukcij za učence in dijake. Tudi v bodoče nameravajo študentom direktno plačevati opravljeno delo, saj so prepričani, da jih na ta način stimulirajo. Plačilo za opravljeno delo je korektno in znaša nekaj več, kot za tovrstna dela študente plača študentski servis.
Rotarijci so prepričani, da tako
delajo dobro v več pogledih, pomagajo otroku, da zmore šolski program, inštruktorji pa se naučijo, da jim v življenju ne bo kar tako nekaj podarjeno, ampak si bodo morali z vestnim, pridnim in poštenim delom zaslužiti.
V sredo, 15. oktobra, sta predsednik Rotary kluba Lenart — Slovenske gorice Karl Vogrinčič in zakladnik kluba Bojan Ma-žgon organizatorju dopolnilnega pouka dr. Ludviku Počivavšku predala 400.000 tolarjev za financiranje omenjenega projekta.
Zmago [alamun
Ptuj • Pestro življenje v šoli
Mladi in narava
V septembru in oktobru so v oddelkih podaljšanega bivanja na OŠ Ljudski vrt izvedli projekt Dober dan, narava!
Skrb za naravo in zdravo življenje so vključili v vse svoje deja-
vnosti - od prehrane, ustvarjanja v prostem času do igre, počitka
Foto: arhiv soie
Tudi otroci z Ljudskega vrta cenijo naravo.
in sprostitve v naravi, kjer smo ji prisluhnili in jo opazovali. Pod vodstvom učiteljev so učenci slikali, izdelovali različne izdelke iz naravnih materialov, brali knjige o naravi in se seznanjali z osnovnimi vzroki in posledicami onesnaževanja okolja. V avli šole so pripravili razstavo izdelkov, ki so jih izdelali učenci. Ogledali so si razstavo fotografij, ki jo je pripravila Viktorija Dabič, in še bolj vzljubili naravo. Pripravili so eko kotiček in zapisali svoj eko pravilnik.
Učenci so sklenili, da je skrb za naravo naloga vseh, zato se bodo trudili, pa čeprav po malem in s skromnimi močmi, nam je povedala mentorica Karmen Pulko.
Ur
Pogovor z direktorjem Zavoda Hrastovec - Trate Josipom Lukacem
Stanovalcem želimo ponuditi dmvec
Zavod Hrastovec - Trate je bil ustanovljen leta 1948; opredeljen je bil kot socialno zdravstveni zavod. Leta 1955 je v domu v Hrastovcu živelo 330 stanovalcev, tega leta je bila odprta tudi nova enota v oddaljenem gradu Cmurek - danes enota Trate, ki pa jo zapirajo. Število stanovalcev se je v tistem Casu povzpelo na 706, število zaposlenih je doseglo 160 delavcev.
Za prelomnico v delovanju zavoda lahko štejemo leto 1987, ko je bil v zavodu organiziran prvi mednarodni tabor, ki je imel za cilj vpeljati v zavodsko življenje stanovalcev niz različnih kreativnih delavnic ter kulturno življenje. Zavod je bil 17. maja 1993 preoblikovan v javni socialnovar-stveni zavod za opravljanje dejavnosti socialnega varstva.
Vodenje zavoda je leta 2001 prevzel Josip Lukač. Z njegovim prihodom je zavod spremenil svojo zunanjo, še bolj pa notranjo podobo — predvsem v spremembi miselnosti zaposlenih, deloma na osnovi spoznanja, da so spremembe nujne, v duhu časa, deloma pa tudi ob nujnem odpiranju zavoda navzven, kar je že samo po sebi prineslo nekatera novejša gledanja. O preoblikovanju in odpiranju zavoda smo se pogovarjali z direktorjem Zavoda Hrastovec — Trate Josipom Lukačem.
S. tednik: Kateri so razlogi za nujno preoblikovanje zavoda?
"Razlogi za to so etični, strokovni in tudi ekonomski. Med etične vsekakor spada domnev-
Josip Lukac, direktor Zavoda Hrastovec - Trate
Foto: ZS
no kršenje osnovnih človekovih pravic in domnevno izvajanje nekaterih oblik nasilja, kar se je v preteklosti pripisovalo podobnim institucijam po svetu in pri nas. Strokovni razlogi za preoblikovanje so predvsem ogrožajoče stigmatiziranje s strani zavoda, vidna apatičnost večine stanovalcev, njihovo opazno razosebljen-je, izolacija od okolja in socialnih mrež. V ekonomskem smislu pa je tudi zavodsko varstvo relativno draga oblika bivanja. Ob postopnem zmanjševanju števila stanovalcev v gradovih Hrastovec in Trate in z izgradnjo bolj humanih enot bivanja bi poskrbeli za vzpostavitev pogojev za čimbolj neodvisno bivanje naših stanovalcev. Ob uvajanju tega je potrebno upoštevati, da osebe s posebnimi potrebami potrebujejo tudi posebne storitve in pomoč v različnem obsegu.
Doslej je prevladoval tako imenovan "medicinski" model obravnave odraslih oseb s težavami v duševnem zdravju in oseb z motnjami v duševnem razvoju in nikoli ne bomo izvedeli, koliko je k sedanjemu stanju, poleg bolezni oziroma hendikepiranosti od prej, prispeval tudi institucionalni način življenja, sama stigma zavoda ter socialna izolacija in občutek osamljenosti oziro-
ma razosebljanja. Reševanje naštetega zdaleč presega zmožnost obravnave po medicinskem modelu."
tednik: Govorite o huma-nej{ih oblikah bivanja. Katere oblike imate v mislih?
"Nacionalni program socialnega varstva za obdobje do leta 2005 uvaja sodobnejše koncepte razvoja in pomoči ljudem na področju socialnega varstva. Na njihovi osnovi bo možno zagotoviti večjo socialno vključenost večine družbeno izključenih skupin. Novi pristopi v strokovnem in političnem pojmovanju življenja oseb s posebnimi potrebnimi se obračajo k iskanju novih oblik bivanja v skupnosti, ker so za človeka manj stigmatizirajoča, omejujoča in nudijo bolj kvalitativne oblike življenja ter izvajanje psihosocialnih in rehabilitacijskih postopkov. V manjših ustanovah se bolj zrcalijo osebne preference. Stanovalci zavoda bodo v samostojnih, skupinskih oblikah življenja srečnejši od tistih v skupinskih domovih zaradi drugih razlogov - izbira lastnega doma ali nadzor nad tem, s kom živi -ne pa zaradi velikosti. Za tiste stanovalce Zavoda Hratovec — Trate, pri katerih nivo samostojnosti ne dosega stopnje, ki bi omogočala samostojno življenje in nimajo možnosti bivanja pri svojcih, bomo v zavodu poskrbeli z različnimi izveninstitucionalni-mi oblikami bivanja, ki bodo prirejene njihovim sposobnostim. Večina teh stanovalcev lahko ob
podpori in pomoči biva v eni izmed teh oblik, za tiste s težjimi motnjami je to varovani dom, ki kljub vsemu daje pridih domačnosti in družinskega življenja, z upoštevanjem vsakega človeka kot individuma, vrednega človeškega dostojanstva."
tednik: Koliko stanovalcev Zavoda Hrastovec - Trate že živi v prijaznejših oblikah bivanja?
"V našem Zavodu skupaj v vseh oblikah trenutno biva 623 stanovalcev, od tega jih 76 živi v prijaznejših oblikah, kot so dislocirane bivalne enote v Mariboru, Slovenski Bistrici, Gornji Radgoni, v neodvisnih stanovanjih na Tratah in v Mariboru, na proizvodni kmetiji v Žibercah, terapevtski kmetiji v Rožengruntu, trije stanovalci so vključeni v skupno-stne oblike skrbi pri nevladnih organizacijah, nekaj stanovalcev pa živi v družinski oskrbi."
V dveh letih bosta gradova prazna
S. tednik: V programu ste zapisali, da boste grad Trate izpraznili do leta 2005, grad Hrastovec pa do leta 2010. Kje boste nastanili ostale stanovalce zavoda?
"Zavedamo se, da odločitve o namestitvi ne morejo biti sprejete na osnovi domnev stopnje prizadetosti, temveč na osnovi iz-
delanega individualnega načrta, ki vsebuje "paket storitev", individualnih potreb, potreb po ustreznem okolju in preferencah. Nikakor se ne sme zanemariti želja ali zahteva samega človeka, ko se odloča o njem. Nadaljujemo z iskanjem in pripravo prijaznejših oblik bivanja za naše stanovalce. V Gornji Radgoni bomo v sodelovanju s krajem in soinvestitorjem, ki vidi smisel vlaganja lastnih sredstev v tovrstno dejavnost, gradili dom za 50 oseb, v Voličini gradimo pralnico, nad njo pa bo tudi bivalna enota za 13 ljudi, ki bodo predvsem delali v pralnici, ki bo nudila storitve tudi drugim. Dogovarjamo se, da bi v slovenskem prostoru zgradili šest domov, Hrastovec bi pa postal center. Tudi po izpraznitvi gradu si želimo, da bi grad ostal v našem upravljanju, seveda, če bo država to odobrila. Z lokalno skupnostjo pa je potrebno doseči širši konsenz, da grad dobi svojo funkcijo in ne propade. Tu mislim predvsem na muzejsko, izobraževalno in prenočitveno funkcijo."
S. tednik: Omenjate gradnjo pralnice v Volicini. To ni edina investicija zavoda, saj ste poznani kot direktor zavoda, ki veliko denarja namenja investicijam. Koliko sredstev ste v teh treh letih porabili za investicije?
■oto: Zmago K
^"Večj a investicijsko vzdrževalna dela so v času mojega mandata znašala do sedaj 211 milijonov tolarjev. V tem času pa je bilo skoraj 160 milijonov tolarjev porabljenih za nabavo osnovnih sredstev. Tako je bilo v teh dveh in pol letih mojega direktorovanja skupaj investiranih okrog 371 milijonov tolarjev. Največ teh sredstev je bilo porabljenih za dvig življenjskega standarda naših stanovalcev in za nakup potrebne opreme za povečanje strokovnosti v naši ustanovi. Nikakor ne morem mimo investicije, ki je v zaključni fazi pred tehničnim prevzemom. To je izgradnja pokritega bazena, katerega vrednost investicije znaša okrog 40 milijonov tolarjev."
Zavod - uCna baza za študente
S. tednik: Ali je res, da imate v zavodu novo strokovno vodstvo? S katerimi šolami in institucijami vse sodelujete?
"Res je, od 1. novembra dalje bo vršilec dolžnosti strokovnega vodja zavoda dr. Vito Flaker, izredni profesor in dekan Fakultete za socialno delo v Ljubljani. Naš zavod je leta 2001 postal učna baza za študente tedanje visoke šole za socialno delo. V naši največji slovenski socialnovarstveni ustanovi za ljudi s posebnimi potrebami preverjajo in nabirajo znanje tudi zaposleni iz drugih domov in bolnišnic ter dijaki in študentje vzgojiteljskih, zdravstvenih in drugih strokovnih šol. Dr. Flaker pa s študenti zaključnih letnikov Fakultete za socialno delo sodeluje v projektih preoblikovanja zavoda, ki omogoča vračanje stanovalcev v običajno življenje in s tem zmanjšuje njihovo socialno izključenost. S Fakulteto za socialno delo pa smo sklenili tudi dogovor o sodelovanju na področju specialističnega študija Duševnega zdravja v skupnosti na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Na podiplomskem študiju študira šest naših strokovnjakov. Aktivno pa sodelujemo tudi s Fachhochschul-Studiengange St. Polten. Prihodnje leto bodo študentje šest mesecev pri nas. Sodelujemo tudi s šolo za življenje iz Murecka (Lebenshilfe). Dobro
sodelujemo tudi s zavodi in strokovnjaki iz sosednje Hrvaške. Pri nas poteka tudi izobraževanje za poklic animator v javnem soci-alnovarstvenem zavodu. Skratka, želimo postati učni center za Slovenijo in Evropo, tako za svojce, študente in strokovnjake. Dobro pa sodelujemo z ameriškim državnim združenjem za zago-vorništvo in drugimi sorodnimi organizacijami, s svetom Evrope v Strassburgu itd. Naš zavod pa so obiskali tudi že svetovni strokovnjaki, kot sta prof. dr. Shula Ramon iz Londona, g. Max La-pertosa in mnogi drugi. Prav tako nas je obiskal bivši minister Velike Britanije g. John Bowies."
S. tednik: Sprejeli ste akcijski nacrt uresničevanja nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2005 Zavoda Hrastovec - Trate, ki zajema več kot je samo preoblikovanje zavoda. Kaj vse?
"V zavodu ugotavljamo, da je na področju zakonodaje potrebno ponuditi nove, bolj sodobne rešitve, ki naj bi šle v korak s časom in v korist oseb s posebnimi potrebami. Prizadevali si bomo, da bi skupaj z ustanoviteljem poiskali najbolj ustrezne rešitve ter jih ponudili strokovni javnosti. V osnovi pa bomo v okviru preoblikovanja zavoda preko najrazličnejših projektov poskušali izboljšati kvaliteto življenja in bivanja naših stanovalcev. Zavedamo se, da bo za izvedbo vseh zastavljenih ciljev in preobrazbe zavoda potrebna širša družbena pomoč. Kvalitetna izvedba programov pa zahteva tudi kadrovsko podprte službe, zato bo na tem področju potrebno snovati nove standarde in normative. V Zavodu Hrastovec — Trate smo sicer pristopili k oblikovanju normativov in standardov za posamezne službe, nekatere od teh že tudi predstavili, vendar smo tukaj nemočni. Vsekakor pa je naše vodilo, da ob obstoječih standardih in normativih poskušamo stanovalcem ponuditi čimveč, tudi po preoblikovanju našega zavoda. Omeniti še moram, da vseh teh projektov ne bi izpeljal brez mojih prizadevnih delavcev in sodelavcev in se jim ob tej priliki iskreno zahvaljujem."
Zmago Šalamun
Ptuj • Tekmovanje ekip prve pomoči CZ
Ptujska ekipa prve pomoči CZ prva v Sloveniji
Ekipa prve pomo~i Civilne za{~ite Mestne ob~ine Ptuj, ki je zmagala na regijskem tekmovanju 20. septembra v Jur{incih, je sodelovala na 9. državnem preverjanju ekip prve pomoči Civilne za{čite in Rdečega križa, ki je bilo 11. oktobra v Celju.
Na državno preverjanje se je uvrstilo 12 zmagovalnih ekip z regijskih tekmovanj iz cele Slovenije. Potekalo je kar sredi mesta, saj je bil cilj poleg tekmovalnih rezultatov ekip tudi predstaviti dejavnost civilne za-{~ite ob~anom v okolju, kjer se nesre~e dejansko dogajajo — in to je organizatorjem uspelo.
Leto{nja vsebina tekmovanja je bila posve~ena skupinskim nesre~am. Tako so na petih kontrolnih to~kah uprizorili delovne nezgode, prometne nezgode, potres, poplave in nesre~e na množi~nih prireditvah. V vseh primerih je bilo ve~ po{kodovanih. Ekipa je morala oskrbeti 4 do 7 po-{kodovanih v 10 minutah.
Ekipa PP iz MO Ptuj je tudi tokrat zmagala, drugo mesto je dosegla ekipa MO Ljubljana, tretje pa ob~ina Misli-nja. V ptujski ekipi so bili: Matjaž Antoni~, vodja, ter ~lani Bojan Kramberger, Milan Kun-~i~, Bo{tjan Krajnc, Janez Fridl,
Foto: Janez Mere
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je podelil prvouvrščeni ekipi pokal in prizanja.
Darko Kuzma in Benjamin Jerebic. Pri pripravi ekipe sta sodelovala mag. Janez Merc in vi{ja medicinska sestra Rozika Ojstr{ek.
Prvo mesto na tako množičnem tekmovanju je izjemen rezultat skoraj profesionalnega odnosa obveznikov CZ, ki so za to žrtvovali veliko svojega prostega časa. Je pa to obe-
nem izziv za nadaljnje delo, {e posebej ob mislih, da bo ekipa v juniju 2004 sodelovala v Avstriji na evropskem preverjanju prve pomoči, je povedal Janez Merc.
Ob tem velikem uspehu je ptujsko ekipo sprejel tudi župan mestne občine dr. Štefan Čelan.
Ur
Ptujske državne prvake je sprejel tudi župan dr. Čelan.
Foto: Martin Ozmec
Podvinci • Tekmovanje podravskih gasilcev
Sodelovalo prek 1200 tekmovalcev
Velikega tekmovanja gasilcev Podravske regije, ki je potekalo minulo nedeljo, 19. oktobra, na nogometnem igri{ču v Podvin-cih, se je udeležilo kar 94 enot gasilskih dru{tev iz območja Ormoža, Slovenske Bistrice, Lenarta in Ptuja. Skupaj je sodelovalo okoli 1200 gasilk in gasilcev.
Foto: M. Ozmec
Med poklicnimi enotami je bila najboljša ekipa gasilcev iz Impola v Slovenski BistriCi.
Člani prostovoljnega gasilskega dru{tva Podvinci so se izkazali kot dobri organizatorji, saj je kljub velikemu {tevilu gasilskih desetin in različnim tekmovalnim disciplinam vse potekalo tekoče in brezhibno.
V dopoldanskem delu so se od 9. ure dalje v vaji z vedro-vko merile pionirske, mladinske in veteranske ekipe: med pionirji je zmagala enota iz Ma-kol pred ekipo iz Zgornje Bistrice in Jablan 1, pri pionirkah je bila najbolj{a enota iz Bukovcev, pred vrstnicami iz Šmar-tnega na Pohorju in Gori{nice, pri mladincih so slavili gasilci iz Ivanjkovcev, pred Veliko Nede-
ljo in Laporjem, med mladinkami pa Oplotničanke, pred ekipo Podvinc in Gori{nice.
Veterani in veteranke so se pomerile v vaji s hidrantom, med veterankami je zmagala enota iz Lenarta, med veterani pa gasilci iz Oplotnice, drugi so bili Hajdo{ani, tretji pa gasilci iz Gerečje vasi.
V popoldanskem delu tekmovanja pa so svojo znanje in spretnost merili {e člani in članice. Med člani A so zmagali gasilci iz Keblja pred gasilci iz Sel in Šmartenga na Pohorju, pri članih B je slavila ekipa iz Šmartnega na Pohorju pred Kebljem in Hajdo{ami, med
članicami A je zmagala ekipa iz Hajdo{, druga je bila ekipa Maj{perka, tretja pa ekipa Ivanjkovci. V kategoriji članice B so slavile gasilke iz Šmartnega na Pohorju pred Benediktom in Forminom.
Predsednik tekmovalnega odbora Janez Merc je celotno tekmovanje ugodno ocenil, vsem gasilkam in gasilcem, od piinirjev do veteranov, je čestital k odlični pripravljenosti, ter dodal, da se bodo najbolje uvr{čene ekipe udeležile državnega gasilskega tekmovanja, ki bo prihodnje leto.
-OM
Sežana • Strokovna ekskurzija OGZ Ptuj
Obiskali kolege v Sežani
V Območni gasilski zvezi Ptuj so spomladanski strokovni ekskurziji, ko so obiskali tovarno Rosenbauer v Avstriji, dodali konec septembra ekskurzijo na Kras in Primorsko.
Osrednji del druženja je bil namenjen ogledu Zavoda za gasilno in re{evalno službo v Sežani, kjer so se gasilci in gasilke s Ptujskega imeli priložnost srečati s poklicnimi gasilci, sezna-
niti z njihovim načinom dela in opremljenostjo. Posebej zanimivo je bilo sli{ati, da zavod pokriva {tiri občine: Sežano, Komen, Divačo in Duplje — Kozino, da imajo gasilci čez leto
Na obisku pri poklicni gasilski enoti Sežana.
največ opravka z gozdnimi požari, poleti skorajda vsak dan gasijo, samo do konca septembra pa so v intervencijah sodelovali že blizu 400-krat. Navkljub precej zastareli gasilski tehniki - gasilska vozila so že potrebna po{tene posodobitve - pa poklicni gasilci delo opravljajo brez večjih težav, so nam povedali ob obisku, velikokrat pa jim na pomoč priskočijo tudi prostovoljna gasilska dru{tva.
Gasilci s Ptujskega - iz občin Markovci, Hajdina, Zavrč in mestne občine Ptuj - so si z velikim zanimanjem ogledali tudi Luko Koper, kjer so lani praznovali 45-letnico obratovanja, ustavili pa so se {e v Izoli in druženje zaključili v prijateljskem vzdu{-ju.
T. Mohorko
Tednikova akcija • Naj trgovka 2003
Andreja Bezjak iz Bike eka
Tokrat vam na vašo željo predstavljamo Andrejo Bezjak, trgovko, zaposleno v trgovini Bike ek v Jadranski ulici 20.
Andreja je stara 35 let, je mati dveh otrok Matica in Eve, po poklicu pa je vrtnarska tehni-ca. Zase pravi, da ni trgovka, ki bi želela čim več prodati; meni, da je prej svetovalka kot pa tipična trgovka.
Kakšno izobrazbo imate?
"Po poklicu sem vrtnarska te-hnica. Vedno sem si želela studirati, a ker sem mlada rodila otroka, mi čas ni dopuščal, da bi uresničila svojo željo."
Kakšne so vaše poprejšnje delovne izkušnje?
"Že tri leta sem zaposlena v trgovini Bike ek. Kolesarstvo me je zmeraj veselilo. Ko se je ponudila priložnost, da bi delala v trgovini, kjer bi prodajala kolesa, sem ponudbo takoj sprejela. Kar se pa tiče prejšnjih delovnih izkušenj, nisem nikoli prej delala v trgovini."
Vam je vseeno, v kakšni trgovini delate, ali ste poklic trgovke sprejeli zgolj zato, ker se vam je ponudila priložnost delati v trgovini s kolesi?
"Nikoli nisem niti razmišljala o tem, da bi postala trgovka. Če ne bi imela drugega dela, bi vsekakor sprejela kakršno koli ponudbo. Ne vem pa, ali bi delo opravljala s takšnim veseljem, kot ga opravljam sedaj. Tu, kjer delam trenutno, je dejansko moj poklic bolj kot prodaja svetovanje. Nisem trgovka, ki bi ji bil cilj prodati karkoli. Zame je pomembno, da stranki pravilno svetujem."
Ste se hitro navadili delati z ljudmi?
"Tako kot v vseh poklicih, je tudi tukaj delo zelo raznoliko. Včasih je kakšen dan, ko imaš samo prijazne stranke, včasih
pa se najde taka stranka, ki ti zagreni celi dan. Mislim, da me še posebej čudno gledajo, ker sem ženska in prodajam kolesa. Sem pa dokaj zadovoljna s svojim delom."
Glede na to, da gre za trgovino, kjer prodajate tehnic-ne stvari, me zanima, koliko casa ste potrebovali, da ste se naučili, kateri deli so za kaj?
"Že prej sem veliko kolesarila, tako da se na kolesa dobro spoznam. Tudi moji otroci veliko časa preživijo na kolesih, sin Matic, ki je star 16 let, je član kolesarskega kluba Perutnina Ptuj. Res je sicer, da se vsako leto spreminja kolekcija opreme za kolesa, a se hitro naučiš, kateri deli so za kaj."
Katero je najdražje kolo, ki ga imate v vaši trgovini?
Iščete svoj stil
Nov stil za rojstni dan
Katja Zobovič iz Ormoža je povabilo za sodelovanje v akciji "iščete svoj stil" sprejela na svoj 18. rojstni dan, 4. oktobra, ko smo se tudi prvič srečali z njo. Končala je 3-letno cvetličarsko šolo v Celju, zdaj pa je njena največja želja, da bi čim prej dobila zaposlitev. Da bo cvetličarka, se je odločila že v sedmem razredu osnovne šole. V prostem času se rada sprehaja, kolesari in rola. Biti srečna in uspešna je njen življenski cilj.
trendov, ki so ji pisani na kožo. Mini krilo pa je ravno tisto, s čimer bo Katja pritegnila marsikateri pogled tako moških kot žensk. Zaradi lepe oblike nog si lahko privošči tudi mrežaste nogavice, ki celi podobi dajejo še zapeljivejši videz. Modno
"Cene koles so tudi do 2 milijona tolarjev. Pri nas trenutno najdražje kolo stane 800 000 tolarjev. Gre za kolo, ki je primerno za različne steze. Narejeno je iz najlažjega in najtrdnejšega okvirja, ima pa tudi odlično tehnično opremo. Na Ptuju prodamo največ koles, ki sodijo v srednji cenovni razred, torej od 100-150 tisoč tolarjev."
Katera je najdaljša pot, ki ste jo prevozili s kolesom?
"Udeležujem se različnih maratonov. Mislim, da je bila najdaljša pot, ki sem jo prevozila s kolesom, 200 km na maratonu v Avstriji."
S čim se še ukvarjate?
"Večino časa preživim z družino. Kolikor mi čas dopušča tudi aranžiram, pridelujem zelenjavo."
Dženana Beéirovié
črno-belo karirasto krilo pride prav lepo do izraza s kratkim športnim jacketom iz umetnega materiala, ki se sklada s Katjinim samozavestnim značajem. Črno-bela kombinacija je letos tista, ki jo modni trendi predpisujejo tako najstniški kot tudi malo starejši generaciji. Elegantna je v večerni modi in popoldansko-dnevni varianti. Črno-bela kombinacija je lahko tudi Katjin izbor, vendar vedno v kombinaciji z močnimi in kontrastnimi barvami. Pri izbiri oblačil ne bo imela težav, saj so ji vsi trendi pisani na kožo.
Katja bo v Športnem studiu Olimpic v izbranem programu vadila brezplačno mesec dni, je povedal strokovni vodja prof. Vlado Čuš. Poudarek bo na oblikovanju želene postave.
MG
Katja prej ...
in pozneje
V	kozmetičnem salonu Neda so Katji glede na to, da je slo za njen prvi obisk pri kozmetičarki, izdatno svetovali, kako naj kožo neguje doma, da bo ohranila lep videz in čvrstost se v poznih letih. Njena koža je mešana. Po površinskem čiščenju in pilingu so jo dobro nahranili s kremo za njen tip kože. Oblikovali so ji tudi obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Katjino novo pričesko poskrbel frizer Denis Horvat. In-
K0LE1ÎT1V SALONA
ajošKo m tensKO
FiH^SRSCVO . Slomškova 22 g 10% papnsi v novembru S
Foto: M. Ozmec
Popust Frizerstva Stanka v novembru
spiracijo je poiskal v punku, saj je tako lahko dosegel želeno spremembo glede na njen prvoten izgled. Njene dokaj kratke lase je ostrigel v izrazito eroke-zo, stanjšal, in s tem pričeski dodal videz naravnega gibanja las po celi glavi s poudarkom na erokezi. Z odtenkom temno črnomodre barve je dosegla pravšnji efekt, a hkrati ostala nevpadljiva in modna.
Pri make-upu je vizažistka Nina [kerlak najprej s tekočim pudrom naredila podlago in jo rahlo fiksirala s suhim pudrom. Oči je očrtala s črnosi-vim črtalom in osenčila veki. Poudarila je lička, na ustnice pa nanesla rdečilo in glos.
Modni strokovnjaki iz modnega salona Barbare Plavec so za Katjo izbrali oblačila v ptujski prodajalni Naf Naf. Odločili so se za oblačila najnovejših
Andreja Bezjak, trgovka v Bike eku
Foto: OM
Katja v modnih obla~ilih iz prodajalne Naf Naf
Foto: Črtomir Goznik
Trgovka^
(trenutni vrstni red prvih 10)
Majda Krajne, Firenze, Super mesto, Ptuj Andreja Bezjak, Bike ek, Ptuj Martina Čeh, Pekarna Rž, Platana, Ptuj Sabina VImer, Amalija, Podgorci Sonja Zrimšek, Firenze, Super mesto, Ptuj Marija Fradi, Minimarket, Grajenščak, Ptuj Marija Cafuta, Oskrba, IVIeroator, Ptuj Rozika VrhovSek, Era Petlja, Panorama, Ptuj Sabina Granda, Presta, Ptuj Lidija Riiitarič, Seka-Natura, Videm pri Ptuju
7
^------------------------------------------------------------------
Glasovalni kupon za najbolj priljubljeno trgovko 2003 pošljite na naslov Radlo-Tednik, d.o.o., Raičeva 6., 2250 Ptuj
Glasujem za: _
Naziv in naslov loicaia:
Ime In prilmeic glasovalca:.
Naslov:
Telefonska številka:
Kupon velja do srede, 5.11.2003
Destrnik • Martinovih 95 let
Se na mnoga leta!
V ponedeljek, 20. oktobra, je na Destrni-ku praznoval 95. rojstni dan Martin Zorčič. Zraven sorodnikov sta ga obiskala tudi župan občine Trnovska vas Karl Vurcer in župan občine Destrnik Franc Pukšič.
Foto: ZS
Martin Zor~i~ s h~erkami in županom ob~ine Trnovska vas Karlom Vurcerjem ter županom ob~ine Destrnik Francem Puk-ši~em
Martin Zorčič se je rodil 21. oktobra 1908v Trnovskem Vrhu 43, kjer živi še danes. Z ženo sta se preživljala na manjši kmetiji, saj ga je delo na zemlji in v vinogradu vedno veselilo. V zakonu so se jima rodile štiri hčerke: Lizika, Anica, Trezika in Kristina. Leta 1983 mu je umrla žena. Od takrat pa do leta 1997, ko se je domov vrnila hčerka Trezika z možem Mirkom, je živel sam. Hčerka Tre-
zika in mož Mirko sta si na domačiji zgradila dom in ga vzela k sebi ter lepo skrbita zanj. Martin pri 95 letih še vedno bere časopis brez očal, gleda televizijo. Nikoli ni slabe volje, razveseli se vsakega, ki ga obišče, še posebej pa je vesel vnukov in pravnukov. Na jesen življenja ga razveseljuje 10 vnukov in 13 pravnukov.
Zmago [alamun
Pred šolskimi počitnicami se je razrednik pozanimal pri dijakih, kje bodopreži-velipoletje.
Jure se je takoj oglasil: "Mi bomo tri tedne v gorah, nato pa še tri tedne na Maldivih!"
"Kaj pa je tvoj oče?" je zanimalo učitelja. "Zidar. "
"No, ja, vaše življenje pa ni slabo!" je ugotovil profesor.
"Saj bi bilo tudi vaše lahko dobro, če bi se za kaj izučili!" mu je dejal Jure.
***
"Kupil sem Kenwood nalepko za svoj avto!" se je pohvalil policist kolegu.
"In kaj piše na njej?"
***
Ciril je prišel iz šole ves v modricah. Na vprašanje očeta, kaj se je zgodilo, je povedal:
"Pri etiki smo se pogovarjali o miru v svetu. Potem je beseda dala besedo in
Mestni možakar seje odpeljal h kmetu kupovat grozdje. Pred nakupom je še povprašal:
"Je bilo grozdje kaj škrop-ljeno? Veste, kupujem ga za taščo!"
"Ne, nič ga nisem škropil!" je pojasnil kmet. "Ga boste morali kar sami poškropiti!"
***
Tajnica vstopi sredi pomembne konference in vpraša direktorja: "Gospod direktor, vaša žena je klicala in nujno želi, da ji poveste, kam ste v soboto, po čiščenju stanovanja, spravili krpo za prah!"
***
"Moj mož in jaz sva se dogovorila, da se bova ločila brez škandala in prepirov. "
"Čudovito! Danes je tako malo zakoncev, ki se tako
lepo razumejo."
***
Šolski inšpektor, ki je prišel v osnovno šolo z namenom inšpekcijskega nadzora, je na hodniku zagledal učitelja, ki je učencu primazal zaušnico. Pristopil je k učitelju in mu rekel: "Kaj ne veste, da tega ne smete? Otrokov oče vas lahko toži, kar vas lahko privede v ogromne težave!"
"Tega se pa res ne bojim!
Jaz sem otrokov oče!" ***
"No, otroci, kdo ve povedati kraj, kamor pridejo vsi dobri ljudje?" je vprašal učitelj verouka. Brez odgovora. "Toda, to bi ja morali vedeti!" je rekel učitelj. "Spomnite se velikanske sobe z zlatimi zavesami, z lepo glasbo ... "
"Kino!" je odgovoril Miha.
Mladi dopisniki
Dan varčevanja
31. oktober je dan varčevanja. Kot mnogi ljudje tudi jaz varču-jem in denar nalagam v banko.
Varčevanje se začne že pri drobižu. Vsak kovanec, ki ga najdem na tleh, konča v mojem hranilniku. Ko je poln, ga odnesem na banko.
Ko slišimo za varčevanje, vsi najprej pomislimo na denar. Nihče se takrat ne zave, da tudi na drugačen način veliko privarčujemo. Jezim se, če me starši vedno opominjajo, naj ugašam luči, ne puščam prižganega radia ali televizije, če me ni v sobi. Če zdaj pomislim na to, vem, da se da pri elektriki veliko privarčevati.
Tudi z vodo lahko varčujemo. Vendar pa se najde tudi kaj takega, pri čemer ni dobro varčevati. Toda velikokrat se zgodi, da ravno pri tem varčujemo. Varčujemo s prijaznim nasmehom, s prijazno besedo, s pozornostjo do drugih in časom, ki bi jim ga lahko namenili. Vendar nam tako "varčevanje" ne prinese dobička, ne takega, ne drugačnega. Torej je bolje, da se mu odpovemo.
Vsi bi se morali bolj zavedati pomena varčevanja. Varčujemo, da nam je potem lepše. S privarčevanim si lahko marsikaj kupiš ali tudi komu pomagaš. Nasploh gledano, pa bi lahko lepše živeli vsi, če bi ta dan vzeli malo bolj resno in bi se ga spomnili tudi med letom.
Aleksandra Podgoršek, 8. b, OŠ Videm
Varčevanje
Velikokrat se nam zgodi, da moramo varčevati. Včasih zaradi nepredvidenih dogodkov, drugič za načrtovane nakupe ali kar tako, ker bi radi prihranili denar. Nekaterim uspe privarčevati več, drugim manj. So ljudje, ki preprosto ne morejo varčevati. Morda so preveč zapravljivi. Ko gredo v trgovino, se ne morejo upreti nakupu neke stvari, pa čeprav le-te ne potrebujejo nujno. Drugi pa morda ne morejo varčevati, ker zaslužijo tako malo, da imajo komaj za sproti.
Načinov varčevanja je več. Denar lahko polagamo na banko,
Ustvarjalčki
Otroci, ta rubrika je namenjena vam. Rešite zastavljeno nalogo, izrežite re{itev ter jo po{ljite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI-ČEVA 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVARJALČKI. Med prispelimi rešitvami bomo izžrebali enega ustvarjalčka, ki bo prejel knjižno nagrado založbe Karantanija.
Veselo na delo - rešitve nam pošljite do torka, 4. novembra, in ne pozabite pripisati svojega imena in naslova!
na kateri imamo odprt osebni račun, shranjujemo ga lahko doma, šolarji pa imamo na šoli tudi hranilnico, kamor lahko odnašamo denar. Za redno varčevanje dobimo nagrade, ki veliko otrok spodbujajo, da vsak mesec redno odnašajo denar v hranilnico, namesto da bi si kupovali sladkarije. S tem se že v otroštvu naučijo varčevati. Včasih se zgodi kaj nepredvidenega, kar lahko močno prizadene življenje ljudi, na primer naravne nesreče, kot so potresi, poplave, plazovi ... Ko človek izgubi vse ali skoraj vse, se je težko spet postaviti na noge. Vendar v takih primerih vsaj malo pomaga, če imajo ti ljudje kaj privarčevanega denarja, varno spravljenega na banki.
Poskusimo varčevati! Tako mladi kot starejši. Nič nam ne bo škodilo, če se bomo od časa do časa odpovedali kaki stvari. Kasneje nam ne bo žal. In še nekaj za spodbudo: IZ MAJHNEGA RASTE VELIKO! Iz majhnega kupčka denarja velik kup denarja!
Mateja Vek, 8. a, O[ Videm
Bila sem hranilnik
Sem lep hranilnik v obliki srčka. Na glavi imam luknjico, skozi katero dajejo vame ljudje denar. Zaenkrat še s prijateljico samevava v izložbi in upava, da bo kdo prišel po naju.
Nekega dne so otroci končali pouk in se napotili naravnost v trgovino. Neka punčka je iskala darilo za prijateljico, ki je skrbno varčevala. Pravijo, da denar, ki ga dobi, pospravi v lonček in da nima hranilnika, čeprav si ga močno želi. Punčka me je pogledala in rekla: "Ta hranilnik bom kupila Špeli za rojstni dan, da ne bo več varčevala v lončku." Kupila me je in bil sem ves prerojen. Zavila me je v rožnat papir z rdečo pentljo.
Napočil je trenutek, ko se je punčka odpravila k Špeli na praznovanje rojstnega dne. Punčka je Špeli čestitala in me je podarila. Špela me je bila zelo vesela, saj si me je ogledovala vsak dan in si me že želela kupiti.
Minevali so dnevi. Čez čas sem bil ves poln denarja, ampak ne tako, da bi me bolel trebušček.
Izžrebanka ustvarjalčkov v 42. številki Štajerskega tednika je:
Sandra Zorec, Mestni Vrh 34/a, 2250 PTUJ.
Uredništvo Štajerskega tednika čestita nagrajenki, ki bo knjigo prejela po pošti.
Bil sem srečen in tudi Špela je bila srečna. Tako sva živela naprej in zelo sva bila navezana drug na drugega. Povsod, kamor je šla ona, sem šel tudi jaz.
Patricija Bra~i~, 4. a, OŠ Videm
Bila sem hranilnik
Sem hranilnik po imenu Ježek. Sem zelene barve in živim na prodajni polici ter čakam na super lastnika.
Nekega dne me je naenkrat nekaj potegnilo s police. Bila je neka gospa, ki si me je zamišljeno ogledovala. Ko si me je ogledala, je zaklicala: "Patricija, ali želiš takšen hranilnik?" Molil sem, da bi rekla: "Imela bi ga, mami." In res. Dali sta me na polico pred prodajalko ter me potisnili v vrečo in odhiteli domov. Doma me je Patricija dala na polico ob postelji in vame potisnila desettolarski kovanec. Ta večerja je bila slastna. Tako se je nadaljevalo. Debelil sem se in debelil ter si mislil, da je Patricija super lastnica. Čez čas me je Patricija vzela v roke. Rekla je, da je že čas, da greva v hranilnico. Odprla me je in iz mene stresla kup kovancev. Spet sem bil lačen. Ampak že je prišla Patricija in vrgla vame kovanec. Kakšna super lastnica, sem si mislil in počasi tonil v spanec.
Zbudila sem se iz najlepših sanj. Oblekla sem se in odšla v šolo. Pa vendar sem še vedno mislila na sladke sanje.
Špela Chomicki, 4. a, OŠ Videm
Bil sem hranilnik
Sem hranilnik in živim pri fantu Tonetu. Zelo je poreden, kajti ves denar, ki ga dobi, takoj odnese v trgovino. Jaz pa lačen samevam na polici. V sebi imam le en tolar. Malo, kajne? Tone me ne pogleda, že odkar me je dobil. V meni pa se je že naselil pajek. Cel sem prašen in žalosten. Ko sem bil še v trgovini, sem si želel priti v dobre roke, ne pa k takemu fantu, ki me pusti, da raz-padem, namesto da bi z mojo pomočjo prihranil kak tolar. Tonetu bom enkrat povedal, kar mu gre. Vendar upam, da se do takrat v meni ne naseli še več pajkov.
Jakob Burg, 4. a, OŠ Videm
KNJIŽNI DISKONT
ZAI.QŽBA KAmUStTAJNTIJA
vetřW 24 VÇ4*; éfï»,'
LTOLJAIIA: ETC, HALA A NOVO MESTO: BTC NOTO MESTO NOVA QOEJGA: DBLPIHOVA IH
Zanimivosti
PORSCHE
Risbi se razlikujeta v 10 podrobnostih. Poišči jih!
»Diana si ni žeieia ločitve«
London (STA/dpa) - Preminula valižanskaprincesa Diana je na dan svoje lo~itve od britanskega prestolonaslednika Charlesa v pismu nekdanjemu služabniku Paulu Burrellu zapisala, da si "nikoli ni želela lo~itve", je poro~al britanski dnevnik Daily Mirror "Del mene bo vedno ljubil Charlesa," je zapisala v pismu po lo~itvi 28. avgusta 1996, ki bo objavljeno v Burrellovi knjigi o letih službovanja pri Diani. To razkritje je zadnje v nizu odlomkov pisem, v katerih je Diana deset mescev pred smrtjo izrazila bojazen za svoje življenje in jih je ta teden objavil ~asnik Daily Mirror
česka noče prostitutk iz JV Evrope
Praga (STA/Beta) - Češka namerava z novim zakonom o legalizaciji prostitucije, ki ga bo notranje ministrstvopripra-vilo predvidoma do junija prihodnje leto, svoje prostitutke zaš~ititi pred nelojalno konkurenco iz JV Evrope in azijskih držav. Enoletno dovoljenje za prostitucijo, ki bo uvrš~ena med svobodne poklice (tja sodijo tudi pisatelji, umetniki in novinarji brez redne zaposlitve), naj bi po novem zakonu dobile le državljanke Češke ali držav EU, starejše od 18 let. Češka se namre~ soo~a s množi~nim prilivom žensk iz JV Evrope in azijskih držav, ki se nameravajo ukvarjati z najstarejšo obrtjo na svetu. Seks za denar bo po predlogu zakona prepovedan blizu šol, cerkev, avtocest, letališ~, bolnišnic, parkirnih mest in javnih ustanov, dovoljen pa bo najmanj 100 metrov stran. Policija ocenjuje, da se s prostitucijo v tej desetmilijonski državi ukvarja od deset in dvajset tiso~ ljudi glede na letni ~as.
Žena bivšega mafijca zapustila njegovo telo medicini
Palermo (STA/AFP) - Žena nekega mafijca - skesanca, nedavno ubitega na jugu Sicilije, je zapustila njegovo telo medicini, in sicer za transplantacijo oz. presaditev organov. 37-letni Ferinno je bil klinično mrtev že nekaj ~asa; umetno so ga pri življenju ohranjali, dokler se njegova žena ni odločila za "konec". "Moj mož je zadnjih nekaj let povsem spremenil življenje in se posvetil človekoljubnemu delu v korist revnih in ogroženih," je izjavila. Ferinno je leta 1996 sodeloval v preiskavah o zločinih, ki jih je zagrešila sicilijanska mafija Cosa nostra in v katerih je tudi sam sodeloval. Italijanski zakon omogoča znižanje kazni skesancem, ki so sodelovali s sodnimi organi.
Debelost ovira za polet letala
Kairo (STA/AFP) - Pilot egiptovske letalske družbe EgyptAir ni hotel poleteti v Dubaj, ker je bila na krovu letala predebela potnica. Pilot je namreč ocenil, da bi let lahko neugodno vplival na njeno zdravje. Sin 190 kilogramov težke potnice, katerega imena letalske oblasti niso sporočile, je zahteval prihod letališkega zdravnika, ki je potrdil, da je njeno zdravstveno stanje dobro in da lahko brez tveganja potuje z letalom. Pilot se je sicer skušal "upirati' zdravniku, toda po treh urah zamude je bil zaradi besnih čakajočih potnikov, od katerih jih je pet že odpovedalo let, prisiljen poleteti v Dubaj.
Odkrili gen, ki povečuje tveganje za astmo
London (STA/Hina) - Britanski znanstveniki so odkrili obliko gena, ki povečuje tveganje za astmo in druge bolezni dihal. Na podlagi tega odkritja bi lahko razvili nove terapevtske metode pri zdravljenju teh bolezni, so objavili znanstveniki z oxfordske univerze v strokovnem časopisu Nature Genetics. V{tudiji je sodelovalo 239 astmati~nih otrok iz244 družin. Pri astmatikih so v nadpovprečnem deležu opazili pojav oblike gena DPP10. Zlasti pogosto seje ta oblika pojavljala pri bolnikih, ki trpijo za posebej težko obliko bolezni.
Odstranili 25-kilogramski tumor
Kairo (STA/dpa) - Egipčanski zdravniki so v Aleksandriji na severu države neko žensko uspe{no operirali in ji iz trebuha odstranili 25 kilogramov težak tumor, ki je po poročanju medijev doslej največji, kar so jih videli v Egiptu v minulih 50 letih. Pred operacijo je 55-letna ženska pri{la k zdravnikom in potožila, da ima otečen trebuh in hude bolečine v spodnjem delu trebuha. Že pred tremi leti je opazila, da se počuti nenavadno, stanje se ji je nato poslab{alo; imela je težave s hojo, dihanjem in spanjem, ni pa vedela, da v njej raste tumor.
Na Poljskem se pove~uje {tevilo dovoljenih splavov
Var{ava (STA/Tanjug) - Na Poljskem, ki {teje 38 milijonov prebivalcev, so lani zabeležili 159 dovoljenih splavov, kar je 35 več glede na leto 2001, navaja poročilo poljske vlade. Po podatkih poljskih feminističnih organizacij v tej državi vsako leto opravijo od 80.000 do 200.000 nedovoljenih splavov. Poljska zakonodaja, ki je sicer v Evropi poleg irske najstrožja, dovoljuje splav le v izjemnih primerih, kot so posilstvo, incest, ogroženost zdravja matere ali trajna deformacija zarodka. Oseba, ki opravlja nedovoljeni splav, lahko dobi tudi do dve leti zapora, medtem ko žensk ne kaznujejo.

Turizem na Ptuju - fikcija ali resničnost
Kako to počnejo drugod ...
že trinajst let je minilo, odkar smo se na plebiscitu odločili, da hočemo iti na svoje in si "skreirati" lastno prihodnost. Danes pa se sprašujem, ali smo si to tudi v resnici želeli ali pa je vse skupaj bila le navidezna resničnost v glavah ljudi, ki so eno resničnost zamenjali z drugo. Mogoče. V teh kratkih letih naše samostojnosti smo sprejeli že toliko različnih razlag, kako živeti evropsko, da niti tisti, ki so razlage in zakone sprejemali, ne vedo več, komu in zakaj so bili namenjeni.
Moje današnje razmišljanje je usmerjeno predvsem v najuspešnejšo gospodarsko panogo, ki si ji reče turizem, in vprašanju, ali si Ptujčani turizma sploh še želimo(?!). Ali pa je to le ena izmed zadnjih fikcij "učenih glav" za "najuspešnejšo gospodarsko panogo"?!
Osebno mislim, da smo največji "turistični potrošniki" mi sami, ki z mestom živimo. Tista "množica" avtobusov letno je bolj "pesek v oči" statistikom, ki nas uvrščajo med "mega" turistične kraje. Imam občutek, da se zaradi "ekspertnih" ljudi in raznoraznih interesnih skupin vrtimo v tako imenovani "podganji dirki".
Žal agonijo številnih projektov spremljam že vrsto let in vsi po vrsti so že vnaprej obsojeni na neuspeh oz. še Karlovy Vary slabše, na propad.
Karlovy Vary
Foto: MP
blike — v Karlove Vare. Mesto ima podobno zgodovino kot Ptuj. Imajo približno enako {tevilo prebivalcev, bili so pod vplivom Avstro-Ogrske in živeli v svinčenem socializmu. Razlika je samo v tem, da so po osvoboditvi na{li pot, kako na osnovi zgodovine, zgodbe in sposojenega denarja (sposodili so si kar nekaj 100 milijonov mark!) pripeljati množico gostov iz celega sveta. Letno mesto obi{če neverjetnih 2 milijona ljudi iz kar 77 držav. Njihov turizem temelji - enako kot na Ptuju - na termalni vodi, ki je prodajni artikel {te-vilka 1. Samo en podatek: Hotel z imenom Krasna Kralovna — vodi ga Albanec (prej je imel podjetje v Por-
torožu) s 24 sobami oz. 50 leži{či "obrne" letno 1,8 mio evrov (423 milijonov tolarjev). Preprost izračun tega podatka ne more potrditi, dokler celotne zadeve ne začne{ opazovati z očmi turističnega potro{nika in njihove organizacije (za primerjavo: Ptuj obi{če letno okrog 25.000 tujih gostov, ki v povprečju pustijo 880 milijonov tolarjev za vsaj dve nočitvi (3,7 mio evrov), kar na osebo znese okrog 35.000 SIT — pod pogojem seveda, da {e kaj "zapravijo"). Samo staro mesto Karlovy Vary ima kar 30.000 možnih nočitev in živi samo za turizem in od turizma. Za primer — pred obnovo so vse ljudi preselili na periferijo, jim tam zgradili novo mesto in jim nato dali zaposlitev v starem, takrat že obnovljenem mestu. Turizma so se lotili načrtno in dolgoročno — brez pomislekov na neuspeh!
Pa mi? Osebno mislim, da Ptuj ima ljudi, ki so dovolj drzni in zaupanja vredni akterji in se ne bojijo izzivov. S pomočjo mesta, gospodarstva in skladov EU bi lahko ustvarili tak{no organizacijo, ki bi z eno potezo mesto obnovila, dvignila zgodovinsko, kulturno, gostinsko in drugo ponudbo, {la v svet po ljudi, ki tam nekaj pomenijo, jim plačala vozovnico do Ptuja (oni bi tako ali tako — zaradi lastne publicitete - s seboj pripeljali novinarje) in zgodba o uspehu je tukaj — ZAGOTOVLJENO.
Na{a skupina hotela Mitra je {tela 36 ljudi in smo v Karlovih Varah pustili približno 1.600.000 SIT (cca. 6.800 Evrov), kar pomeni okrog 45.000 SIT na osebo. Na koncu si lahko tudi sami izračunate, da to pomeni 383 mio. ev-rov letnega prihodka z dvema milijonoma gostov (dve noči) ali kar 100-krat več, kot smo ta trenutek s turizmom sposobni zaslužiti sami.
Vam, dragi bralci pa prepu{čam, da ocenite in mi napi{ete mnenje, kaj bi Vi storili za Ptuj - "mesto muzej"!
Mitja Petrič
Karlovy Vary
Zanima me, ali je kdo na Ptuju že izračunal donosnost samega mesta glede na vložena sredstva v zadnjih trinajstih letih (tisti, ki te podatke ima, mi jih lahko po{lje).
Pred dnevi sem prebral, da mislimo ukiniti edino "zastonjkarsko" parki-ri{če in namesto tega zgraditi kulturni center s podzemnimi garažami, v katerih bomo parkirna mesta seveda plačevali. Pozabljamo pa, da je država pred kratkim ukinila voja{nico na Ptuju, kjer si je interesna skupina že pred leti zami{ljala humanistični center z gimnazijo vred. Bravo tistim, ki so si idejo izmislili. Danes gimnazijo že imamo, "kulturo" pa bomo očitno gradili drugje.
Druga informacija. Kako je mogoče, da so ljudje oz. potro{niki Terme Ptuj uvrstili na prvo mesto, vsa slo-
venska "strokovna komisija" pa na zadnje — deseto?!
Še bolj nedoumljiv je podatek in skrajno resna tema za razmislek, ko mladi Ptujčani razmi{ljajo v smeri: "Komaj čakam, da spakiram kufre in odidem s Ptuja, saj se v njem tako ali tako nič ne dogaja, pa {e perspektive nimam nobene. V svetu so mi za moje znanje pripravljeni plačati mnogo več!"
Nehajmo se sramovati samih sebe, priložnosti in zgodovine, ki je - roko na srce - resnično ena najbogatej{ih v Evropi.
Tisti, ki bo znal presekati ta skrajno nevzdržni gordijski vozel prepočasnega razvoja, bo po mojem "car".
Za primerjavo sem pred kratkim izkoristil možnost in se v organizaciji vodtsva hotela Mitra s skupino Ptuj-čanov odpravil na sever Če{ke repu-
Termalni Park
Terme
UMAG
4* hotel Umag in 3* depandansa, weilnes center-NOVO! po29.1072D/POL od 9.900
ŽUSTERNA,Sonikovldub
3* Žustema/Koper, kopanje v Aquaparku, izleti: Piran, Izola, Trst
7.,14.1172D/POL ail13.990
PREKMURJE IN PORABJE
3* Diana, Sončkov klub, kopanje, šport, izleti, odličen programi
31.1072D/POL 13.990 CESARJEV VIKEND, Dobrna
Sončkov klub: kopanje, kopeli, energijsko sproščanje, izleti...
31.1072D/POL 14.990 SKI OPENING TRE VALU
Passo San Pellegrino, smuč. voz.+ app+darilo, zabava, testi smuči
11.1274D/N od27.900 PARIZ IN VERSAILLES
avtobusno potovanje z ogledom pariških znamenitosti
19.1175D/NZ 35.900
Radoživa turiSka riviera
potovanje s slov. vodnikom, dobri hoteli, polet z Gradca
13.1278D/POL 45.900 EGIPT, krlžaijenje
potovanje in križarjenje, 5* hoteli in ladja, odlično slovensko vodenje
21.1178D 154.900
SONČEK
mjJ,Slomlkova3 Telefon: 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915
TUl potovalni center
ŠOlOJ^t "Petie'
2A
Trg svobode 9, 2310 Slov. Bistrica, tel: 02/81 84 002, fax: 02/84 33 153
PE TPC Ci1y-Maribor, Vita Kraigherja 5, tel: 02/250 92 06, fax: 02/250 92 07 POTOVAm-. GARDALAND- noč čarovnic, 31.10.03., VESELO MARTINOVANJE, 8.11.03, JUŽNOAFRIŠKA REPUBLIKA 12.-24.11.03(zagotovljeno), AVSTRALIJA In NOVA ZELANDIJA odhod 19.02.2004., JUŽNA AMERIKA (PERU, BOLIVIJA, BRAZILIJA) odhod -19.02.2004.
PREDPRAZNIČNI IZLETI V DECEMBRU. DUNAJ, SALZBURG, BENETKE, NURNBERG.... BOGATI SILVESTRSKIPROGRAMI-. PARMA In CINQUE TERRE, LIGNANO, BALATON in BUDIMPEŠTA...
UGODNIJESENSKIPAKETI. H. SOL UMAG**** 2xP0L-l-TT= 11.900 SIT, KRK-H.KORALJ*** 2XP0L+TT =8.800 SIT, H. ADRIATIC***-OPATIJA; 2xP0L -l-TT=13.300 SIT,
PRIREDITVENI ŠOTORI, SKLADIŠČNE HALE, MONTAŽNI ODRI, STREHE, PRODAJNE STOJNICE, VIP PAGODE - PAVlUONI

tel.: +386(0)3 710 21 80
Foto: MP
Obveznice
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V večini hipo-tekarne obveznice izdajajo in zanje jamčijo naslednje organizacije: Government National Mortgage Association (Ginnie Mae), Federal National Mortgage Association (Fannie Mae), Federal Home Loan Mortgage Corporation (Freddie Mac). Ginnie Mae je podjetje v državni lasti, znotraj ameriškega Ministrstva za gradnjo in prostorski razvoj. Preostali dve organizaciji delujeta pod okriljem Kongresa, vendar sta v lasti delničarjev. Njihova naloga je, da odkupijo hipotekarne kredite, ki izpolnjujejo vnaprej predpisane kriterije, jih dajo v sklad, izdajo vrednostni papir, ki predstavlja idealni delež vrednosti sklada in jih prodajo preko posrednikov širši javnosti. Za razliko od navadnih obveznic lastnik hipotekarne obveznice prejema glavnico v različnih obrokih skozi celotno obdobje, odvisno od zapadlosti originalnih hipotekarnih kreditov in ne v enkratnem znesku, kot je to pri navadnih obveznicah. Obresti pa se pri obeh vrstah izplačujejo v rednih obrokih, vendar so lahko ti obroki pri hipotekarnih obveznicah tudi mesečni, kvar-talni ali polletni, odvisno od strukture in pogojev izdaje. Zaradi te posebne narave hi-potekarnih obveznic je jasno, da izplačila niso redna. V primeru neplačila hipotekar-nega dolžnika se zmanjša delež v skladu in s tem tudi znesek izplačanih obresti. Obresti so pri hipotekarnih obveznicah višje kot pri zakladnih obveznicah. Razloga sta dva:
-	višje obresti na hipotekarne kredite, kot so vladne obresti,
-	višja stopnja tveganja zaradi možnosti predčasnega ali prepoznega odplačila hipoteke. Zaradi visokih zahtev pri izbiri odkupljenih hipotek in zaradi državnega jamstva sodijo hipotekarne obveznice med zelo varne naložbe. Nadaljevanje prihodnjič
Mitja Petrič, premoženjsko svetovanje, mitJa.petric@donos.net, GSM: 041 753 321
^Donos
premoženjsko svetovanje
RADIOPTUJ
OHriùiC
32k;hTune In!
www.radio-ptuj .si
Numerolog svetuje
r
n
Kaj izvemo iz numerološke analize
že več tisočletij je stara modrost, ki govori, da če človek hoče pri sebi kaj spremeniti, potem mora najprej poznati samega sebe, kajti poznavanje samega sebe je ključ do sprememb. V življenju se nam dogajajo tako pozitivne, kot negativne stvari. Pri pozitivnih se ne ustavljamo kaj dosti, zdijo se nam prijetne in same po sebi umevne. Če pa se nam zgodi kaj slabega, se nam pa to ne zdi več tako samo po sebi umevno in mnogokrat iščemo razloge zunaj sebe.
Ce spadamo med tiste ljudi, ki ne znajo prevzeti odgovornosti nase in se s tem tudi kaj naučiti in v življenju tako rasti in napredovati, spadamo med tiste ljudi, ki sami sebe ne poznajo. In kako hočemo napredovati ter duhovno rasti, če iščemo probleme za naše težave v razlogih izven sebe, v drugih ljudeh? Moder človek ve, da nikoli ni problem v drugih, ampak v njem samem. Moder človek se tudi za-
veda, da če je v njem težava, da je v njem potem tudi rešitev.
Mnogokrat imamo težave v ljubezni, pa razmišljamo, da nimamo sreče, imamo slab odnos do drugih in se čudimo, če nam drugi vračajo milo za drago, ne najdemo sebi primerne službe, pa se jezimo na državo ... Najlepše se je jeziti na druge in pričakovati, da se bodo spremenili.
Eden izmed načinov, kako spoznati samega sebe, je numero-loški način preko numerološke analize. Kaj to pomeni in kaj je numerološka analiza sploh je?
To je postopek, pri katerem naše ime prevedemo po več tisočletij stari kaldejsko-hebrejski abecedi v število in ga primerjamo z našim datumom rojstva, ki je tudi samo po sebi število. Seveda števila sama po sebi ne pomenijo nič, so pa zelo dober pokazatelj, kakšne energije tečejo skozi nas.
Ce so števila v imenu in priimku, ko jih primerjamo z datumom rojstva skladna ali vsaj podobna, pomeni, da je človek v lepi harmoniji sam s seboj. Tak človek je umirjen, stabilen, sa-
Duševno zdravje
Alkoholizem
Alkoholizem je v Sloveniji, kljub nekaterim omejitvam, še vedno velik problem. Z alkoholom je bolj ali manj zasvojenih okrog 200 tisoč Slovencev. Gre za kompleksno problematiko, za reševanje katere bi morala država sprejeti nacionalni program omejevanja porabe. Ali so vzroki za to, da ga še nimamo, tudi v tem, da smo Slovenci še vedno zelo prizanesljivi do prekomernega uživanja alkohola in pretirano uživanje ni nekaj, česar bi sramovali?
Očitno zdravstvene osveščenosti prebivalstva pri nas še ni v takšni meri, da bi se lahko pri uživanju alkoholnih pijač to opazilo. Trdno je namreč znanstveno dokazano, da uživanje alkohola povzroča nezaželene učinke na zdravju ljudi, ki pa ga vseeno uživajo in zaradi tega niso nič v skrbeh. Po drugi strani pa že bolj ali manj odklanjamo konzervanse in barvila, pa tudi vse druge dodatke živilom, ki so ogrožajoči za zdravje, zato se ljudje izogibajo tem škodljivim snovem.
Tudi država nas k temu spodbuja s svojimi ukrepi, skrbi tudi, da je vedno manj zdravju in okolju škodljivih snovi izločenih v atmosfero, da je vedno manjša uporaba zaščitnih rastlinskih sredstev in umetnih gnojil pri kmetijski pridelavi vseh vrst, skrbi za čistost živil in neškodljivost zdravil in podobno. Toda po drugi strani je popolnoma nerazumljivo, da ta ista država vendar v popolnosti legalizira droge (alkoholne pijače, cigarete) za uživanje s prepoznavnimi in znanimi škodljivimi nezaželenimi učinki na zdravju ljudi, zdravljenje le-teh pa solidarno plačujemo vsi davkoplačevalci.
V dispanzerju za mentalno zdravje se vsakodnevno srečujem s to problematiko, čeprav se neposredno z osnovnim zdravljenjem odvisnosti od alkohola ne ukvarjam. K meni prihajajo otroci z zaostanki v duševnem (in seveda tudi telesnem) razvoju kot posledice odvisnosti od alkohola njihovih mater med nosečnostjo in dojenjem, otroci, ki duševno trpijo zaradi trpinčenja s strani njihovih očetov, ki so odvisni od alkohola, otroci in mladostniki, ki so spolno zlorabljeni s strani svojih bližnjih, ki so bolj ali manj odvisni od alkohola, otroci in mladostniki, ki so se zastrupili z alkoholom in ga kljub temu še uživajo, odrasli, ki imajo bistveno okrnjeno pridobitno delovno sposobnost zaradi posledic odvisnosti od alkohola, ipd.
Seveda pa pod okriljem našega Dispanzerja deluje tudi Klub zdravljenih alkoholikov Ptuj v štirih skupinah - to je okoli 120 zdravljencev in svojcev, ki odločno stopajo po poti zdravega načina življenja, ne le v smislu popolne abstinence, temveč tudi drugačnega načina življenja njih samih in njihovih družin.
Ljudje moramo postati v vseh življenjskih skupinah in vseh družbenih slojih do te mere osveščeni, da vemo, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in odrasli za zdravje svojih otrok, država pa bi morala poskrbeti, da legalnih in enostavno dosegljivih drog ne bi bilo, posledice pa se ne bi smele plačevati solidarno, temveč naj plačuje le tisti, ki ne skrbi odgovorno za svoje zdravje in zdravje svojih otrok.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
- NUMEROS -
Dan Sovina
ROJENI STE ZAUUBEZENINUSPEH
mozavesten, ve kaj želi in kaj hoče, zna najti pravega partnerja, pravo delo ter mu življenje teče v ustvarjalnosti. Ce pa ta števila niso skladna, potem je človek nemiren, v sebi nosi strah, nima pravih odločitev, ne ve, kaj si želi in kaj hoče, privlači napačne partnerje in ljudje rečejo, da ima smolo. Res pa je, da tako smola kot sreča ne obstajata, ampak sta samo izraza, za stanje, ki si ga mnogokrat ne znamo prav razložiti.
Za to, da ima človek težave ali smolo, je seveda povsem naraven vzrok in človek, ki ga je pripravljen poiskati, ga tudi najde. Numerološka analiza nam zelo jasno in natančno pove, zakaj ne moremo dobiti tistega, kar si želimo in zakaj tisto, kar že imamo, izgubljamo, pa najsi bo na področju odnosov, partnerstva in ljubezni ali pa na področju poslovnosti ali zdravja.
Numerološka analiza: Šifra 77
Rojeni ste 24. v mesecu in vaše trenutno numerološko stanje je naslednje: 10 + 22 = 32. Vzdevek je 8.
Vaš rojstni datum (24) je energija ljubezni, umetnosti, spolnosti in privlačnosti. Ta vibracija prinaša često fizično lepoto, taktičnost, romantiko, magnetično privlačnost od nasprotnega spola, smisel za denar po eni strani ter trmo in sebičnost po drugi. To je tudi energija finančnega uspeha in sreče v ljubezni.
Krvodajalci
10. oktober - Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Dušan Ja-ušovec, Apače 275; Jože Janžekovič, Bukovci 27.
13. oktober - Liljana Kralj, Pavlov-ski Vrh 29; Jože Koren, Sedlašek 119; Olga Hren, Gorca 13/a; Stanko Vel-din, Ul.5. prekomorske 17, Ptuj; Jože Belšak, Moškanjci 7; Anton Jelen, Sp. Gruškovje 18; Martin Vozlič, Zamuša-ni 4; Valerija Cep-Bele, Majšperk 60/b; Martin Klep, Zagrebška 58, Ptuj; Sonja Jevšenak, Bukovlje 62; Ana Gajšek, Podlehnik 66/a; Jožefa Svenšek, Mali
L
PREVERITE SVOJE IME IN PRIIMEK
OSEBNE iN DRUŽINSKE NUMEROLOŠKE ANALIZE.
tel.: 02 771 07 68
J
Vaše ime (10) je sama po sebi močna in ustvarjalna energija, ki prinaša mir, realizacijo idej ter stabilnost, vendar pa vam ne koristi preveč, ker ni skladna z vašim rojstnim dnevom. To pa prinaša trenja in težave.
V priimku (22) se skriva energija, ki označuje človeka, ki se preveč zanaša na druge in ima zaradi tega težave. To je energija, ki prinaša delavnost, vztrajnost, originalnost, ekscentričnost in nenadne spremembe v življenju. Ta energija ne prinaša dovolj samozavesti in kar kliče po delu na sebi.
Skupno število (32) je pa izrazita energija družabnosti, potovanj, literature, komunikacije ter dela z ljudmi. Clovek s to energijo se mora držati predvsem svojih misli in idej.
Iz vaše numerološke analize je razvidno, da imate v datumu rojstva mnogo zelo lepih darov in talentov, do katerih pa je težko priti, ker so blokirani z energijo imena, priimka ter skupnega števila, ki pa se z njim ne skladajo. To pa povzroča težave in ne prinaša tistega, kar bi si želeli.
Okič 20; Stanislav Kornet, Pestike 5/a; Milica Jeza, Podlehnik 6/a, Janez Cep, Majšperk 60/b; Stanko Rodošek, Cir-kovce 30; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Vladimir Vozlič, Zamušani 4/a; Rudolf Jerenec, Podlehnik 6/a; Branko Rojko, Grajenščak 28; Boris Ilec, Gorca 81/a; Vasja Fric, Dežno 1/f; Vesna Dajnko, Podlehnik 6/a; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Aleksander Le-sjak, Zakl 21; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Anita Malovič, Gomilškova ul. 3, Ptuj; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Janko Fras, Flegeričeva 1, Ptuj;
Vsi, ki želite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo vase osebnosti (zanjo potrebuje ime, priimek, morebitne vzdevke in datum rojstva), pošljite svoje podatke na naslov: Štajerski tednik, Raiceva 6, 2250 Ptuj, s pripisom: Za nu-merologa, zraven pa v pismu napišite, pod katero šifro želite, da objavimo odgovor (zaradi varstva zasebnosti bodo odgovori označeni s šifro, ne z imenom in priimkom). Pisem z oznako "Za numerolo-ga" v uredništvu ne bomo odpirali, ampak jih posredovali neposredno g. Danu.
Tudi vzdevek (8), ni tista energija, ki bi prinašala mir in stabilnost.To je predvsem energija poslovnosti, politike in denarja, ki prinaša delavnost in vztrajnost, mnogokrat tudi dolgo življenje; ne prinaša pa preveč ljubezni in zadovoljstva.
Energije, ki vam osebno prinašajo ljubezen, mir, zadovoljstvo, uspeh, predvsem pa uresničitev vaših načrtov in želja, so energije, ki se izražajo s števili 9 in 27 v imenu ter 6 in 15 v priimku. Nu-merološko to izgleda tako: 9 + 6 = 15 ali 27 + 15 = 42. Energije, ki se izražajo s številoma 6 in 15, prinašajo ljubezen, energije, ki se pa izražajo z številoma 9 in 27, pa akcijo ali bolje rečeno realizacijo. Tako govori numerolo-gija, življenje in odločitve pa so seveda vaše.
Dan Sovina
Robert Rimele, Kidričeva c. 108, Miklavž na Dravskem polju; Primož Trop, Orešje 128; Niko Vodošek, Partizanska 19, Slovenska Bistrica; Štefan Petrovič, Strajna 45; Dragan Posavec, Ul. Svobode 7, Miklavž na Dr. polju.
16. oktober - Borut Prapotnik, Ptujska 2/a, Ormož; Franc Velnar, Hum 30; Jože Prapotnik, Miklavž pri Om-rožu 36; Damijan Kirič, Pavlovci 10/a; Branko Horvat, Vičava 80; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Branko Majerič, Selska c. 6, Ptuj; Mihaela Svenšek, Ko-zminci 13; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Simon Šimenko, Brstje 10; Sonja Pre-dikaka, Šturmovci 11; Milena Štopfer, Pobrežje 32/a.
Kondicijska priprava v {portu (12)
Vpliv treninga na izlo~anje hormonov
Trenerji nenehno iščejo nove poti do vrhunskih dosežkov. Kje so meje prilagoditve človeškega telesa na dražljaje pri treningu? Kdaj kakšna obremenitev povzroči zaželjene spremembe hormonske slike? Vsak športnik se različno odzove na enak trening. Ce je vadbenih dražljajev preveč, lahko pride do pretreniranosti, če je dražljajev premalo, pa ne dosežemo optimalnih športnih rezultatov.
Ustrezni hormoni v telesu vplivajo na presnovo beljakovin, zagotovijo obnovo ter pospešeno rast mišic. Prilagoditev telesa na vadbene dražljaje (adaptacija) ni nikoli popolnoma razvidna iz samih rezultatov na treningu ali tekmi. Ce je regeneracija oz. prilagoditev telesa po treningu uspešna, potem se naravno povečajo anabolni hormoni, ki izgrajujejo mišično maso. Ce pa ne pride do ustrezne regeneracije mišičnih tkiv, pa se izrazito poveča nivo kata-bolnih hormonov. Torej, anabolni hormoni so: (1) hormon rasti, (2) insulinu podoben rastni faktor, (3) testosteron itd. Katabolni hormoni pa so: (1) kortizol, (2) progesteron, (3) kate-holamini itd. Anabolni hormoni so naravno prisotni v telesu in povzročajo pospešeno izgradnjo beljakovin, medtem ko katabolni hor-
moni povzročajo razcep beljakovin (kortizol) in degradacijo mišičnih tkiv. Hormoni sredice nadledvične žleze kateholamini sodelujejo pri zagotavljanju energije. Hormonska slika v krvi pokaže (ne)uspeh treninga; npr. če ima športnik nizek nivo anabolnih hormonov, to pomeni pomemben znak za pretreniranost. Visok nivo anabolnih hormonov je dober znak, da se bo mišica hitreje odzivala na vadbene dražljaje (trening). Po vsakem treningu se pri moških začasno (akutno) zviša naravni nivo hormona testosterona (v nekaj urah), hormon rasti in insulin. Še večje spremembe zvišanega testosterona se pojavijo po daljših vadbenih obdobjih.
Koncentracijo testosterona v krvi zvišajo: (1) vaje, ki vključujejo velike mišične skupine hkrati (polčep z utežjo, mrtvi dvig "dead lift', vaje z velikimi bremeni 1—10 maksimalnih ponovitev) (2) intenzivni treningi z veliko serijami in/ali veliko vajami in (3) kratki počitki (pavze) med serijami (30—60 sekund). Rastni hormon naravno najbolj dvignemo z -builderskim treningom: 10ponovitev in
1-minutni odmor/serijo. Kot zanimivost - rastni hormon se najbolj dvigne ponoči, ko spimo. To je eden izmed glavnih razlogov, zakaj potrebujejo otroci in vrhunski športniki veliko spanja. Vprašanja mi lahko pošljete na e-mail: robi_palŽhotmail.com
Robert PAL, prof. sp. vzgoje kondicijski trener
Info
Glasbene novice!
Založniki in producenti vse bolj omejujejo glasbeno svobodo, saj prevečkrat usmerjajo mlade izvajalce v čimbolj komercialno in širokim množicam dojemljivo glasbeno smer.
RONAN KEATING je bil pravi junak že, koje nastopal v skupini Boyzone. Ko je prerastel okvire skupine, je zasoliral z zgoščenkama Ronan in Destination. Glasbeno počasi, a sigurno odrašča ta pop idol, ki v novi pesmi LOST FOR WORDS (***) pobira elemente starega popa in minimalističnega kitarskega rocka! Idejo in izvedbo za to pesem je treba pripisati glasbeniku skupine New Radicals in solidnemu producentu Greggu Alexandru.
Avstralija je zgleda kontinent lepih pevk, ki vse stopajo po stopinjah Kylie Minogue (ta je trenutno v modi s hitom Slow). Nobena izjema ni seksipilna HOLLY VALANCE, ki se je vpisala v glasbeno zgodovino z uspešnico Kiss Kiss, ki bazira na bas liniji Tarkanove žurerske himne Simarik. Privlačna izvajalka si je v novem plesnem komadu STATE OF MINE (***) drznila malo eksperimentirati, saj glasba zveni pop sintetično, medtem ko je Mark Taylor dodal vse prej kot naivno besedilo!
Mladi poslušalci bodo uživali ob naslednjih evergreenih v novih plesnih pop preoblekah: Summer Of 69 - DJ OTZI (originalni izvajalec je Bryan Adams), Volare - CAPITAN JACK (Domenico Motugnio) in Suzanna - HERMES HOUSE BAND (tradicionalna pesem).
Najbolj ustvarjalna glasbenica zadnjih nekaj let je MISSY ELLIOTT, ki ob lastni karieri dela tudi kot založnica, tekstopiska, producentka, aranžerka in spremljevalna raperica na mnogih projektih. Med množico njenih hitov najbolj iztopa Get U R Freak On, medtem ko je na ameriški lestvici doživela več uspeha s hitom Work It. Moj predlog je naslednji: ko se vam bo zahotelo malo "odpičiti" si privoščite vso dinamiko in ritmiko komada PASS THAT DUTCH (***), ki ga priporočam, da ga poslušate ful na glas, saj boste tako najbolj uživali ob r&b in rap sekvencah!
Kanadska pevka NELLY FURTADO je malo nepričakovano, a povsem zasluženo skočila v 1. ligo soul in r&b glasbe z debitantsko zgoščenko Whoa Nelly, s katere nam je najbolj ostala v spominu skladba I'm Like a Bird. Z velikim pričakovanjem sem čakal na novo skladbo POWERLESS (***), ki pa prinaša manj inovativnosti in več preračunljivega lahkotnega soula.
14. november bodo v ZDApremiernoprikazali film Tupac: Resurrection, ki bo seveda prikazoval življenjsko pot rap legende 2 PACA, ki so ga žal pred leti ustrelili neznanci. V poletnih mesecih sta se s posebno nalogo usedla v studio Eminem in Dr. Dre, saj sta naredila nekaj priredb oziroma remiksov za ploščo No Mixx Klazzics. Sodobna tehnologija in priznana rap producenta sta združila žal dva pokojna idola rap glasbe: 2 PACA in Notoriousa B.I.G.-ja v nalezljive rap vibracije v komadu RUNNIN (***).
Ameriški band NO DOUBT je publiko pridobil na svojo stran z zgoščenko Tragic Kingdom, ki vsebuje tri mega hite: Don't Speak, Just A Girl in Spiderwerbs. Kvartet je na sceni že več kot deset let in to obdobje bo kronal z Greatest Hits zgoščenko, na kateri bo ponudil tudi vročo mešanico skaja, regija in rocka v priredbi pesmi IT'S MY LIFE (****), ki jo je v originalu izvajala skupina Talk Talk!
Britansko pevko ANNIE LENNOX vsi povezujemo s skupino Eurythmics, vendar je pustila neizbrisen pečat v glasbeni zgodovini z albumi Diva, Medusa in Bare. Diva znova zavaja s svojim vokalom v otožni, vendar čudoviti rock baladi z naslovom WONDERFUL (****).
David Breznik
ÏELDVE - Black Eyeá^-^ ink FLAG - mio^ ^ mOUBLE - Pin"
DLE IÇI THE HEAD - Sngabábes 5..^HA-Dutlandish\ ^ B. GUILTY - Blue HkATEVEH - Wesíliíe
8. ff YDti CD^E Td' me - AtaÂic Kitten ^jyVEB/i.EAVE YDU^- Lui^idEE^ in. BLOW - Fylie Minagua
Vsaki» 5ć?hć?-bć? m<2d 21. in 2.2.. un?
Kdo je glavni igralec v filmu
Podli fantje 2?
Odgovor:_
K
NAGRADNO
I y\ vfraSakje
■ n o
Ime reševalca: Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Barbara Vrtič, Dornava 55b, 2252 Dornava Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri).
Oígowe pošljite do ponedeljka, 1. septembn, na naslov: Radio-Tednlk Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Info).
Glasbeni kotiček
Unique - Nevihta
Menart, 2003, www.3unique.com
Unique so prijadrale na sceno, skupaj z ustvarjalci celega projekta Popstars verjetno s prep-ri~anjem, da je njihova strma zvezdni{ka pot po vzoru skupine Bepop ve~ kot usojena, jasna in gladka. Pa so se o~itno zmotili. Nekega hudega buma, vsaj takega kot pri Bepop, ni in ni. In ~e natan~no pogledamo pod drobnogled (vsaj tako so na nas apelirale v prvem singlu Dobro si me oglej), postane precej bolj jasno, zakaj je temu tako.
[tartali so na starej{o ciljno publiko, je ve~krat pisalo v dnevnem ~asopisju ob za~etku akcije. Punce naj bi bile hude ma~ke, se-ksi in odli~ne pevke, sposobne iztisniti iz grla {e kaj ve~ kot pov-pre~ni slovenski izvajalec. In izbrali so. Tri dekleta, ki brez li~il resda ne izstopajo od povpre~ja. Lepo in prav. Toda za razliko od Bepop, ki so imidž in glasbo, ki jim jo pi{ejo drugi, nekako pono-tranjili in odkrito uživajo v funkciji zabavanja mlaj{ih in malo manj mlaj{ih otrok, tega pri Unique ne za~utimo. Prav naspotno, zdi se, da bi izvajale karkoli, samo da bi stale na odru. Popy energijo tako veliko bolj izražajo njihove najno-vej{e tekmice BBT, ki so neslav-
Filmski kotiček
Podli fantje 2
Nevarnosti je več, prav tako pa tudi smeha, ko se miamijska detektiva z oddelka za boj proti mamilom Mike Lowrey (Smith) in Marcus Burnett (Lawrence) pridružita najsodobnje opremljeni enoti, ki sku{a zaustaviti po{iljke ecstasyja v Miami. Nehote odkrijeta smrtonosno zaroto, v katero je vpleten neusmiljeni prekup~e-valec mamil. Ta je odlo~en raz{i-riti svoj imperij in imeti glavno, pravzaprav edino besedo pri vse bolj cveto~i preprodaji mamil v mestu, pri tem pa pobije vse, ki se mu postavijo po robu. Vse skupaj {e poslab{a Marcusova sestra Syd, agentka DEA pod krinko, ki je ujeta v navzkrižnem ognju. Naloga se {e bolj zaplete zaradi ro-manti~nih iskric med Mikom in
no izpadle ~isto pri koncu izbora. Pa tudi sicer bodo imele v zadnje ~ase kot gobe po dežju nastaja-jo~ih ženskih glasbenih troj~kih precej konkurence. Čeprav je kristalno jasno, da bo zanje medijsko poskrbljeno par excellence, drugi si bodo morali pomagati predvsem sami.
Definitivno ni tolik{nega uspeha tudi zato, ker so pesmi na albumu Nevihta za osnovno{olsko publiko, ki je požegnala uspeh Bepop, premalo na-prvo-uho po-slu{ljive. Po drugi strani pa resno
poslušanje doma kot drugo možno alternativo zmotijo naivna besedila. Naj citiramo nekaj vrstic: Nerodno mi je, tako si ~eden; ti izjemna si oseba; mnogo sem se nau~ila ... in tako naprej. To pa definitivno niso teme, ki bi jih zahtevnejši, starejši poslušalec želel za ve~erno glasbeno raziskovanje. In verjetno tudi zato ni odziva ne z ene (mlajše) strani kot tudi ne z druge (starejše, recimo tip-~ki med 18 in 25 let). Teme besedil so sicer ples, zabava, ljubezen. Torej osnovnošolske teme, zavite v kvazi oziroma wannabe RNB, ki pa to definitvino ni. Pa ne zaradi producenta.
Album je sicer dobro podkrepljen s spremljevalnimi vokali in treba je dati roko na srce, da deklice res pojejo boljše od Bepop, vendar to na naši sceni še ni~ ne pomeni. Ve~glasja ho~ejo biti preve~ komplicirana, želijo se pri-
merjati s tujino - kar pa~ za njihov nivo znanja ne gre - in brez spodobne matrice bo verjetno to tudi težko izvajati v živo. Naslovna popevka Nevihta pa ostaja naj-mo~nej{a in na žalost pri tem tudi ostane. In na žalost je plagiat, pa ~e to priznajo ali ne. Žalostno, saj bi se za Unique, od katerih se pri-~akujejo odli~ni prodajni rezultati, lahko malo bolj potrudili, pa kdorkoli je že zadolžen za to. Sicer pa se prav pogumna moderna R&B struktura v rokah nove producentske zvezdice Raaya razvija suvereno. Med sodelujo~imi, za pokvariti povpre~je, sta kot avtorja tudi Jan Plestenjak in seveda nepogre{ljivi popevkarski vedno-ponavljajo~i-se Martin Štibernik. Skoda. Populisti~nemu okusu nižje stopnje osnovne {ole, ki radi poslu{ajo Čuke, Bepop in Foxy Teens, bo {e najbolj sedla na du{o diskoidna posko~nica Ti ne ve{ in pa Edini, baladica z elektronskimi ritmi v podlagi. In ~eprav je neki kritik zapisal, da 'Bejbe ne znajo peti, vpra{anje, ~e znajo plesat, oble~ene so kot tazadnje kmetice, generalno vse izgleda kot nepovezan direndaj v kurniku ...Utrujajo~e posiljeno zapeto, z interpretacijo uni~eno solidno gradivo', verjamemo, da se bodo dekline {e marsikaj nau~ile. Vsaj videti je, da imajo voljo. Do takrat pa bo ostalo pri tem, da 'ob tebi mi je lepo, lahko bi te ljubila' (iz pesmi Pusti me samo) in pa 'Zdaj pa me pusti samo, ves svet in sebe sovražim'.
Grega Kavčič
PODLI FANTJE 2
Bad Boys 2 (akcijski, komedija, triler, dolžina: 147 min. Režija: Michael Bay, producent: Jerry Bruckheimer, scenarij: George Gallo, John Lee Hancock, Todd Robinson, Ron Shelton, Jerry Stahl, Cormac Wibberley, Marianne Wibberley.
Igrajo: Will Smith, Martin Lawrence, Jordi Molla, Gabri-elle Union, Peter Stormare).
Syd, kar povsem spravi ob pamet njenega preve~ za{~itni{kega brata.
Film je tako nabit z akcijo, da gledalcu skoraj zmanjka ~asa za dihanje, a ~e nekoliko vklopimo možgane in morda tudi premislimo, kaj od vsega prikazanega sploh ima kak{en smisel, dobi film precej bolj negativen prizvok. Toda najprej o dobrih plateh filma! Ena izmed teh je nedvomno akcija, akcija in {e enkrat akcija! A sem ne smemo {teti zgolj treh avtomobilskih pregonov, tako intenzivnih, da boste preprosto osupnili, in ne{tetih strelskih ob-ra~unov, kjer se izstreljeni naboji merijo v kilogramih. Tisto, kar dela akcijo tako posebno in zanimivo, so neverjetni koti snemanja in u~inki lebde~e kamere, ki v nekaj sekundah zaobjame dogajanje iz vseh strani kadra. Drugo pozitivno plat filma tvorita glavna igralca, ki sta zelo zanimiv, domiseln in predvsem komi~en tandem. Will Smith (Mike Lowrey) pa~ ne bi bil Will Smith, ~e ne bi igral glavnega heroja, Lawrence (Marcus Burnett) pa je njegov pomaga~, ki se stalno pritožuje in i{~e svoj notranji mir, ki pa ga ob takem partnerju seveda ne bo na{el. In prav njuna razli~nost je glavni povod za izredno komi~ne situacije. Tretji razlog, ki bi utegnil pritegniti gledalce, pa so zagotovo hitri avtomobili ter seksi dekleta.
So pa tudi manj privla~ne plati filma. Zgodba je, milo re~eno,
preprosta in služi izklju~no akcijskim vzgibom filma, in kot se v najlep{i meri izkaže na koncu, patrioti~no samohvalnim slavos-pevom Amerike.
Po uni~enju negativ~evega domovanja heroji uni~ijo {e barakarsko naselje, seveda kot opravi~ilo se v njem nahaja glavni proizvodni obrat kokaina, tega pa ne storijo z obi~ajnim orožjem, temve~ kar s ponosom ameri{ke megalomanske avtomobilske industrije Hummerjem. Jasno, že smo na poti v Guantanamo, v o~eh Amerike edini demokrati~en in svoboden kraj na Kubi ...
CID
Podli fantje 2 je film, ki ga pri-poro~amo vsem, ki gredo v kino zgolj zato, da se sprostijo in zabavajo ter ne premi{ljujejo kaj dosti o besedah, kot so verjetnost, smiselnost ter simbolna povezanost z vsakdanjim življenjem. Vsi tisti, ki poleg akcije in karizmati~nih igralcev v filmu potrebujete tudi inteligentno zgodbo, pa se temu filmu raje izognite v {irokem loku, razen ~e premorete veliko smisla za humor, saj se boste v tem primeru izdatno nasmejali neumnostim Hollywooda in vsem miselnim pocarijam, ki so jih naphali v ta film.
Grega Kavčič
JESENSKE POCITNICE
Bonjour in še kaj - konverzacijski tečaj francoščine - za
vse, ki bi radi nekaj malega osnove povezali v uporabno obliko.
[port za osnovnošolce in srednješolce Projekt hura, prosti čas v športni dvorani Mladika: sreda, 29. 10. - KOŠARKA - OŠ in SŠ četrtek, 30. 10. - ODBOJKA - OŠ in SŠ
Udeležba je brezplačna!
Sreda, 29. 10., ob 20. uri: Bobnarski koncert Zlatka Ka-učiča. Mojster svojega poklica, uveljavljen tudi v mednarodnem prostoru! Pa še prvi novembrski dnevi:
Sreda, 5. 11., ob 18. uri: Hoja za gorilami. Predavanje z diapozitivi. Maja Gašperšič predstavlja projekt zaščite človeku podobnih opic v kamerunskem deževnem pragozdu. Četrtek, 6. 10., ob 18. uri: predstavitev Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Ptuj. Skupaj z Lions klubom Ptuj in Mestno občino Ptuj ob mednarodnem letu invalidov.
Petek, 7. 11., ob 20. uri: koncert mladih ptujskih rock skupin. Organizator koncerta je Društvo Kažipot Ptuj. Na ogled je razstava slik Sama Vrabiča. Še vedno vpisujemo v začetni 40-urni Tečaj znakovnega jezika gluhih.
Center interesnih dejavnosti je odprt za vse obiskovalce: od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, v soboto od 10. do 13. ure.
Informacije vsak delovni dan med 8. in 15. uro na št. 780 55 40 ali po e-pošti: cid@cid.si
Kuharski nasveti
Kolerabica
Kolerabico najpogosteje uporabljamo od junija do septembra. Njen gomolj je okrogel, bledo zelene barve in razli~ne debeline. Odvisno od sorte, je kolerabica lahko po barvi {e rumenozelena in modrovijoli-~asta.
Polivka iz kolerabice za testenine
2 kolerabici olupimo, ju narežemo na majhne kocke in skuhamo v slani vodi. V vodi skuhamo še malo blitve in 2 korenčka. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, česen, na kocke narezano zeleno papriko, dodamo na kocke narezano manjšo melancano. Zalijemo z malo vode, solimo in popramo. Ko se zelenjava zmehča, prisipamo kuhano zelenjavo, po potrebi zgostimo z moko ali gustinom. Omako lahko izboljšamo z dodatkom kuhanega mesa. Pripravljeno omako prelijemo čez poljubne kuhane testenine.
Avtorica: Danica Mihelač
Vsi tisti, ki ste letos na svoje vrtove posadili kolerabico, jo lahko ravno v tem času v izobilju pobirate, saj razli~ne vremenske spremembe na rast kolerabice ne vplivajo veliko.
Pri kolerabici uporabljamo liste, ki jih lahko pripravimo kot {pina~o in blitvo, ter gomolj, ki je v primerjavi z listi vsestransko uporaben. Vitaminsko bogatej{i so vsekakor zeleni listi kolera-bice. Mlade gomolje kolerabice lahko uživamo tudi surove, s tem da kolerabico predhodno olupimo, narežemo ali naribamo, prelijemo s solatnim prelivom in ponudimo kot solato.
Debelejše gomolje kolerabice pogosto kuhamo. Kuhamo narezano kolerabico v manjši koli~ini slane vode ali v gomolju, ki ga po kuhanju olupimo, pokapljamo z limoninim sokom, surovim maslom in peteršiljem ter ponudimo kot prilogo ali prelijemo z vinegretsko omako in ponudimo kot kuhano solato ali kot predjed. Kuhana kolerabica se odli~no poda k paradižniku, ~ebuli, kuhanemu krompirju, kapram, gor-~ici in prekajenim mesninam.
Listi in gomolji kolerabice so sestavina zelenjavnih juh in eno-lon~nic, pripravimo si lahko tudi narastke, razli~ne prikuhe in priloge. Liste kolerabice lahko uporabimo tudi za nadeve pri mesnih ruladah ali kot sestavino mešane zelenjave. Če je imate v ve~ji koli~ini, pa jo lahko
tudi narahlo prekuhate oziroma blanširate, ohladite in shranite v zamrzovalni skrinji. Tako shranjeno najpogosteje uporabimo za mešane zelenjavne juhe ali kremno juho iz kolerabice.
Ostale jedi, ki jih pri nas pogosto pripravljamo iz kolerabice, so še dušena kolerabica, ki jo ponudimo kot prilogo zraven pe~ene-ga mesa in ji dodatno izboljšamo okus s sirom, omaka iz kolerabi-ce, ki jo ponudimo zraven zelenjavnih zrezkov ali drugih zrezkov, ocvrta kolerabica, ki jo pripravi-
no testo, ki mu dodamo kuhano, naribano ali sesekljano kolerabi-co. Kolerabice dodamo v primerjavi s paljenim testom polovico manj. Za~inimo s soljo, poprom in parmezanom, oblikujemo v ocvrtke ali kroglice in ocvremo. Ponudimo jih kot prilogo ali kot toplo uvodno jed.
Kot glavno jed si pripravljamo nadevano kolerabico in musako iz kolerabice. Nadevano kolera-bico pripravimo tako, da mlade kolerabice na tanko olupimo, prerežemo na polovico in z žlico izdolbemo sredino. Izdolbeno sredino in mlade liste kolerabice
mo tako, da jo narežemo na tanke kolobarje, narahlo solimo in popramo, poljubno panirano ter ocvremo. Tako pripravljeno ponudimo kot prilogo zraven dušenih in kuhanih jedi ali kot toplo predjed skupaj z omako pri razširjenih pogrinjkih.
Kot predjed lahko iz kolera-bice pripravimo tudi ocvrtke iz kolerabice in kroglice iz kolera-bice. Ocvrtke pripravimo tako, da pripravimo paljeno ali kuha-
Ljutomer • Za vinogradnike
Druga~en letnik
Priznani enolog mag. Anton Vodovnik je v degustacijski sobi podjetja Ljutomer~an v Ljutomeru okrog 50 kletarjem, ~lanom Dru{tva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer, predstavil leto{nji letnik ter opozarjal na napake, ki jih bo potrebno odpraviti, da bo tudi leto{nje vino odli~no.
Zanimivo 90-minutno predavanje je Vodovnik pričel z naslednjimi besedami: "Smo na poti dobrega vinskega letnika, ki pa bo drugačen od prej{njih. Vsako leto se srečujemo z drugo kvaliteto, zato se moramo na to posebej pripraviti." Prav prvi tedni, ko imamo mo{t oz. mlado vino v kleteh, so za nadaljnjo kvaliteto vina zelo pomembni, zato je po Vodovnikovih besedah potrebno sedaj nekoliko ve~ ~asa preživeti v kleteh. Žlahtno kaplico je potrebno večkrat pretočiti ter kontrolirati vsebnost žvepla, Vo-dovnik pa je kletarje opozoril na možne napake, ki se lahko pri letošnjem letniku pojavijo. "Pri negi vina moramo biti posebej pozorni na naslednje na-
pake, kot so zastoj alkoholnega vretja zaradi nepovretosti sladkorja do željene stopnje, greko-bnost vina, pojav bekserja (vonj po gnilih jajcih, česnu, gnili čebuli), porjavitev vina, oksidacija vina, počasno bistrenje vina, neznačilna starikava nota vina, padec skupne kisline z biološkim razkisom, vlečljivost pri vinih z ostankom nepovretega sladkorja ter žoltavost. Napako v našem vinu je potrebno le odkriti, saj danes odprava le-teh ob dobrih vinarskih sredstvih ni težka," je dejal Vodovnik ter zaželel kletarjem, da tudi tokrat poskrbijo, da bo letnik 2003 ostal v spominu kot dober oz. kar odličen letnik.
MŠ
skuhamo v slanem kropu. Prav tako na hitro prevremo izdolbeno kolerabico. Posebej na manjši koli~ini maš~obe prepražimo fino sesekljano ~ebulo, ji dodamo sesekljane kuhane liste in sredino, dodamo žli~ko do dve drobtin, solimo in popramo. S pripravljenim nadevom napolnimo na pol kuhane kolerabice, po nadevu potresemo naribani sir in postavimo v pe~ico, ki smo jo ogreli na 200°C. Pe~emo
Fotozapis
tako dolgo, da nastane zlatorja-va skorja.
Nadev si lahko pripravimo tudi z dodatkom mesa, tako da prav tako skuhamo izdolbeno sredino in mlade liste, kuhane odcedimo, ohladimo in sesekljamo. Dodamo še mleto meso, kislo smetano, jajce, sol, poper, peteršilj in ~esen. Sestavine dobro premešamo in prav tako napolnimo izdolbeno kolerabice, ki smo jih do polovice skuhali v slanem kropu.
Ocvrto kolerabico, lahko pripravimo tudi z rde~o papriko in sirom, tako da kolerabico olupimo narežemo na pol centimetra debele rezine in jih pet minut kuhamo v slanem kropu. Nato jih odcedimo, ohladimo, pakap-ljamo z limoninim sokom in po-tresemo z rde~o papriko. Nato jih paniramo v moki, jajcih in drobtinah. Drobtinam dodamo parmezan. Na hitro ocvremo v vro~i maš~obi. Zraven ponudimo drobnjakovo omako.
Manj pogosto si pripravljamo omako iz kolerabice, ki jo pripravimo tako, da na maš~obi pre-pražimo drobno zrezano slanino ali svinjino, dodamo sesekljan ~esen in na rezance naribano olupljeno kolerabico. Narahlo prepražimo in zalijemo z juho ali vodo. Jed dušimo tako dolgo, da se kolerabica zmehča. Nato dodamo nariban surov krompir, zalijemo in dušimo še 20 do 30 minut. Omako začinimo s soljo, poprom, paradižnikovo mezgo in majaronom. Preden jo ponudimo, jo potresemo z narezanim drobnjakom.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Pra{nica velikanka
Goba na fotografiji se imenuje orja{ka ple{ivka, ljudje pa jo bolj poznajo pod imenom orja{ka pra{nica.
V naše uredništvo jo je pred dnevi prinesel Milan Rižnar iz Pacinja, našel jo je v vinogradu v Senčaku, imela je 92 cm obsega in je tehtala 2,86 kg.
Prvič je našel tako veliko pra-šnico, ki je lahko presenetljivo velika goba, kot je lahko sam ugotovil. Iz nje lahko pripravimo
najrazličnejše jedi, uporabni pa so samo mladi in sveži primerki. Imeti morajo zdravo in čvrsto meso bele barve. Nabiramo jo lahko od začetka poletja do konca zime. Orjaška prašnica je ena izmed gob, ki ni primerna za konzerviranje in shranjevanje.
MG
V vrtu
Po barvitem vinotoku beli listopad
Minule oktobrske dni so se vrtovi odeli, kot v slovo od zelenega poletja, v zoreči barviti svet. Pobrali smo še poslednje plodove in vrtne sadeže, ob bližajočih jesenskih ohladitvah bo z drevnin odpadlo listje, vrtno rastje pa se bo v sivini odpravilo k zimskemu mirovanju.
V	SADNEM VRTU se z odpadanjem listja zaključi vegetacija, ob pričetku obdobja zimskega mirovanja pa se v njem že prično pozna jesenska opravila. V novembru, dokler zemlja ne zmrzuje, je najprimernejši čas za sajenje sadnega drevja. V jeseni posajeno drevesce se do pomladi že toliko vkoreni-ni, da so mlade koreninice navsezgodaj spomladi že sposobne črpati talno vlago in hranila za njegovo rast. Stroka v letošnji jeseni še posebej svetuje, da sadne sadike kupujemo izključno v drevesnicah, kjer so sadike zdravstveno in kakovostno pregledane, da si z novimi posaditvami ne bi vrtov okužili z nevarnim hruševim ožigom in drugimi sadnimi boleznimi. Kakovostna sadika mora imeti dobro ra-ščene in nepoškodovane korenine, dobro zaraščeno cepilno mesto in normalno razvite njene nadzemne dele. Pri nabavi sadik smo poleg sorte še pozorni, na kakšno podlago je cepljena, ker je od tega odvisno, kolikšno rast bo drevesna krošnja zavzela in v kakšnih tleh uspeva. Še preden se odpravimo k nakupu sadnih sadik, se v pripravah na posaditev sadnega drevja odločimo za izbor sadnih vrst in sort glede na njihove opraševalne okolnosti. Ne glede na velikost sadnega nasada, pa četudi gre le za eno drevo, moramo upoštevati njegove lastnosti pri opraševanju cvetov. Med jablanami, hruškami, češnjami je nekaj sort, ki niso samooplodne in jim je potrebno izbrati ustrezne sorte opra-ševalcev. Breskve, višnje, kutine, slive, marelice in jagodi-čevje je večina sort samooplodnih, leska in aktinidija sta samoneplodni saj imata ločene ženske in moške cvetove, pri slednji sta celo spolno ločeni rastlini. Pri leski, ki je ve-trocvetka, saj cveti, ko še čebele ne izletavajo, sadimo opra-ševalne sorte v smeri stalnih vetrov.
V	OKRASNEM VRTU selimo na mraz občutljivejše okrasno rastlinje v zimsko zavetišče. Pred tem rastline še enkrat pregledamo in jim odstranimo odmrlo, poškodovano in suho listje, bolne poganjke in cvetne peclje, da preprečimo v no-
vem okolju pojav raznih rastlinskih bolezni. Zelnatim rastlinam trajnicam porežemo pri tleh nadzemna stebla, ki bi sicer pozimi pomrznila in odmrla, panje pa prekrijemo z vrtno zemljo ali kompostovko, občutljivejše pa pred snegom zastremo s smrekovim vejevjem. Dalije, gladiole in podobne gomoljnice obrežemo 10 do 15 cm nad tlemi, nato pa z vilasto lopato previdno izkopljemo gomolje, da jih ne poškodujemo. Izkopane gomolje odložimo na suh zračen prostor, kjer se posuše, nato pa očiščene shranimo v prostor z 10 do 15 stopinj celzija na prezimitev. Enako porežemo nadzemna stebla kan na 10 cm dolge štrcle, izkopanih ko-renik pa ne sušimo, temveč jih takšne, kot smo jih izkopali, vložimo v zabojčke in prenesemo v prezimovališče.
ZELENJAVNI VRT je minule dni zapustilo še nekajpozne-ga jesenskega bilja, tako da so spraznjene, od ostankov in plevelov očiščene gredice pripravljene za jesensko globoko obdelavo. Globoko prelopatamo le tisti del vrta, ki ga gnojimo s hlevskim gnojem in gredice s težko ilovnato zemljo, ki naj bi zimska zmrzal izboljšala zalog, da bi tako postala rahlejša in bolj zračna. Rahla in s humusom bogata tla rahlamo spomladi pred setvijo, ker bi z obračanjem brazde sedaj v jeseni preko zime poškodovali del življenja drobno-živk v tleh.a
Miran Glusi~, ing. agr.
30-četrtek è	31-Petek ě	1-Sobota	2-Nedelja
3-Ponedeljek	4-Torek	5-Sreda	
Foto: MG
ravno-dušnež, hladno-krvnež
prodajalna rib
pripadnica aramejcev
italijanski denar
angleški pop pevec (adam)
CeSki pisateu
sovražnica železa
moralen
Človek
potniški
avtomobil
ulrich edel
napol prozoren mineral
ameriški teniški igralec (richard)
žival z
volno
gramatika
tračnica
izlizje vode
grški liker
tip ferrarija
neumne ženske
premik vstran
nastanek nepravega sklepa
manjša cigara
AM. PLAVALEC (NELSON)
pravnica marjana marinca
konica
ameriški dddni kreator (calvin)
etiopska
riba puučarica
francoski izdelov klavirjev
100
prvotno ime afganistana
ivan sivec
r igralka spark
MOŠKA MOLITVENA POSTAVA
stokanje,
jeCanje
možev oče
tine arh
podatki
kuun ladje
uradni spis
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: kobra, obrok, tetka, Alvar, TK, II, Ain, GM, stalom, Oslo, Niklas, koline, skot, apeter, Enivetok, ekliptika, lici, etik, Kafcal, SJ, EC, SC, Ralli, EG, testo, daonil, Op Rab, ortorentgenografija, naocarka, lastovicar. Ugankarski slovarček: AKEL = ameriški teniški igralec (Richard), CELESTIN = napol prozoren mineral, stroncijev sulfat, CIGARILLO = majhna, na obeh straneh odprta cigara, DAOSA = mesto v Indiji, južno od Jaipura, DIEBEL = ameriški plavalec, olimpijski zmagovalec 1992 (Nelson), DOKO = etiopska riba pljucarica, MACOUREK = češki pisatelj (Miloš, 1926), NEARTROZA = nastanek neprevega sklepa, OSMA = španski filmski režiser (Carlos Serrano de).
v zvezi s podarjenimi mesti v občinskih odborih, ki jim glede na volilne izide niso pripadali. Ker te ne bo opra-viěila, bodo izstopili iz vseh odborov. Mi pa v jok! In zastave na pol droga!
... da bomo potem po vrsti užaljevali še druge, da bodo tudi ti izstopili. In tako se bomo rešili vseh!
Govori se ... Vidi se ...
da je trnovskovaški župan okregal naš časopis, ker smo zapisali, da so majhne občine drage. No, dobro, dragi župan, mogoče pa niso drage. Samo njihovo vodstvo z županom na čelu stane dosti.
... da je edina sreča pri nogometu, da so pri njem tudi sodniki. Kajti če jih ne bi bilo, bi bili navsezadnje nogometaši Drave krivi, da so v zadnji minuti dobili gol in se pod nosom obrisali za še dve točki. Tako pa niso krivi slabi nogometaši, pač pa grdi sodnik. Ti, ti!
... da so ptujski esdeesovci užaljeni zahtevali opravičilo od eldeesovcev za neresnico (objavljeno v našem časopi-
... da bi lahko direktorja ptujske bolnišnice proglasili za "optimista leta". V rokah ima knjigo, v katero bo vpisoval vse, ki bodo bolnišnici podarili vet kot milijon. Upa namreč, da bo hitro polna. Bog daj njegovim besedam hasek!
Aforizmi
by Fredi
če mi še enkrat rečene, da sem zaplankan, vas bom s
planko.
***
O~e na{, daj nam danes na{ vsakdanji kruh, sicer
začnemo gladovno stavkati.
***
Nikar ne dajajte pištol
razpištoljenim.
***
Na črve dvoma prijemlje
resnica.
***
"Naši" psi nikoli ne lajajo na
karavano.
***
Po dvajsetih letih zakona s svojo Evo zaman iščeva drevo
spoznanja.
***
Politične koalicije so pogosto poroke volkov samotarjev z
izgubljenimi ovčkami.
***
Ahil zagotovo ni maral petoliznikov.
Lujzek • Dober den vsoki den
Juhu hu, zima je malo prehitro tu. Čez not se je sneg vsipa in nam pokoza, da bo tudi letos beli kak prej-šja leta. Nama z Mico so rože pomrznole, nekaj runklna je še na njivi, moker sneg pa je tudi nekaj vejovja na drevji potrja. Tak je pač to, če nesmo bili priprovleni, da bo že v oktobri sneg zapadna. Ke vam jaz, gnes v nedelo, 26. vinotika, pišem toto pismo, je sunčno in mrzlo vremen. Pod nulo kože termometer in mi zato Mica že z dugimi gatami pod nosom moha. Pred nami sta proznična dneva - reformacija in vsi svetniki v obliki spomina na mrtve. Že ovo-krot sen vam napisa, da spoštujte spomin na mrtve in radi mejte žive svojce, sosede, prijatelje in tudi tiste, ki jih ne poznate. Bliža se nam tudi godovni den svetega Marti-neka. Saj vete, to je tisti stri-ček, ki iz mošta naredi vino in vrže na hrbet gospode in gospodične fine. Martin tudi
goske lovi in peče pa tudi reče - le po pameti ga pijmo, da še glavce ne zgubimo ... Če glih jaz neman smuči, sen zagriženi lubitel smučaja, smuka, slaloma, veleslaloma in smučarskih skokov. Včeraj sen gleda tekmo, na keri je naša mloda, dobra in še lepa fcoj Tina Maze prismučala štrto mesto in s tem dokozala, da bla dobro podmazana, ker se pač Maze piše. Jaz sen se enkrat na smuči sprava kak stora krava, se zaleta v drevo in strja nogo. Namesto medalje sen doba gips, Mica mi je dola še pips, te pa adijo smučarija, kurvarija in drugi športi. Osta mi je samo še žep^i biljard, veselije do posluha, če glih so gluha vuha, slabovidne oči, revmatizem v kosteh pa fcoj še kokšni drugi betežni greh. Mica je prišla od meše in zaj že v kuhji s piskri ruži, jaz pa grem zaj k sosedi Juži. Malo boma pode-batirala, hvolila in kritizirala, mogoče tudi en špricar spila, kak to delajo dedi, ki so vredi, majo dobre žene in so z njimi vred srečno poročene. Te pa srečno podavlja vas LUJZEK.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »10473
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 30. oktobra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (se ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 Poročila. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). PETEK, 31. oktobra: 5.00 JUTRANJI PROGRAM. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Sredi dneva: Napoved-nik prireditev in potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). SOBOTA, 1. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: BAR BAZA ter ŠPORT in POPULARNIH 10 (Janko Bezjak in David Breznik). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
NEDELJA, 2. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOIP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški Radio).
PONEDELJEK, 3. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na območju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala štajerska (ptujska, ormoška, bistriška in lenarška) kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kajzovarjem). 22.00 GLASBENE ŽELJE (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav).
TOREK, 4. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje
(SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Triglav).
SREDA, 5. novembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z Radom Škrjancem in dežurno novinarko). 5.15 Novice (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 Poročila. 18.00 Vrtič-karije (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 Škrjančkov ropot. 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Trbovlje).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz!
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Glede poslovnih zadev ne pričakujte preveč od drugih. Raje vas bodo spregledali, kot da bi vam pomagali. Drugače pa bodo v teh dneh poslovne zadeve tekle dokaj stabilno, torek bo še bolj naporen.
BIK
Nekaj težav boste imeli pri uveljavljanju svojih poslovnih zahtev. Petek in torek bosta najboljša poslovna dneva. S prijatelji se boste dogovarjali tudi glede prostih dni. Da ne bo ostalo samo pri besedah.
DVOJČKA
^^ V tem tednu bo vaše poslovno življenje stabilnejše, f	Umirili se boste, saj boste
ugotovili, da ste z delom pretiravali. Glede poslovnih zadev bo sreda ugodna, zasebno pa v soboto ne bo šlo po načrtih.
RAK
Težaven teden predvsem glede zdravstvenih težav. Lahko vas napade virus ali kaka druga nadloga. Pri vseh teh težavah pa bo olje na ogenj prilil še vaš partner, saj bo povečal pritisk na vas.
LEV
V teh dneh bo v službi zelo živahno in tudi neprevid-ljivo. Treba po pohiteti in se prilagajati. Ne obupa-vajte, ker boste imeli srečo in podporo kolegov. V zasebnem življenju boste imeli ob sebi ljubljeno osebo.
DEVICA
Na poslovnem polju zelo umirjen teden. Največ boste dosegli v ponedeljek in četrtek, sicer pa bo to prijeten teden z lepimi dnevi v ljubezni. Drobne radosti vam bodo popestrile življenje.
TEHTNICA
Čeprav ste bili v zadnjih dneh glede poslovnih načrtov zelo nemirni in pod težkim pritiskom ter stresom, se boste končno umirili. Poslovni načrti bodo napredovali, sicer počasi, ampak uspešno.
ŠKORPIJON
Na delovnem mestu se boste izkazali s svojo domiselnostjo in iznajdljivostjo. Vaša povečana zgovornost vam bo koristila v službi aH šoli, vendar boste imeli težave z nadrejenimi. Grela vas bo ljubezen.
STRELEC
Na poslu ali pa v službi bo nekaj prišlo na dan. To morda ne bo tisto, kar bi si želeli. Če boste odkrito spregovorili, se bodo zadeve glede poslovnih zadev razrešile. Sobota bo zelo romantična.
KOZOROG
Pred vami je odličen teden. Neka negotovost, ki vas je mučila na delovnem mestu, bo nenadoma minila. Teden bo ugoden za nakupe in povečanje premoženja oziroma za urejanje finančnih zadev.
VODNAR
Srečen teden, saj boste polni vitalnosti in dobre volje. Zelo uspešno boste uredili vse poslovne zadeve s tujino in vse pravne zadeve, ki so povezane z vašim poslom. Zasebno največ sreče v nedeljo.
RIBI
Venera bo svoje žarke Iju-bezni in sreče usmerila v vas, zato bo to teden, kakršnega si lahko samo želite. Če ste v koga zaljubljeni, ga le povabite na randi. Ponedeljek bo poslovno uspešen.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net.
Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ŠPORTNI ZAVOD PTUJ
2250 PTUJ, ČUČK0VA7, TEL: 02 787 76 30
www.sportnizavod-ptuj.si
ČRNOBELO IN BARVli^ FOTOKOPIRANJE il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
Izjava za javnost
V	NK Kumho Drava si želimo, da bi sojenje na igriščih prve slovenske nogometne lige prišlo na višji nivo in da v bodoče tovrstnega favoriziranja velikih klubov, kot je bilo razvidno na tekmi med NK Kumho Dravo in NK Mariborom Pivovarno Laško, v prihodnje ne bi bilo. V tej zvezi bomo napisali ustrezne pritožbe na ustrezne organe.
Med polčasom zgoraj omenjene tekme je pomočnik trenerja Keka Branko Horjakpristopil k četrtemu sodniku BorisuJenešu iz Lendave in mu dejal, naj se zmeni s sodniško trojko, da bodo "v redu" sodili. Četrti sodnik Jeneš mu je prikimal in kot "zvesti uslužbenec" nemudoma odšel v sodniško sobo ter prenesel sporočilo Branka Horjaka.
Dokaz za sporno sojenje je prav gotovo prekršek Balajica nad Majcnom, kar je razvidno iz vseh posnetkov in čemur je bilo priča več kot 2000 gledalcev na ptujskem mestnem štadionu. Glavni sodnik srečanja Janez Babnik iz Ljubljane je tudi večkat prekinjal igro, namesto da bi puščal prednost. Večina njegovih sodniških napak je bila storjena v škodo majhnemu domačemu klubu, novincu v prvi slovenski nogometni ligi.
V	Ptuju, 26. oktobra 2003
Dušan Rojko, predstavnik NK Kumho Drava Ptuja
za odnose z javnostmi
Piše: Jože Mohorič
Tarnanje ne pomaga kaj prida
Že po prvi tekmi nedeljskih nasprotnikov v Mariboru smo pisali o spornih sodniških odločitvah in prišli do sklepa, da se na sodnike pa~ ne gre preve~ ozirati. Dokler se bodo sprehajali po nogometnih terenih, dotlej bodo delali napake -namerno ali nenamerno. Tudi v nogometno bolj razvitih deželah sodniki »ščitijo« velike klube in s tem tudi najve~je zvezdnike, ki v teh klubih igrajo. To je eno dejstvo.
Drugo dejstvo pa je, da so nogometaši Kumha Drave izgubili dve točki v končnici srečanja proti Mariboru, ko so gostje izkoristili praktično edino resnejšo napako domače obrambe. Trenutek dekoncentracije je bil dovolj, da sta težko priborjeni točki splavali po vodi. Trener Borut Jarc je že po porazu proti Domžalam v prejšnjem kolu tarnal nad slabim pokrivanjem nasprotnih igralcev ob prekinitvah, isto se je zgodilo v 92. minuti nedeljske tekme.
Seveda je hudo, ko ti točki splavata po vodi na tak način, a v spodbudo ptujskim nogometašem naj bo predvsem dejstvo, da jih državni prvaki na Ptuju niso nadigrali v nobeni prvini nogometne igre. To pa govori o vzponu forme in o koncu vajeniške dobe Ptujčanov v prvi ligi. V boju za obstanek pa jih bo tudi na montažni tribuni (naj je to delegatu všeč ali ne), spremljalo tudi veliko gledalcev.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 13. KROGA: Kumho Drava - Maribor Pivovarna Laško 1:1 (0:0), Šmartno - Gorica 0:0, Primorje - Ljubljana 2:1 (0:1), Koper Sport Line - Domžale 2:1 (1:0), Mura - CMC Publikum 3:2 (0:0). Srečanje KD Olimpija - Dravograd bo danes, 29. oktobra.
1. PRIMORJE	13	7	4	2	31:13	25	
2. KOPER SPORT LINE	13	7	4	2	16:7	25	
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	13	7	4	2	18:16	25	SUPERNOVA TRIGLAV
4. GORICA	13	6	4	3	27:16	22	
5. MURA	13	6	3	4	28:26	21	STRELCI: 1:0 Praprotnik (45.
6. CMC PUBLIKUM	13	6	2	5	28:22	20	avtogol), 1:1 Fridauer (67), 1:2
7.	KD OLIMPIJA 8.	[MARTNO	12 13	4 3	5 6	3 4	17:11 16:15	17 15	Prapotnik (68) ALUMINIJ: Miljkovič, Koren,
9. DOM@ALE	13	5	0	8	17:31	15	Topolovec, Murko, Golob (Kuser-
10. DRAVOGRAD	12	3	3	6	15:24	12	banj), Kuserbanj, Prapotnik, Don-
11. KUMHO DRAVA	13	1	5	7	13:23	8	čec, Panikvar, Repina ( Radenko
12. LJUBLJANA	13	1	2	10	9:31	5	Kneževič), Radko Kneževič, Fri-
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA							dauer. Trener: Miran Emeršič. V svojem drugem zaporednem
REZULTATI 13. KROGA: Supernova Triglav				- Aluminij 1:2 (1:0),			gostovanju, tokrat v Kranju, so
Bela Krajina - Izola Argeta 2:0 (0:0), Zagorje - Livar 0:1 (0:0), Tabor							bili nogometaši Aluminija ponov-
Sežana - Krško Posavje 1:1 (0:1), Dravinja			- Rudar Velenje 4:2 (3:0),				no uspešni na gostovanju. Malo
Brda - Svoboda 0:0							jih je peklo tudi to, da so Krajnča-
1. RUDAR VELENJE	13	10	2	1	45:17	32	ni slavili v Kidričevem in so jim
2. BELA KRAJINA	13	8	2	3	22:12	26	želeli vrniti poraz. Ves čas srečan-
3. ZAGORJE	13	7	3	3	26:17	24	ja so bili gostje iz Kidričevega bo-
4. DRAVINJA	13	6	5	2	27:14	23	ljši nasprotnik, vendar v napadu
5. LIVAR	13	5	5	3	16:20	20	niso zadeli, v obrambi pa je zade-
6. KR[KO POSAVJE	13	4	6	3	17:18	18	tek v svojo mrežo dosegel Peter
7. ALUMINIJ	13	4	4	5	13:17	16	Prapotnik. Bil je jezen, da se je to
8. SUPERNOVA TRIGLAV	13	4	3	6	16:23	15	zgodilo ravno njemu.
9. IZOLA ARGETA	13	3	4	6	13:21	13	Brez prevelike panike so go-
10. BRDA	13	2	5	6	10:21	11	stje nadaljevali srečanje v istem
11. TABOR SE@ANA	13	2	1	8	14:29	9	tempu, bili boljši nasprotnik in to
12. SVOBODA	13	1	2	10	12:22	5	svojo premoč kronali z dvema za-
Nogomet • 1. SNL: Kumho Drava - Maribor PL 1:1 (0:0)
Državni prvaki na robu poraza
STRELCA: 1:0 Majcen (71), 1:1 Pekic (90).
KUMHO DRAVA: Golob, Šter-bal, Krajnc, Emeršič, Zajc, Korez, Angel, Smajlovic, Zdelar, Krepek, (Lenart), Majcen, (Gorinšek) in Adnan Smajlovic. Trener: Borut jarc
Nad 2000 gledalcev je napolnilo stadion ob srečanju dveh obdravskih ligašev, ki se je z veliko srece za goste koncalo brez zmagovalca. Tipicno prvenstvena tekma, borbena in polna priložnosti za napadalce obeh ekip, čvrsti obrambi pa sta pravocasno razcišce-vali pred svojimi vrati.
Že v 10. minuti je Mešanovič nevarno prodrl in streljal diagonalno z leve strani mimo desne vratnice. Nekaj zatem je iz prostega strela Karič poslal žogo preko vseh igralcev v golavt. Žal je tudi Emeršičev strel z glavo tik ob vratnici odletel v avt. Tudi M. Golob ni znal ugnati svojega soimenja-ka D. Goloba v domačih vratih, ki je žogo izbil v polje. Bližal se je odmor in domačini so zamudili najboljšo priložnost, ko je z leve strani Majcen poslal žogo na desno in Adnan Smajlovič je bil za las prekratek, da bi s treh metrov preusmeril žogo v vrata gostov.
Prve minute nadaljevanja so pripadale gostom, ki so si ustvarili priložnosti, toda domača mreža se je zatresla. Sodnik Babnik iz Ljubljane, ki je dotlej tekmo vodil korektno, ni zapiskal, ko je bil storjen prekršek nad Majcnom, ki je bil zaustavljen s komolcem na robu kazenskega prostora. Med
kazenskem prostoru dosodil prekršek, kaj šele 11-metrovko. V sodnikovem podaljšku pa je uspelo gostom izenačiti, ko je po prostem strelu z leve strani Pekič z glavo preusmeril žogo v domačo mrežo. Nepazljiva domača obramba je dovolila, da gostje, državni prvaki, tekme niso zapustili poraženi.
Žal pa je tiskovna konferenca neljubo izpadla. Ko je predstavnik domačinov želel dati izjavo vodstva kluba, je trener gostov Matjaž Kek demonstrativno zapustil prostor, v koraku pa je dejal, da domačinom čestita za prikazano igro. Domači trener Borut Jarc pa je dejal: »Oškodovani smo bili za nedosojena prekrška nad Majcnom. Težko je, če imaš 3 točke zasluženo priborje-ne, na koncu pa jih izgubiš po lastni neumnosti. Zahvaljujem se vsem igralcem za žilavo in požrtvovalno igro, zahvala pa gre tudi gledalcem, ki so torkat odigrali svojo vlogo v pomoč domači ekipi.«
anc
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Majcen (Kumho Drava) in Stipe Balajic (Maribor PL)
tem se je ponudila priložnost nevarnemu Pekiču, ki je z glavo poslal žogo v roke Golobu. Ponovno se je izkazal vratar gostov Kuzma, ki strel Majcna s skrajnimi napori izbil v kot. In potem končno vod-
Nogomet • 2. SNL
Praprotnik zadel
stvo domačinov, ko je Majcen pobegnil Balajiču in z lepim strelom premagal Kuzmo. Po tem zadetku se je sodnik s svojimi odločitvami nekajkrat osmešil, začel deliti rumene kartone (5 v zadnjih 15 minutah). Kot da bi čuval renomi-ranega nasprotnika, se ni odločil, da bi za prekršek nad Majcnom v
Foto: Črtomir Goznik
Damir PekiC (Maribor PL) je imel vse do 90. minute tudi po dva spremljevalca
Mali nogomet
Reprezentanca na Ptuju za nastop na SP
Foto: Daniio Kiajr
Peter Praprotnik (Aluminij)
detkoma v obdobju dveh minut. Še drugič, tokrat na pravi strani se je med strelce vpisal Prapot-nik, njegov zadetek pa je pomenil tudi nove tri točke.
Danilo Klajn{ek
Slovenska reprezentanca je prijetno presenetila vse ljubitelje tega športa, ko se ji je uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo in po tem ni nič zaostala za velikim bratom, ki je bil udeleženec evropskega prvenstva nekoliko prej. Premierni nastop je za reprezentanco že zgodovina in v športu ni nikoli tako, da bi si lahko privoščili predah. Vedno prihajajo novi nastopi, novi izzivi.
Naslednji teden bo zelo pomemben za slovensko malono-gometno reprezentanco, saj bo v Sloveniji potekal eden izmed desetih kvalifikacijskih turnirjev za nastop na svetovnem prvenstvu v malem nogometu, ki bo prihodnje leto od 29. 11. - 19. 12. na Tajvanu. Varovancem selektorja Darka Križmana je žreb v skupini namenil Srbijo in Črno Goro, Gruzijo in Moldavijo. Napredovanje v drugi krog kvalifikacij pa si bo prislužilo le prvo uvrščeno
moštvo. Trije tekmovalni dnevi in sicer na Ptuju (5. novembra), v Slovenskih Konjicah (6. novembra) in Mariboru (8. novembra) bodo dali odgovor na vsa vprašanja.
Uvodni del pa bo potekal v sredo, 5. novembra, na Ptuju in sicer v športni dvorani Center, kjer se bosta ob 17.00 uri pomerila Srbija in ~rna gora - Gruziji, ob 17. uri pa bo, vsaj za nas najbolj zanimivo sre~anje in sicer med Slovenijo in Moldavijo. Na Ptuju je slovenska reprezentanca že ve~-krat nastopala in je vedno imela podporo iz tribun in zato tudi sedaj pri~akujemo, da bodo naši fantje deležni številne in glasne podpore. Tudi preostala dva dneva bosta imela za~etek sre~anj enak, kot je na Ptuju.
Na Ptuju sta gostitelja slovenske reprezentance MNZ Ptuj in KMN Vitomarci Petlja.
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1.A DRL (moški, ženske)
Kaj se dogaja v V. Nedelji?
V Veliki Nedelji se je poznala odsotnost Bezjaka - Spet odlična igra Zrniča (Prule), tokrat 10 zadetkov - Zmaga in poraz Ptujčank
VELIKA NEDELJA -CIMOS KOPER 22:24 (11:12)
VELIKA NEDELJA: Kovacec, Trofenik 1, Potocnjak, Kumer 1, Planine 7 (3), Kokol, Kukec 2, Šantl 5, Kozomara 2, Kisovec, Okre{a, Mesarec 3, Gregoric, Go-tal 1
SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 3 (5), Cimos Koper 3 (3)
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 0, Cimos Koper 14
DISKVALIFIKACIJA Hrvatin (60)
Rokometa{i Velike Nedelje so proti Koprčanom doživeli {e svoj drugi domači poraz. Tokrat je bilo zelo vroče že pred srečanjem, saj v ekipi ni bilo njihovega najbolj-{ega strelca Robija Bezjaka, ki naj bi naredil disciplinski prekr{ek, vpra{ljiv pa je bil nastop levega zunanjega igralca Marka Gotala, ki je sedel na klopi in igral le minuto ali dve. Vse to skupaj ni dajalo spro{čenosti v igri domačih. Do 19. minute je bil izid izenačen, nato pa so gostje z zadetkoma Rokviča in Bogovčiča pre{li v vodstvo z dvema zadetkoma prednosti. Da niso imeli večje prednosti, pa je zaslužen domači mlad vratar Kisovec, ki je odbranil nekaj težkih udarcev.
V drugem polčasu se je Nedel-janom pričelo muditi, oziroma so si želeli, da bi čim prej rezultat izenačili. Pri tem so delali napake tako v obrambi, {e huje pa je bilo v napadu, ko so gre{ili, oziroma niso na{li poti do mreže odličnega vratarja Cimos Kopra Stra{-ka, ki jih je s svojimi obrambami spravljal v obup. V zadnjih petih minutah so gostje krenili s {tirimi zadetki prednosti in ob {tevilnih napakah rokometa{ev Velike Nedelje pri{li do pomembne druge zmage v prvenstvu. Domačim pa je lahko v tolažbo samo dejstvo, da bi z malo bolj zbrano igro lahko dosegli kaj več, kot pa minimalni poraz.
Danilo Klajnsek
PRULE 67 - JERUZALEM ORMOŽ 43:34 (24:14)
JERUZALEM ORMOŽ: G.
Čudič, Mesarec 4 (1), Koražija 2, Bezjak 6, Grabovac 5, Ivanuša 4, Kosaber, Dogša, Hanželič 1, P Čudic, Lollo 12 (4).
SEDEMMETROVKE: Prule 67 3 (1), Jeruzalem Ormož 5 (5).
IZKLJUČITVE: Prule 67 8 minut, Jeruzalem Ormož 6.
Gostitelji ni~esar niso prepustili slu~aju in si že v uvodnih minutah zagotovili visoko prednost. V deseti minuti je bilo na semaforju že 9:2 za Ljubljan~ane. Gostom je sicer ob manjši nezbranosti v vrstah evroligaša uspelo priti na znosnejših 14:19, a so se Prul~a-ni hitro pobrali, ob razpoloženih Matovi~u, Zrni~u in Backovi~u je svoje dodal tudi vratar Franeti~, tako da je prednost kmalu narasla na neulovljivih +12.
V nadaljevanju so gostitelji kljub ob slabšem pristopu in manj ~vrsti obrambi uspešno držali razliko okoli desetih golov.
sta
MERCATOR TENZOR PTUJ - BURJA 27:26 (13:16)
Mercator Tenzor: Laki~, Po-to~njak 2, [uajnec 3 (2), Pu~ko
1, Hameršak, Cerne 1, Ramšak, Nojinovi~ 5, Brumen 3, Murko 4, Kelenc, Majnik, Raukovi~ 7 (1).
Sedemmetrovke: Mercator 4 (3), Burja 7 (7)
Izključitve Mercator 4, Burja v 6. minuti.
Skozi ves prvi del igre so imele gostje inciativo, saj so vodile, doma~inke pa 4-krat izena~evale in v 19. minuti edinkrat vodile. Doma~a obramba ni mogla zaustavljati prodornih gostij, ki so iz hitrih protinapadov dosegale zadetke. Nevarno krožno napa-dalko Arkonitijevo je izkušena Cernetova zaustavljala s skrajnimi napori, toda gostje so si preko nje pridobivale najstrožje kazni -sedemmetrovke. Visoki [~ul~eva in Ercegova pa sta z zunanjih polnili mrežo doma~ink..
Doma~inke tudi v nadaljevanju niso zaigrale kot znajo, mo~no se je poznala odsotnost najboljše igralke in realizatorke Radeko-ve, ki ima poškodovano ovojnico na stopalu, zato je v jesenskem delu ne bomo ve~ videli na parketu. Doma~inke so igrale v napadu preve~ raztrgano in so pogosto izgubljale žogo, kar so gostje s pridom izkoriš~ale ter vodile s 3-4 zadetki prednosti. Proti koncu tekme se je uspelo »trgovkam« približati na zadetek prednosti in v zadnji minuti celo izena~iti na 26:26, toda 6 sekund pred kon-
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčankam se je točka izmuznila v zadnji sekundi
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA MOŠKI
REZULTATI 5. KROGA: Velika Nedelja - Cimos Koper 22:24 (11:12), Prule 67 - Jeruzalem Ormož 43:34 (24:12), Prevent - Rudar 23:19 (10:11), Adria Krka - Celje Pivovarna Laško 29:34 (14:16), Termo - Gorenje 30:37 (15:18), Inles Riko - Trimo 22:26 (9:15)
1.	GORENJE	5 5 0 0 10
2.	PRULE 67	5 4 1 0 9
3.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 5 4 10 9
4.	TERMO	5 3 0 2 6
5.	PREVENT	5 3 0 2 6
6.	TRIMO	5 3 0 2 6
7.	RUDAR	5 2 0 3 4
8.	CIMOS KOPER	5 2 0 3 4
9.	ADRIA KRKA	5 1 0 4 2
10.	JERUZALEM ORMOŽ	5 10 4 2
11.	VELIKA NEDELJA	5 10 4 2
12.	INLES RIKO	5 0 0 5 0
1. SLOV. ROKOMETNA LIGA ŽENSKE
REZULTATI 8. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj 26:27 (13:16), Izola - Krim Eta Malizia 18:42 (8:21), Žalec - Gramiz Ko~evje 38:25 (21:8), Celeia Celje - Piran 24:26 (16:15)
1.	KRIM ETA MALIZIA	9 9 0 0 18
2.	ŽALEC	8 6 0 2 12
3.	OLIMPIJA	8 5 0 3 10
4.	PIRAN	7 5 0 2 10
5.	BURJA	8 4 13 9
6.	MERCATOR TENZOR PTUJ 9 4 0 5 8
7.	LOKA KAVA	8 3 14 7
8.	GRAMIZ KOČEVJE	7 2 0 5 4
9.	CELEIA CELJE	8 1 0 7 2
10.	IZOLA	8 0 0 8 0
cem sta sodnika Kau~i~ in Jager iz Celja dosodila vprašljivo sedem-metrovko, ki jo je realizirala nezmotljiva realizatorka Kresetova. Doma~inke bodo morale posvetiti ve~ pozornosti obrambi, ki je zgubila svojo homogenost, ki jo je imela na prvih tekmah.
anc
TEKMA 7. KROGA:
GRAMIZ KOČEVJE -MERCATOR TENZOR PTUJ 22:27 (14:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ:
Laki~, [ijanec 8, Pu~ko, Hameršak, Cerne 2, Radek, Ramšak 4, Nojinovi~ 4, Brumen 2, Murko 4, Kelenc, Kristofi~, Majnik, Rauko-vi~ 3, Poto~njak.
Rokometašice iz Ptuja so v ~etr-tek igrale sre~anje s Ko~evjem. Po pri~akovanjih so sicer slavile zmago, vendar so se zanjo morale kar precej potruditi. Doma~inke so jih presenetile v prvem pol~asu in presenetljivo vodile. V drugem pol~asu pa so gostje zaigrale veliko bolje, imele pravilen pristop in vse se je kon~alo tako, kot se je tudi pri~akovalo.
Danilo Klajnsek
1. in 2. slovenska judo liga
Dravi dve, Juršinčanom ena zmaga
1. SLOVENSKA JUDO LIGA
REZULTATI 2. KROGA: Slov.Bistrica: Impol - Gorišnica 7:0 (70:0), Impol - Olimpija 3:3 (30:30), Olimpija - Gorišnica 5:2 (5020). Podgorje Pri Slov. gradcu: Slov. gradec - Branik Broker 1:6 (1:60), Slov. gradec - Ivo Reya 2:4 (20:40), Branik Broker - Ivo Reya 4:3 (32:30). JursInci: Drava - Pjk Triglav 4:3 (40:25), Drava : Juršinci 5:2 (50:20), Juršinci - Pjk Triglav 4:3 (37:30)
1.	I»\NIK MOKER 4 4 0 0 18:9 8
2.	MPOL	4 3 1 0 23:4 7
3.	VO RE^	4 3 0 1 16:10 6
4.	OL1PIJA	4	2	11	14:11	5
5.	DVA	4	2	0 2	12:16	4
6.	PKJ TRGILAV	4	1	0 3	12:16	2
7.	URiINCI	4	1	0 3	9:17	2
8.	SL. RADEC	4	1	0 3	8:19	2
9.	ORIiNICA	4	0	0 4	8:20	0
Tekmovanje v 1. slovenski judo ligi je v drugem krogu turnirjev ponudilo zanimive in dokaj atraktivne dvoboje. [e najve~ zanimanja je veljalo turnirju v Slovenski Bistrici. Pri~akoval se je ogor~en boj za zmago med državnimi prvaki iz Slovenske Bistrice in ljubljanske Olimpije. Na koncu sta se ekipi razšli z neodlo~enim izidom, ~eprav so doma~ini verjetno pri~akovali zmago. Tako Impol kakor Olimpija pa sta visoko ugnala novinca v ligi - Gorišnico. Delitev to~k v Slovenski Bistrici pa so izkoristili judoisti Branik Broker iz Maribora, ki se z gostovanja v Slovenj Gradcu vra~a-
Foto: Jože Mohoric
Marcel Ognjenovič in Sebas-tijan Kolednik (JK Drava) med treningom
jo z dvema to~kama, so pa edino moštvo, ki ima stoodstotni u~i-nek. Trenutno so tudi vodilno moštvo. Maribor~ani so po pri-~akovanjih gladko opravili z do-ma~im Slovenj Gradcem, nato pa še, vsaj po rezultatih sode~, celjski Ivo Reya. Celjani so bili tudi po pri~akovanjih boljši od doma-~inov.
Zelo zanimivo je bilo tudi v Juršincih, kjer so mo~i merili Juršinci, Triglav in Drava. Ptuj~ani so tokrat dvakrat zmagali in niso ponovili slabega dne iz Slovenske Bistrice. Zelo pomembno zmago pa so si priborili doma~i judoisti, ki so premagali PJK Triglav in si tako mo~no izboljšali možnosti za obstanek med prvoligaši. Te-
kmovanje je tako v polnem zamahu in eden izmed odlo~ilnih krogov, oziroma turnirjev bi lahko bil že naslednji, še posebej, kar se obstanka ti~e. V Slovenj Gradcu bodo merili mo~i vsi trije kandidati za selitev v nižji rang. Tako bi lahko vsaj pri dnu postalo nekoliko bolj jasno. Seveda pa tudi preostala turnirja ne bosta ni~ manj zanimiva, saj se kar polovico klubov poteguje za uvrstitev v kon~nico tekmovanja, zato bo vro~e in napeto v vsakem dvoboju.
Danilo Klajnšek
2. SLOVENSKA JUDO LIGA
Rezultati 2. kroga: Bushido N. mesto - Sankaku 0:7 (0:70), Bushido - TVD Partizan Jesenice 5:2 (45:20), Sankaku - TVD Partizan Jesenice 5:2 (50:20), Impol 11 - Ljutomer 6:1 (60:10), Impol 11 - Koper 5:2 (40:15), Koper -Ljutomer 5:2 (50:20), Lendava -KBV Lendava 6:0 (60:10), Lendava - Železni~ar 6:1 (50:10), Železni~ar - KBV Lendava 4:3 (40:30)
MPOL I I	4 4 0	0	24:4	8
ASNKAKU	4 4 0	0	22:6	8
ENDAVA	4 3 0	1	21:6	6
OPER	4 3 0	1	16:12	6
ELEZNIČAR	4 2 0	2	11:16	4
iV ENDAVA	4 10	3 10:17	2
USHIDO N.MESTO	4 1 0	3 6:21	2
VD . PESENICE	4 0 0	4 7:21	0
JUTOMER	4 0 0	4 7:21	0
MŠ
Rokomet • 1.B SRL (moški), 2. SRL
m V
še naprej neporazena
1. B SRL - MOŠKI
Rezultati 5. kroga: Dol TK1
Hrastnik - Gorišnica 32:32, Slovan
-	Chio Kranj 28:26, Sviš - Sevnica 26:23, Mitol Sežana - Črnomelj 38:32. Mokerc - Pekarna Grosuplje 32:37. Gorica Leasing - Gold Club 29. 10.
1.	GOLD CLUB	4 4 0 0 8
2.	OGIiNICA	5 3 2 0 8
3.	GORICA LEASING 4 4 0 0 8
4.	PEKARNA GROSUPLJE 5 3 0 2 6
5.	SiVI	5 3 0 2 6
6.	OVAN	5 3 0 2 6
7.	DOL TKI HRASTNIK 5 2 12 5
8.	MITOL SEŽANA 5 2 0 3 4
9.	CHIO KRANJ	5 1 1 3 3
10.	VNECA	5 10 4 2
11.	RČOMELJ	5 10 4 2
12.	OKERC	5 0 0 5 0
DOL TKI HRASTNIK
-	GORIŠNICA 32:32
(15:16)
GORIŠNICA: Valenko, Sok, Vajda 4, Korpar, 1. 1van~i~ 6, [terbal, D. 1van~i~ 11, A. Sapa~, Firbas, Kumer 2, L. Sapa~, Pisar 5, Kle-men~i~. Trener: 1van Hrupi~.
Rokometaši Gorišnice so tudi po gostovanju v Hrastniku neporažena ekipa. V prvem pol~asu sre~anja so bili za odtenek boljši in so imeli minimalno vodstvo po prvem pol~asu. V drugem delu sre~anja je bila igra enakovredna, gostje pa so z zadetkom Dejana 1van~i~a povedli z 32:31, vendar so doma~ini iz sedemmetrovke, ki jo je izvajal Privšek, rezultat izena~ili. Gostje bi lahko še bolj zadovoljni zapuš~ali Hrastnik, ~e bi bilo sojenje v mejah normale.
Danilo Klajnšek
2. SRL - MOŠKI
REZULTATI 5. KROGA:: Drava - Dobova 30:33, Radovljica -
[martno 99 29:29, Cerklje - Al-ples Železniki 34:23, Arcont Radgona - Atom Krško 33:32, 1zola -Gr~a Ko~evje 32:23, Ajdovš~ina -Rade~e 23:16.
1.	iMARTNO 99 5 3 2 0 8
2.	CERKLJE	5 3 1 1 7
3.	RADOVLJICA	5 2 2 0 6
4.	DOBOVA	5 3 0 2 6
5.	IZOLA	5 3 0 2 6
6.	AJDOViČINA	4 3 0 1 6
7.	ARCONT RADGONA 5 2 12 5
8.	GRČA KOČEVJE 5 2 0 3 4
9.	ATOM KRiKO	5 1 1 3 3
10.	DRAVA PTUJ 5 10 4 2
11.	ADEČE	4 0 13 1
12.	ALPLES ŽELEZNIKI 5 0 0 5 0
DRAVA : DOBOVA
30:33 (14:16)
Drava: Klinc, Kelenc 4, Rutar 6, Predikaka, Skaza, Majcen, Bra-~i~ 9, Kac 1, Mijatovi~ 5, Berli~, Selinšek 2, [tager, Zuki~, Zajc 3 (2), Zadravec.
Gostje so prvi zatresli mrežo in igra v nadaljevanju je bila vse do 20. minute izena~ena, gostje so vodili, doma~ini kar 8-krat izena-~evali. Napake in izgubljene žoge pri doma~inih so gostje izkoristili in pridobili prednost 4 zadetkov po hitri in prodorni igri. Doma~a obramba nikakor ni mogla zadržati krožnega napadalca T. Can-žarja pa tudi Cehte, ki sta delala preglavice s svojimi visokimi skoki. Do odmora so doma~ini vodstvo gostov znižali. V nadaljevanju sta ekipi igro ponovili, Dravašem je uspelo v 50. minuti rezultat izena~iti (26:26), žal pa so z brezglavo igro ponovno dovolili gostom, da so pridobili prednost, kar je zadostovalo za zmago. Sodnika Fabjan in Dolenc, oba iz Kranja, sta pred 100 gledalci sodila z napakami.
anc
ARCONT RADGONA - ATOM KRŠKO 33:32 (18:16)
Arcont Radgona: L. Klun, Bu-zeti 3, Petraš 7, Hojs 1, Zorko 9, Merica 10, Vereš, N. Klun 2, Kranjc, Pu~ko, Kolmanko 1.
Rokometaši Arconta so pod vodstvom trenerja Marka Pintari-~a zabeležili prvo zmago v sezoni. Gostje so tekmo pri~eli bolje ter med drugim vodili z 8:5, nato pa so doma~ini z delnim rezultatom 12:5 prišli v vodstvo 17:13.
Doma~i rokometaši so odli~-no pri~eli tudi drugi del tekme, ko so si med drugim že priigrali pet zadetkov prednosti (27:22), v sami kon~nici pa so vodili z 31:27. Vendar štirje zadetki niso bili dovolj za miren zaklju~ek tekme, saj so gostje rezultat izena~i-li na 32. to~ki, v zadnjem napadu pa so gostitelji le dosegli zadetek ter se veselili zmage. Pri Arcontu so se posebej izkazali Zorko, Pet-raš in krožni napadalec Merica. Slednji je letos v prvenstvu zadel le enkrat, tokrat pa se je kar desetkrat vpisal med strelce.
MŠ
I	AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR6AS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
9
Mali nogomet • 1. SLMN
1. SLMN
VITOMARCI-PETLJA -NAZARJE 3:1 (2:1)
Ptuj, dvorana Center, 150 gledalcev, sodnika Mencigar in Turk, oba iz Maribora.
Strelci: 1:0 Kamen{ek (3), 2:0 [nofl (6), 2:1 Adami~ (11), 3:1 Ka-men{ek (27).
Rdeči karton: Metulj v 28. minuti, Nazarje.
Vitomarci-Petlja: Kornik, [prah, Kraut, Kurnik, [nofl, Ka-men{ek, Puk{i~, Majheni~, Rižnar, Radamani, [olj{ak. Trener: Križ-man.
Gledalci so z zadovoljstvom odhajali s tekme, saj so videli di-nami~no in borbeno tekmo. Igra doma~e ekipe je bila smiselna, polna lepih akcij in zasluga za
zmago gre nedvomno vsem igralcem, predvsem pa razpoloženemu vratarju Korniku, ki je bil nepremagljiv. Tudi gostje so nevarno ogrožali vrata doma~inov, saj je Metulj že v 2. minuti zamudil, da bi zatresel mrežo doma~inov, prav tako pa je vratar gostov Skok nekaj zatem ubranil nevarni strel [nofla. Uspelo je Kamen{ku, ki je prvi zatresel mrežo. Nekaj zatem je goste pred strelom Puk{i~a re{ila vratnica, pa tudi Delamer je zamudil priložnost. Lepo izdelano akcijo doma~inov je prekinil Vre{, ko je
KMN Vitomarci Petlja
Foto: Črtomir Goznik
izpred vrat izbil žogo v avt. [noflu je uspelo vodstvo zvi{ati, nato pa se je tudi Adami~ vpisal med strelce. Do odmora sta ekipi imeli {e priložnosti.
V nadaljevanju se je dinami~na igra nadaljevala, toda oba vratarja sta ostala nepremagljiva. V 28. minuti je bil zaradi grobega prekr-{ka izklju~en Metulj in gostje so z igralcem manj uspeli v naslednjih minutah vzdržati pritisk do-ma~inov. Nekaj pred tem pa je Kamen{ek ponovno zadel in postavil kon~ni rezultat. Poskuse zadetkov tako enih kot drugih sta ponovno re{evala vratarja, predvsem pa Kornik, ki je nekaj pred koncem zadržal strel Koruna in Kolarja. Zmaga doma~inov nad renomirano ekipo gostov je zaslužena.
anc
2. SLMN - vzhod
Rezultati 4. kroga: Tomaž -Slovenske gorice 12:4 (2:2), Cer-kvenjak Gosti{~e Anton - Bioterme Mala Nedelja 4:4 (2:2), Mak Red Bat Vratko - Pizzeria Vinska trta 10:7 (7:0), Sevnica - Bakara Center Mode 5:4 (1:2). Prosta je bila Panda Maribor.
1.	TOMAŽ	4	3 0	1	29:17	9
2.	MAK RED BAT 3	3 0	0	25:17	9
3.	MALA NEDELJA 4	2	1	1	18:17	7
4.	SEVNICA	3	2	0	1	13:12	6
5.	CERKVENJAK	4	1	2	1	20:19	5
6.	PANDA MB	3	1	1	1	13:13	4
7.	BAKARA	4	1	0	3	19:25	3
8.	VINSKA TRTA	4	0	2	2	21:27	2
9.	SLOV. GORICE 3	0	0	3	12:23	0
MŠ
Nogomet
3. SNL SEVER
REZULTATI 12. KROGA: Pohorje - Zreče 0:1, Središče - Bistrica 0:3, Cigler [o{tanj - Kozjak Radlje 11:0, Malečnik - Holermu-os Ormož 0:1, Pesnica - Paloma 0:3, [marje pri Jelšah - Stojnci 0:2, Hajdina - Železničar 3:3.
1.	ŠOŠTANJ 12 8
2.	HAJDINA 12 7
3.	ŠMARJE PRI J. 12 8
4.	BISTRICA
5.	STOJNCI
6.	MALEČNIK
7.	PALOMA
8.	.ŽELEZNIČAR
9.	POHORJE
10.	ZREČE
11.	HOL. ORMOŽ 12 4
12.	SREDIŠČE 12 4
13.	PESNICA 12 4
14.	KOZ. RADLJE 12 0
12 7 12 5 12 6 12 5 12 5 12 5 12 5
2	2	36:12	26
3	2	33:12	24
0	4	23:17	24
2	3	30:10	23
4	3	18:12	19
1	5	21:23	19
3	4	28:15	18 3	4	21:22	18
1	6	27:17	16 1	6	20:20	16
2	6	23:27	14 0	8	28:28	12 0	8	12:26	12 0	12	4:83	0
HAJDINA - ZELEZNICAR
3:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Jurišič (17), 1:1 Binkovski (44), 2:1 Horvat (51), 2:2 Ljipaj (52), 2:3 Jev{enak (66), 3:3 U. Krajnc (81)
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Horvat, Bauman (Črnko), Vrabl, Emer{ič, U. Krajnc, Letonja ( R. Krajnc), Juri{ič, Pihler, Hotko ( Bezjak). Trener: Borut Šalamun.
SREDIŠCE - BISTRICA 0:3
(0:1)
STRELCA: 0:1 Magdič (29), 0:2 Magdič (70)), 0:3 Primožič (74)
SREDIŠČE: Polak, Novak, Mil-jevič (Šeruga), Vincetič, Zadravec, Žerjav (.Aleksič), Kolenc, Prapotnik (Pintarič), Habjanič, Lesjak, Kola-rič. Trener: Franc Rajh.
BISTRICA: Kastelic, Pe{a, Skale, Šabanovič, Kun{tek, Horvat, Furman, Frelih (Klajderič), Primožič, Regor{ek (Džafič), Magdič (Tkavc). Trener: Momčilo Mitič.
MALECNIK - HOLERMUOS ORMOZ 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Prapotnik (69) HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Govedič, Goričan, Školiber, Jurčec, Pintarič, Fijavž, Ga{parič, Kralj, Prapotnik (Kolarič), Ropo{a. Trener: Bojan Cunk.
ŠMAJE PRI JELŠAH -STOJNCI 0:2 (0:0)
STRELEC: 0:1 Bezjak (63. iz 11 m), 0:2 Bezjak (73)
STOJNCI: Trop, Purgaj, Vilč-nik, Pučko, Bezjak, Železnik, Kup-čič, Žnidarič, Petrovič, Rižnar, Čeh. Trener: Miran Klajderič.
3. SNL VZHOD
Rezultati 12. kroga: Bakovci -Odranci 1:4 (1:1), Križevci - Ti{ina 4:1 (2:0), Bistrica - Nafta 0:3 (0:3), Turni{~e - Tromejnik 0:1 (0:1), Čarda - Arcont Radgona 0:1 (0:0), Čren{ovci - Veržej 0:3 (0:1), Hoti-za - Beltinci 2:2 (1:0).
1.	KRIŽEVCI	12	10	2	0	35:13 32
2.	NAFTA	12	9	1	2	32:12	28
3.	VERŽEJ	12	9	0	3 33:17	27
4.	TIŠINA	12	7	2	3 25:19	23
5.	BAKOVCI	12	6	1	5	18:17	19
6.	ODRANCI	12	5	3	4 26:22	18
7.	BISTRICA	12	4	3	5	19:17	15
8.	TROMEJNIK	12	4	3	5	22:27	15
9.	ČRENŠOVCI	12	3	3	6	17:23 12
10.	HOTIZA	12 3	3	6	17:27	12
11.	RADGONA 12 4	0	8	18:35	12
12.	ČARDA	12 3	2	7	17:27	11
13.	BELTINCI	12 2	4	6	16:23	10
14.	TURNIŠČE	12 1	1	10	13:30	4
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 10. KROGA: Ge-
re~ja vas Unuk{ped - Videm 3:0, Dornava - Slovenja vas 5:0, Gori-{nica - Zavr~ 3:3, Mark 69 Rogoz-nica - Podlehnik 7:0, Skorba - Bo~ 5:1, Bukovci - Pragersko 3:2.
1.	ZAVRČ	10	8	1	1	36:8	25
2.	GEREČJA VAS	10	8	0	2	38:13	24
3.	SKORBA	10	6	0	4	21:28	18
4.	GORIŠNICA	10	5	1	4	25:16	16
5.	PODLEHNIK	10	5	1	4	16:21	16
6.	VIDEM	10	5	0	5	24:19	15
7.	SLOVENJA VAS	10	4	2	4	12:16	14
8.	MARK 69 ROG.	10	3	2	5	21:19	11
9.	DORNAVA	10	3	1	6	13:14	10
10.	BUKOVCI 10 2 3 5 18:34 9
11.	PRAGERSKO 10 3 0 7 13:29 9
12.	BOČ	10 2 1 7 10:31 7
MARK 69 ROGOZNICA -PODLEHNIK 7:0 (5:0)
STRELCA: 1:0 Makovec (7), 2:0 Kralj (17), 3:0 Kralj (29), 4:0 Makovec (37), 5:0 Kralj (40), 6:0 Makovec (71), 7:0 Kralj (75)
DORNAVA - SLOVENJA VAS 5:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Bel{ak (50), 2:0 Stergar (63), 3:0 Trunk (65), 4:0 Stergar (73), 5:0 Cvetko (90)
BUKOVCI - PRAGERSKO 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Sagadin (23), 1:1 Kozel (40), 2:1 Predovnik (46), 3:1 Mustafi (50), 3:2 Sagadin (54)
SKORBA - BOC 5:1 (2:0)
STRELCI: 1:0 Perko (10), 2:0 Vogrinec (30), 3:0 [ijanec (63), 4:0 Verlak (85), 4:1 Pu~nik (86), 5:1 Verlak (90)
GORIŠNICA - ZAVRC 3:3
(2:2)
STRELCI. 1:0 Dokl (9), 1:1 Golob (16), 2:1 Ljubec (35. iz 11 m), 2:2 Golob (37), 3:2 Ljubec (54. iz 11 m), 3:3 Kokot (77)
gereCja vas unukšped
- VIDEM 3:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Herti{ (52), 2:0 Herti{ (70), 3:0 Herti{ (80)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 10. KROGA: Grajena - Lovrenc 2:3, Podvinci - Apa~e 6:0, Leskovec - Spodnja Polskava 0:4, Tržec - Markovci 2:8, Zgornja Polskava - Cirkulane 1:4. V tem krogu je bila prosta ekipa Hajdo{.
1. PODVINCI	9	9	0	0	44	:10	27
2. LOVRENC	9	7	2	0	20	:10	23
3. CIRKULANE	9	7	1	1	27	:11	22
4. MARKOVCI	10	5	1	4	28	:16	16
5. GRAJENA	9	4	1	4	16	:18	13
6. TRŽEC	9	4	0	5	32	:31	12
7. HAJDOŠE	9	3	1	5	16	:29	10
8. SP POLSKAVA	9	2	1	6	14	:24	7
9. APAČE	9	2	0	7	11	:21	6
10. ZG. POLSKAVA9		2	0	7	16	:32	6
11. LESKOVEC -1	9	1	1	7	10	:32	3
leskovec - SPODNJA polskava 0:4 (0:0)
STRELCA: 0:1 Merlak (51), 0:2 Merlak (78), 0:3 Merlak (83), 0:3 Juri~ (85)
ZGORNJA POLSKAVA -cirkulane 1:4 (1:1)
STRELCI: 0:1Kristovi~ (17), 1:1 Osterman (34), 1:2 Kristovi~ (53), 1:3 Kokol (59), 1:4 Kristovi~ (85)
PODVINCI - APACE 6:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Petrovi~ (37), 2:0 Kuserbanj (52), 3:0 Toplak (57),
4:0 Kuserbanj (63), 5:0 Kuserbanj (83), 6:0 Modri~ (84)
TRZeC - markovci 2:8
(1:4)
STRELCI: 0:1 [trafela (9), 1:1 Krajnc (24), 1:2 Bratu{ek (35), 1:3 Zver (38), 1:4 Ciglar (41), 1:5 Janžekovi~ (48), 1:6 [trafela (74), 1:7 Janžekovi~ (75), 2:7 Skrbin{ek (83)), 2:8 Janžekovi~ (85)
2. slovenska mladinska LIGA - VZHOD
Rezultati 12. kroga: Aluminij -[marje pri Jel{ah 5:2 (1:1), Žele-zni~ar Maribor : Nissan Ferk Ja-renina 4:2 (2:0), Kr{ko Posavje : Kovinar 1:0 (1:0), Bistrica-Slov.B : Dravinja 0:4 (0:2), Kozjak : Drava Asfalti Ptuj 0:5 (0:4), Ormož : N[ Prevalje 1:2 (0:1), Pohorje : Nafta 1:5 (0:1)
1.	ALUMINIJ 12 11 0 1 70:11 33
2.	JARENINA 12 9 1 2 54:13 28
3.	DRAVA ASF. 12 8 3 1 31:12 27
4.	ŽELEZNIČAR 12 8 2 2 33:15 26
5.	ŠMARJE PRI J. 12 8 0 4 38:23 24
6.	DRAVINJA 12 7 2 3 54:13 23
7.	KOZJAK 12 6 1 5 30:43 19
8.	NAFTA	12 5 1 6 41:38 16
9.	KOVINAR 12 3 2 7 15:38 11
10.	KRŠKO 12 3 1 8 20:33 10
11.	BISTRICA 12 2 4 6 16:29 10
12.	PREVALJE 12 1 3 8 10:54 6
13.	POHORJE 12 1 2 9 17:57 5
14.	ORMOŽ 12 0 2 10 10:60 2
2. slovenska kadetska LIGA - VZHOD
Rezultati 12. kroga: Aluminij : [marje pri Jel{ah 2:0 (1:0), Žele-zni~ar Maribor : Nissan Ferk Ja-renina 0:1 (0:1), Kr{ko Posavje : Kovinar 4:2 (3:0), Bistrica-Slov.B : Dravinja 1:1 (0:0), Kozjak : Drava Asfalti Ptuj 0:1 (0:1), Ormož : N[ Prevalje 1:0 (0:0), Pohorje : Nafta 1:1 (0:0)
1. ALUMINIJ	12	10	1	1	40:6	31
2. JARENINA	12	9	1	2	57:10	28
3. KOVINAR	12	9	1	2	45:16	28
4. DRAVA ASF.	12	9	0	3	43:13	27
5. KRŠKO POS.	12	8	0	4	52:19	24
6. ŽELEZNIČAR	12	7	2	3	33:11	23
7. NAFTA	12	5	2	5	33:26	17
8. KOZJAK	12	4	2	6	20:25	14
9. POHORJE	12	3	2	7	21:32	11
10. ŠMARJE PRI J. 12		3	2	7	17:35	11
11. DRAVINJA	12	3	1	8	21:34	10
12. BISTRICA	12	2	3	7	19:35	9
13. ORMOŽ	12	2	1	9	6:106	7
14. NŠ PREVALJE 12		1	0	11	11:50	3
						DK
Sportni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: PETEK, 31. 10. OB 17.00: Maribor Pivovarna Laško -Koper Sport Line; NEDELJA OB 14.00: Dravograd - Kumho Drava, Domžale - Primorje, Ljubljana - Šmartno, Gorica - Mura, SMC Publikum - Olimpija.
PARI 15. KROGA: SREDA 5. 11. OB 14.00: Kumho Drava - CMC Publikum, Koper Sport Line - Dravograd, Primorje - Maribor Pivovarna Laško, Šmartno - Domžale, Ljubljana - Gorica; SREDA OB 18.00: KD Olimpija -Mura.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: NEDELJA OB 14.00: Aluminij - Brda, Izola Argeta -Supernova Triglav, Svoboda - Dravinja, Krško Posavje - Zagorje, Livar - Bela Krajina, Rudar Velenje - Tabor Sežana.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
PARI 13. KROGA: PETEK 31. 10. Bistrica -Cigler Šoštanj, NEDELJA OB 14.00: Stojnci - Pohorje, Paloma - Šmarje pri Jelšah, Holermuos Ormož -Pesnica, Kozjak - Male~nik, Železni~ar - Središ~e, Zre~e - Hajdina.
3. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
Pari 13. kroga: Arcont Radgona - Črenšovci (v petek, 31. 10. 2003, ob 14. uri), Beltinci - Bistrica, Veržej - Hotiza, Tromejnik - Čarda, Tišina - Turni-š~e, Odranci - Križevci, Nafta - Bakovci (v nedeljo, 02. 11. 2003, ob 14. uri).
1.	MEDOB~INSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA: PETEK OB 14.00: Zavr~ - Mark 69 Rogoznica, Pragersko - Gorišnica, Bo~ - Bukovci, Slovenja vas - Skorba; PETEK OB 18.00: Podlehnik - Gere~ja vas Unukšped; NEDELJA OB 14.00: Videm - Dornava
2.	LIGA MEDOB~INSKE ZVETE PTUJ
PARI 11. KROGA: PETEK OB 14.00: Apa~e - Leskovec, Cirkulane - Grajena, Spodnja Polskava - Tržec: NEDELJA OB 10.30: lovrenc - Podvinci, Hajdoše - Zgornja Polskava.
ODBOJKA
1. DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGE - ŽENSKE
PARI 5. KROGA: ČETRTEK OB 19.30: Avto Prstec Ptuj - Prevalje, PREOSTALI PARI: Benedikt - Formis Bell Miklavž, Nova KBM Branik - Luka Koper, Sladki greh Ljubljana - TPV Novo Mesto, HIT Nova Gorica - Zavarovalnica Maribor Ljutomer.
1.	DRŽAVNA ODBOJKARSKA LIGA - MOŠKI
PARI 5. KROGA: SOBOTA OB 18.00: Svit - Salonit Anhovo, Maribor Stavbar IGM - Olimpija, LIP Bled - Pomurje Galex, Šoštanj Topolš~ica - Krka, Fužinar Meltal Ravne - Calcit Kamnik.
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
2.	SLMN - VZHOD
Pari 5. kroga: (v petek, 31. 10., in v nedeljo, 2. 11.): Bioterme Mala Nedelja - Mak Red Bat Vratko, Pizzeria Vinska trta - Sevnica, Slovenske gorice -Cerkvenjak Gostiš~e Anton, Panda Maribor - Tomaž. V tem krogu bo prosta Bakara Center Mode.
Namizni tenis
Fantje »zmleli« Sobočane
I. SNTL CLANI
V soboto, 25.10., je bila v dvorani Mladika razburljiva tekma. Do-ma~ini so se pomerili z ekipo Murske Sobote. Pri~akovati je bilo zanimivo tekmo in tesen izid. Ponovno je zaigral Piljak Danilo, ki še ni povsem saniral poškodbe in je le z nekaj opravljenimi treningi
Foto: DK
Marinko Grbič (NTK Ptuj)
"pometel" z nasprotniki. Vrhunsko sta igrala tudi Grbi~ Marinko in Pavi~ Bojan, tako da prekmurci niso osvojili niti ene to~ke.
Posamezni rezultati: Piljak -Kocuvan 3:1, Pavi~ - Ocepek 3:0, Grbi~ - Ropoša 3:2, Pavi~ - Kocuvan 3:2, Piljak - Ropoša 3:2, Grbi~ -Koš~ak 3:0.
I. SNTL - CLANICE
Ptuj~anke so gostovale v Radljah ob Dravi in se pomerile s tamkajšnjim Marenbergom. Tudi tukaj je bila tekma vseskozi napeta in povi-denem bi bila najbolj pravi~na delitev to~k. Vendar pa je Ptuj~ankam zmanjkal koš~ek športne sre~e in zmaga je ostala doma. Kon~ni rezultat je bil 6:3.
Posamezni rezultati: Terbuc - Vezonik 3:2, Roj ko - Tomaži~ 0:3, Mojsilovi~ - Lukner 2:3, Ter-buc - Tomaži~ 2:3, Mojsilovi~ -Vezonik 3:0, Rojko - Lukner 1:3, Mojsilovi~/Terbuc - Tomaži~/Lukner 3:2, Mojsilovi~ - Tomaži~ 2:3, Ter-buc - Lukner 2:3.
BM
Prelog izgubil v drugem krogu
V francoskem Marseillu se je minulo nedeljo končalo svetovno prvenstvo v karateju za kadete. Na prvenstvu so nastopili tekmovalci iz 69 držav, v slovenski izbrani vrsti pa je bil tudi 16-letni Ljutomerčan Samo Prelog, ki je tekmovanje v kategoriji do 65 kilogramov končal med 32 najboljšimi. V prvem krogu je bil Prelog prost, v drugem pa ga je z 2:1 premagal makedonski predstavnik.
MŠ
Odbojka • 1. DOL (moški, ženske)
Ljutomerčanke boljše v derbiju
1. DOL (M)
REZULTATI 4. KROGA: Calcit Kamnik - Svit 2:3, Salonit Anhovo - Maribor Stavbař IGM 3:0, Krka -Fužinar Meltal Ravne 3:1, Olimpi-ja -- LIP Bled 3:0, Pomurje Galex -Šoštanj Topolščica 0:3.
1.ŠOŠTANJTOPOLŠČ.	4 4 0 11
2.	SALONIT ANHOVO 4	3 1 10
3.	CALCIT KAMNIK	4	3 1 10
4.	KRKA	4	3 19
5.	SVIT	4	3 18
6.	OLIMPIJA	4	2 2 6
7.	LIP BLED	4	13 3
8.	FU@INAR	4	1	3 2
9.	POMURJE GALEX	4	0 4 1
10.	MB STAVBAR IGM 4 0 4 0
CALCIT KAMNIK -SVIT 2:3 (20, -23, 18, -23, -9)
Svit: Slatinšek, Koželj, Bračko, Gomivnik, Jurak, Kneževič, Lam-pret, Pipenbaher, Miletič, Ber-don.
Bistriški odbojkarji so bili v derbiju četrtega kroga po zelo izenačenem boju boljši od aktualnih slovenskih prvakov, ki so tako doživeli prvi letošnji poraz. Gostje so izkoristili začetno nezbranost Calcita in povedli z 9:5, nato pa se je v domači ekipi le razigral Pleško, skupno je nanizal deset točk v prvem nizu, ter poskrbel za izenačenje. Ekipi sta bili nato do 17. točke izenačeni. V končnici so domači brez težav preigrava-li gostujočo obrambo, niz pa je s hitro akcijo zaključil Ribič. V drugem nizu so domači delali precej napak, kar so gostje izkoriščali in si nabirali prednostdo 18:11. Nato so prvaki zaigrali precej bolje in se povsem približali (23:24), vendar so z lastno napako zapravili niz. Tretji niz je potekal v premoči domačih, ki so si že na začetku z močnimi servisi Perha-ja zagotovili vodstvo s 6:2. Igralci Svita so se jim sicer pri 11. točki približali, a so Kamničani spet ujeli ritem in do konca vodstvo le še povečevali. Ekipi sta bili v četrtem nizu ves čas izenačeni, v končnici pa so gostje pri 19:19 zapored nanizali tri točke. Kamni-čani so se jim sicer z dobro igro v obrambi približali na 23:24, vendar je Miletič izkoristil že prvo zaključno žogo. V petem nizu sta bili ekipi vse do menjave strani enakovredni, nato pa so domači precej popustili. Zmago gostom je s tremi neubranljivimi servisi zagotovil Miletič. Največ točk za Kamnik je prispeval Pleško (24), za Svit pa njegov reprezentančni kolega Slatinšek (20).
sta
1. DOL (Ž)
REZULTATI 4. KROGA: Zavarovalnica Maribor Ljutomer - Avto Prstec Ptuj 3:0, Formis Bell Miklavž - Sladki greh Ljubljana 0:3, Prevalje - Nova KBM Branik 0:3, Luka Koper - Benedikt 0:3, TPV Novo Mesto - HIT Nova Gorica se igra danes, 29. oktobra.
1.	NOVA KBM BRANIK 4 4 0 12
2.	SLADKI GREH LJ. 4 4 0 12
3.	HIT NOVA GORICA 3 3 0 9
4.	BENEDIKT	4 3 19
5.	TPV NOVO MESTO 3 2 1 6
6.	ZM LJUTOMER 4 1 3 4
7.	FORMIS B. MIKLAV@ 4 1 3 3
8.	LUKA KOPER 4 1 3 2
9.	PREVALJE	4 0 4 0
10.	AVTO PRSTEC PTUJ 4 0 4 0
ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER - PTUJ 3:0 (20, 22, 15)
Foto: Miha Soštaric
Odbojkarice Zavarovalnice Maribor Ljutomer so se veselile prve zmage v sezoni
[portna dvorana pri O[ Ivana Cankarja v Ljutomeru, 60 gledalcev, sodnika Merhar (Maribor) in Gril (Pekre).
Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Kodila, Tretinjak, Prap-rotnik, Vrban~i~, Jozelj, Vrbnjak, Oleti~, Pirher, Jure{, Morec, Kadi{.
Ptuj: La~en, Mohorko, Resa-novi~, Dra{, Nimac, [a{i~, Vu~i-~evi~, Kutsay, Yidovi~, Bilanovi~, Zaj{ek.
Derbi za~etka prvoliga{ke konkurence je po 69 minutah igre pripadel ljutomerskim odbojka-ricam, ki so se tako pred malo-{tevilnimi gledalci veselile prve zmage v sezoni. Na slednje bodo odbojkarice s Ptuja morale po~a-kati {e vsaj en krog, po prikazanem tokrat v Ljutomeru pa bo to zelo težko. Igra Ptuj~ank je bila na slabem kvalitetnem nivoju, storile so preve~ napak, razen obeh tujk v njihovih vrstah pa nimajo odbojkarice, ki bi bila v prvoliga{ki konkurenci sposobna prevzeti breme na svoja ramena. Srbkinja s slovenskim potnim listom Danijela Vu~i~evi~ (16 to~k) in Ukrajinka Ganna Kutsay (17 to~k) sta bili tokrat premalo, da bi ptujska ekipa osvojila vsaj en niz, pri doma~ih pa tokrat ni bilo slabe igralke. Nekdanja odbojkar-ca Ptuja Svetlana Oleti~ (19 to~k) je imela tokrat ob sebi izredno razpoloženi Petro Morec in Sonjo Vrban~i~, odli~no pa je svoje soigralke z uporabnimi žogami "hranila" organizatorica igre Sa{a Pirher.
Uvodne minute dvoboja so povsem pripadle Ljutomer~ankam, ki so si že na za~etku priigrale ob-~utnej{o prednost (7:0 in 12:1), v samem zaklju~ku niza pa so gostjam dopustile, da so se jim približale na {tiri to~ke zaostanka (24:20). Niz je zaklju~ila kapetan-ka Ptuj~ank Nu{a Mohorko, saj je njen za~etni udarec kon~al v mreži.
Drugi niz je bil veliko bolj zanimiv. Gostiteljice so sicer imele vedno to~kovno prednost, med drugim že tudi 22:16. Takrat je za ptujsko ekipo za~etne udarce izvajala Aleksandra Dra{ ter s petimi zaporednimi to~kami naredila kon~nico niza zanimivej{o. Po odmoru, ki ga je zahteval doma~i trener Bojan Novak, so ljutomerske odbojkarice zaigrale bolje ter si z dvema to~kama v igri ob mreži priigrale zaklju~no žogo za osvojitev drugega niza. Znova so jim zaklju~no to~ko podarile gostje, saj je žoga po servisu Danijele Vu~i~evi~ kon~ala izven igralne povr{ine.
Ptuj~anke so edinkrat na tekmi vodile na za~etku tretjega niza (1:0), razigrane gostiteljice pa so brez težav zaklju~evale napade, odli~no izkoristile {tevilne napa-
ke gostij (servis, sprejem ... ) ter se na koncu zasluženo veselile prve zmage v sezoni.
Po tekmi je trener ljutomerskih odbojkaric Bojan Novak, ki je v preteklosti sedel že tudi na klopi Ptuj~ank, povedal: "Zelo sem zadovoljen z osvojenimi tremi to~kami, ki smo jih zelo potrebovali. Pri~akoval sem živ~no tekmo, prav zaradi napetosti pa moja ekipa ni pokazala vsega, kar zna. Ptuj~anke so delale ogromno napak, kar nam je olaj{alo delo. Kon~no smo zaigrali zrelo tudi v kon~nici posameznih nizov ter pokazali napredek v psiholo-{kem smislu." Povsem druga~ne-ga razpoloženja je bil po visokem porazu ptujski trener Teo Pajnik, ki nikakor ni mogel razumeti odnosa njegovih igralk. "Moje igralke so {le v dvoboj brez posebne želje po uspehu. Povsem so bile odsotne ter z nepotrebnimi napakami doma~inkam prakti~no poklonile zmago. Imeli smo sicer nekaj svetlih trenutkov, vendar je bilo to takrat, ko so gostiteljice naredile ve~jo to~kovno razliko, tako da jih nismo uspeli ve~ dohiteti. Žal sta v na{i ekipi le dve igralki, ki lahko nastopata v pr-voliga{ki konkurenci, kar pa je premalo za uspeh," je povedal Pajnik, ki ga ~aka v prihodnje {e veliko dela, ~e bo hotel s to ekipo obstati v prvoliga{ki konkurenci.
Miha Šoštarič
LUKA KOPER -BENEDIKT 0:3 (-22,
-22, -14)
Benedikt: Rajšp, Štumper, Ša-uperl, T. Borko, Črešnar, Coulter, Krajnc, Noonan.
Odbojkarice Benedikta so v športni dvorani Bonifika pripravile presene~enje doma~im igralkam Luke Kopra in jih ugnale brez izgubljenega niza. Gostje so že v prvem nizu hitro povedle s 6:1, nato pa razliko le še pove~e-vale do izida 16:9. V nadaljevanju so Kopr~anke zaigrale nekoliko bolje in se nasprotnicam približale na eno samo to~ko zaostanka (19:20), a nato po treh zaporednih napakah niz tudi dokon~no izgubile. Veliko bolje je za doma-~e izgledalo v drugem nizu, ko so si po izena~eni igri do prvega te-hni~nega odmora priigrale vodstvo s 16:11 in celo z 21:15, v nadaljevanju pa povsem popustile. To so s pridom izkoristile igralke Benedikta in napravile popoln preobrat. Tretji niz je bil nato le še formalnost. Gostje so nadaljevale z odli~no igro vseh igralk in že na za~etku povedle s 5:1. Pozneje so svojo prednost povišale na 22:11, kar je bilo dovolj, da so dokon~no ugnale tokrat povsem razglašeno doma~o ekipo.
sta
Košarka • 2. SKL
Tesen poraz košarkarjev Ptuja
KK Ptuj Haloze -KK Prebold 73:76 (31:30)
Haloze Ptuj: Peter, Jagarinec 11, Gori~an 1, Rojko 3, Mar~i~ 5, Bien 14, Petrovi~ 14, Osenjak 3, Sira~evski 8, Lov{e 14
Ptujski ko{arkarji so v soboto na doma~em parketu gostili ekipo Prebolda. Izena~eni ekipi sta privedli tekmo do dramati~nega zaklju~ka, doma~ini pa so kljub borbenosti ostali brez to~k. Zanimivo tekmo je zaznamoval prestrog kriterij sodnikov, zaradi ~esar je moralo 9 igralcev pred~a-sno sesti na klop, od teh tudi pet doma~inov. V igri Ptuj~anov se {e pozna neuigranost spremenjene igralske zasedbe v novi sezoni, podpora s tribun pa bi morda lahko prevesila tehtnico v doma~o
Kolesarstvo
Uraden zaklju~ek sezone
Foto: Črtomir Goznik
Boštjan Rojko (KK Ptuj Haloze)
korist naslednjo soboto v tekmi 4. kroga, ko v ptujsko gimnazijo prihaja ekipa Superga iz Slovenj Gradca.
Uroš Gramc
»Na to dirko smo enostavno šli, čeprav se zanjo nismo posebej pripravljali,« je po zadnji letošnji dirki za VN Hi-fi Colorstudia dirki dejal trener Elite Perutnine Ptuj Sre~ko Glivar. Zadnje dejanje sezone se je bolj vrtelo okrog podelitve "Zlato Rogovo kolo" kot pa okrog samega tekmovanja, tako dnevno kot tudi letno prvo mesto pa je pripadlo letos najuspešnejšem slovenskemu kolesarju Tadeju Valjavcu.
Mrzel dan ni bil ravno spodbuda, da bi se fantje zelo vneto borili, pa vendar se je na startu zbrala slovenska kolesarska elita z vsemi znanimi imeni, ki profesionalno kolesarijo v tujini in doma, ter vsi tisti mladi, ki so se dokazali in jih za prihodnjo sezono pridobivajo tako doma~i kot tuji klubi. Od ekipe KK Perutnina Ptuj je najve~ odnesel Gregor Gazvoda, ki si je privozil tretje mesto v posebnem tekmovanju za U23 kategorijo, pokalu za Zlato Rogovo kolo. Po pričakovanjih je zmagal Jure Zrimšek.
ŠOLSKO TEKMOVANJE V HAJDOŠAH
Prejšnjo sredo je bilo precej živo na kartodromu v Hajdošah. Kljub temu pa ni bilo tako hrupno kot ponavadi, saj je namesto tekmovanja v kartingu potekalo občinsko prvenstvo osnovnih šol v kolesarjenju v organizaciji Športnega zavoda Ptuj in Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj.
Tekmovanje je bilo namenjeno osnovnošolcem od petega do osmega razreda, vsi pa so morali prevoziti 3 km dolgo progo, ki se je vila tudi po okolici kartod-roma. Na štartu je bilo petdeset mladih iz sedmih šol iz Ptuja in
njegove okolice, kar je nekoliko več kot v prejšnjih letih. Najboljši trije iz vsakega starostnega razreda so ob koncu tekmovanja prejeli medalje, ki so jih podelili člani KK Perutnina Ptuj Mitja Mahorič, Gregor Gazvoda in Matej Marin, najboljše ekipe pa so po točkovanju uvrstitev svojih tekmovalcev prejele pokale. Že drugič zapored je bila ekipno najuspešnejša OŠ Breg, ki lahko s ponovitvijo uspeha osvoji prehodni pokal, drugo mesto je zasedla OŠ Hajdina, tretje pa OŠ Olge Meglič. Vodja prireditve, Marjan Kelner, je po koncu povedal: "Tekmovanje je potekalo brez večjih zapletov. Proga je bila kratka vendar dovolj dolga in zanimiva za šolarje, da so lahko pokazali svoje sposobnosti. Med mladino je kar veliko zanimanje za ta šport, veliko jih tudi v prostem času zavrti pedala, prav tako se vsako leto veča število udeležencev na tekmovanju. Kljub temu pa je zaskrbljujoče predvsem to, da se tekmovanja vsako leto udeležujejo le nekatere šole, kar je v veliki meri pogojeno s simpatiziranjem športnih pedagogov z določenimi športi."
Rezultati posamično: 8. razred: 1. Primož Grešnik (OŠ Markov-ci), 2. Gregor Trlep (OŠ Hajdina), 3. David Vučkovič (OŠ Dornava). 7.razred: 1. Marko Purg (OŠ Maj-šperk), 2. Niko Vogrinec, 3. Alen Tement (oba OŠ Videm). 6. razred: 1. Benjamin Slemenjak (OŠ Breg), 2. Matej Rebernišek, 3. mesto Jure Petek (oba OŠ Olge Meglič). 5. razred: 1. Jakob Muhič (OŠ Breg), 2. Timi Petek (OŠ Hajdina), 3. Tomi Gomilšek (OŠ Ljudski vrt)
Uroš Gramc
Zmagovalna ekipa OŠ Breg
AEROBIKE
Skupne značilnosti programov skupinskih vadb, ki jih izvajamo v "Centru aerobike", smo že opisali, zato bomo v nadaljevanju predstavili le njihove posamezne značilnosti:
STEP - srednje intenzivna vadba
Step je aerobni trening, pri katerem uporabljamo posebno stopničko (step), na katero se s pomočjo raznih gibalnih struktur vzpenjamo in z nje spuščamo. Step je primerna oblika vadbe tako za začetnike, naprednejše in tudi vrhunske športnike. Poudarek je na krepitvi mišic nog in zadnjice, poudarjeno pa je tudi delo rok.
LATINO STEP -srednje težja intenzivna vadba
Ta oblika vadbe je dejansko izpeljanka stepa oziroma je poseben stil stepa, saj je zanjo značilna vroča latino glasba in krasne koreografije z latino koraki.
LATINO MIX -
srednje težja intenzivna vadba
Vadba, ki prav tako ponuja užitek gibanja ob vročih latino ritmih, tokrat brez uporabe stepa. Morda ste si že kdaj zaželeli spro{~eno zaplesati ob latino glasbi. Potem je to edinstvena priložnost, saj je kljub {tevilnim plesnim korakom to {e zmeraj ura aerobike in plesno predznanje ni potrebno.
TNZ (TREBUH, NOGE, ZADNJICA) -srednje intenzivna vadba
Celostna vadba za oblikovanje "kritičnih" delov telesa - trebuha, nog in zadnjice. Vadba je sestavljena iz ogrevanja, koreografije klasične aerobike z vajami za oblikovanje omenjenih delov telesa, ki se jim v drugi polovici vadbe {e posebej posvetimo na blazinah. Primerna je tako za začetnike in starej{e kot tudi za tiste bolj trenirane.
TNZ STEP - srednje intenzivna vadba
Enak koncept vadbe (koreografije) se bo izvajal na stopnički - stepu. Taka oblika vadbe je nekoliko zahtevnej{a, vendar zaradi stopničke {e bolj učinkovita.
OBLIKOVANJE TELESA + STEP -lažje srednja intenzivna vadba
Pri tem načinu vadbe obdelamo na{e telo "od a do ž", saj v prvem delu vadbe ob koreografiji na stepu dodatno krepimo mi-{ice zgornjega dela telesa z uporabo lahkih uteži, v drugem delu pa na blazinah ali stoje opravimo krepilne vaje za vse mi{ič-ne skupine z lastno težo, s pomočjo lahkih uteži in drugih drobnih rekvizitov. Primerno tako za začetnike, osebe srednjih let in zlasti tiste, ki bi se radi učinkovito spopadli z odvečnimi kilogrami, telesno ma{čobo ali oblikovali telo.
OBLIKOVANJE TELESA - lažje srednja intenzivna vadba
Enak koncept vadbe, le da namesto koreografije na stepu izvedemo koreografijo klasične aerobike.
Vsi, ki bi želeli nasvet v zvezi z vadbo ali imate kakr{no koli vpra{anje s področja aerobike, ga po{ljite na naslov: Karate do klub Ptuj (center aerobike), Ormoška 38a, 2250 Ptuj, s pripisom "Za aerobiko" ali po elektronski po{ti na naslov info@aerobika.net; odgovor bomo objavili v naši rubriki Centra aerobike.
Vpisi k vadbam aerobike potekajo 15 minut pred vadbami, ki se za~nejo ob 19. in 20. uri od ponedeljka do ~etrtka, v Centru aerobike, na Ormo{ki cesti 38/a, na Ptuju. Informacije na telefonski {tevilki: 041 699 639 ali spletni strani www.aerobika. net.
Foto: UG
Strelstvo • 1., 2. in 3. lige z zračno pištolo
1. liga: Novinec SK Ptuj tretji!
V soboto se je na strelišču v Le-skovcu začela nova strelska sezona. V prvi ligi so se novinci SK Ptuj odlično znašli in upravičili nastopanje v 1. ligi. Bili so namreč kar tretji, takoj za zmagovalci SD Dušan Poženel iz Rečice in lanskimi zmagovalci tega tekmovanja SD Kidričevo. Ptujski strelci so kar blesteli drug za drugim, saj je Franc Bedrač nastreljal 564 krogov, Majda Raušl 562 krogov ter Zlatko Ko-stanjevec 549 krogov. Ekipno so si s skupnim rezultatom 1675 krogov priborili odlično tretje mesto. Takega uspeha že v prvem krogu zagotovo ni bilo pričakovati od novopečenega prvoligaša! Ptujski strelci so kar žareli, za naprej pa napovedujejo prav tako odlične rezultate!
2. liga: SK Ptuj -Petlja osma
Sezona se je začela tudi v dru-goligaški konkurenci. Na istem strelišču je nastopila prav tako novopečena druga ekipa Strelskega kluba Ptuj SK Ptuj - Petlja. Za Ptuj so tekmovali Domen Solina, Robert Šimenko ter Milan Stražišar. Nastop je najbolje uspel Robertu Šimenku, saj je z rezultatom 554 krogov zasedel odlično 4. mesto. Svoj prvenec v 2. ligi je doživel Domen Solina, ki je z rezultatom 523 krogov bil 6. najboljši mladi-
Kegljanje
3. SKL VZHOD (M)
REZULTATI 6. KROGA: Impol - Fužinar 6:2, Petrol - Drava 6:2, Marles hi{e - Piramida 2:6, Fala -@alec Roga{ka 4:4, Agroru{e - Lokomotiva 5:3
IMPOL - FUŽINAR 6:2 (3116:3015)
IMPOL: M. Dobnikar 490, Kunčic 528, Novak 538, Janežič 535, S. Dobnikar 518, Pečovnik 507.
PETROL - DRAVA 6:2 (3165:2965)
DRAVA: Kirbi{ 481, Arnu{ 488, Podgor{ek 506, Dremelj 503, Ivan-čič 534, Ču{ 228, Čeh 225.
1.	PIRAMIDA 6 6 0 0 12
2.	PETROL	6 5 0 1 10
3.	AGRORUSE 6 4 0 2 8
4.	@ALEC ROGAŠKA 6 3 12 7
5.	FU@INAR	6 3 0 3 6
6.	DRAVA PTUJ 6 3 0 3 6
7.	MARLES HIŠE 6 2 0 4 4
8.FALA	6 114 3
9.	LOKOMOTIVA 6 10 5 2
10.	IMPOL	6 10 2 2
Kegljanje
Strelci SK Ptuj prve in druge drž. lige (z leve: Zlatko Kostanje-vec, Milan Straži{ar, Majda Rau{l, Domen Solina, Franc Be-dra~ in Robert Šimenko).
nec. Milan Stražišar je nastreljal 521 krogov. Ekipno je bila ekipa SK Ptuj-Petlja osma z rezultatom 1598 krogov, čeprav bi lahko bili z malo več sreče uvrščeni bistveno višje. Vendar je sezona še dolga in pustimo se presenetiti, morda pa bo že 6. decembra na Ptuju bistveno drugače.
Branko Rojs iz podjetja Petlja in Slavko lvanovi~ (SK Ptuj) sta pred sezono podpisala novo sponzorsko pogodbo. Tako bodo ptujski strelci v drugi ligi tekmovali pod imenom SK Ptuj Petlja
3. liga: Dvoboj SK Ptuj Petlja - SD Jur{inci
V sredo, 22. oktobra, se je začelo tekmovanje tudi v 3. ligi z dvobojem ekip SK Ptuj III in SD
Jur{inci. Na mestnem streli{ču na Ptuju so bili doseženi naslednji rezultati: Ekipa SD Jur{inci je zmagala s skupnim rezultatom 1596 krogov. Ptujčani so nastre-ljali 1541 krogov. Posamezno je zmagala Nina Pavlin s 550 krogi (Jur{inci), drugi je bil Simon Dru-zovič s 529 krogi (Jur{inci) ter tretji Borut Sagadin s 521 krogi (SK Ptuj). Janko Berlak (Jur{inci) je nastreljal 517 krogov, Jože Malek (SK Ptuj) 511 krogov ter Sebastjan Molnar (sK Ptuj) 509 krogov.
SK Ptuj: Mateja srebrna!
V nedeljo, 26. 10., se je na streli-{ču v Leskovcu pri Kr{kem odvijalo 1. kolo državnih lig za mlaj{e kategorije, tekmovali so: pionirji/ke, mlaj{i mladinci/ke ter mladinci/ke. Tekmovanje je potekalo z zračnimi pi{tolami in pu{kami. Udeležili so se ga tudi strelci iz SK Ptuj. Med mlaj{imi mladinkami je v konkurenci devetih strelk odlično nastopila Mateja Levanič in z rezultatom 350 krogov pri{la do srebrne medalje. Mojca Lazar je bila s 324 krogi sedma ter Katarina Mati s 306 krogi osma. Zmagala je Ur{ka Ber-lič iz Trzina. Med mlaj{imi mladinci je bil v konkurenci triindvajsetih strelcev najbolje uvr{čeni strelec SK Ptuj Domen Solina, ki je nas-treljal 344 krogov in je bil peti. David Hojsak, bronasti z državnega prvenstva, je bil deseti z nastrelja-nimi 329 krogi. Ekipno so strelci SK Ptuj v konkurenci osmih ekip zasedli odlično 2. mesto. Med mladinci je Aleks Vajda nastreljal 328 krogov in je bil 13.
Simeon Gonc
Vse tri ekipe KK Impol Slovenska Bistrica
2. SKL VZHOD (@)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Ptuj - Miroteks III. 2:6, Fužinar -Radenska 6:2, Nafta - Komcel 6:2, Impol - Korotan 5:3
DRAVA PTUJ - MIROTEKS III. 2:6 (2774:2821)
DRAVA PTUJ: Frodl 489, Plajn-{ek 497, Bombek 456, Kozoderc 438, Kru{ič 441, Kramberger 453.
IMPOL - KOROTAN 5:3 (2939:2922)
IMPOL: Koren 500, Veber 522, Lampreht 112, Adamič 327, Pečovnik 492, Kunčič 504, Štefanič 482.
1. IMPOL	4	4	0	0	8
2. KOROTAN	4	3	0	1	6
3. MIROTEKS III.	4	2	0	2	4
4. KOMCEL	4	2	0	2	4
5. FU@INAR	4	1	2	1	4
6. DRAVA PTUJ	4	1	1	2	3
7. NAFTA	4	1	1	2	3
8.RADENSKA	4	0	0	4	0 DK
Po velikem klubskem uspehu celjskih kegljavk
Tudi Ptuj~anki Razlagova in Strel~eva zaslužni za podvig
domačimi in mednarodnimi od-ličji, ob lanskoletnem jubilejnem 15-letnem aktivnem kegljanju je bila med drugim na svetovnem pr-
venstvu v Osijeku najbolj{a slovenska kegljavka na tretjem mestu za dvema nem{kima predstavnicama.
Niko Šoštarič

Na 15. svetovnem klubskem pokalu v kegljanju, od 13. do 15. oktobra na Češkem, sta k velikemu uspehu celjske vrste Miroteks s svojo odlično igro pripomogli tudi tekmovalki, ki prihajata s Ptuja. To sta 29-letna Brigita Strelec in 25-letna .Andreja Razlag, ki se je ke-gljaškemu športu zapisala že z devetimi leti starosti. Kot je znano, je njun klub Miroteks osvojil naslov klubskega svetovnega prvaka z izjemno predstavo v finalu, ko so
se Celjanke dobesedno poigrale z nem{ko vrsto Bamberg in jo premagale kar z 8:0 (3484:3301 za Miroteks) . .Andreja Razlag je bila tretja najbolj{a igralka Celjank s 592 podrtimi keglji (prvouvr{čena jih je podrla le 4 več), Brigita Strelec pa {esta (575). Sicer pa je Andreja sodelovala že na osmih pokalnih svetovnih klubskih tekmovanjih, Brigita pa na treh. Za slednjo je le-to{nji nastop prvi večji uspeh, Ra-zlagova pa se pona{a s {tevilnimi
if-fL
4 Î
A
K naslovu celjskih keglja~ic sta pripomogli tudi Andreja Razlag (druga z desne v drugi vrsti) in Brigita Strelec (prva z desne v prvi vrsti).
DTV Partizan
S prizadevnim delom obnovili nogometno igriš~e
Člani Dru{tva za telesno vzgojo Partizan Ptuj so se v začetku meseca sestali na redni programsko volilni skup{čini.
V poročilu o opravljenem delu v minulem obdobju je bila s strani prisotnih {e posebej izpostavljena in pohvaljena obnova njihovega nogometnega igri{ča v Ljudskem vrtu. Igri{če so v celoti preuredili, posejali novo travo, ogradili igri{-če z novo ograjo, sedaj pa opravljajo zaključna dela pri pleskanju in postavitvi tabel.
Največ težav jim je povzročila leto{nja su{a, ki je zavlekla pričakovano rast trave in občutno podražila investicijo tudi zaradi dodatnega zalivanja. Tako so bili prisiljeni otvoritev igri{ča in začetek redne vadbe prestaviti na spomlad prihodnje leto.
Na svojem obnovljenem igri{ču se že veselijo začetka spomladi, ko bodo pričeli z otro{ko nogometno {olo, ki jo bodo vodili nekdaj naj-bolj{i nogometa{i Ptujske Drave, ki so se proslavili tudi v različnih slovenskih reprezentančnih selekcijah. Razmi{ljajo tudi o ustanovitvi ženske nogometne selekcije.
Posebej so zadovoljni z izvedbo in udeležbo na leto{nji akciji ^"Veter v laseh, s {portom proti drogi", ki se je veselijo {tevilni učenci osnovnih in srednjih {ol na Ptuju in v Sloveniji.
Sicer pa bodo v leto{njem {ol-skem letu organizirali redno vadbo v malem nogometu, ko{arki, odbojki, {ahu in otro{ki {portni {oli od {tirih do sedem let. Zraven tega bodo izvedli tudi odprta rekreativna tekmovanja v teh {port-nih panogah, kar predstavlja {iritev njihovega programa dela.
Zanimivosti
Občina Ptuj -Slovenske železnice 3:0 (1:0)
Pred 100 gledalci so zaposleni in svetniki mestne občine Ptuj z županom na čelu z dobro igro prepričljivo premagali "železničarje". Tokrat je svoje strelske sposobnosti pokazal župan Š. Čelan, ki je dosegel 2 zadetka, končni rezultat pa je dosegel S. Glažar. "Železničarji" so imeli nekaj idealnih priložnosti zlasti v drugem delu, kjer je odlični vratar Premzl ostal nepremagljiv. Sodila sta R. Krajnc in G. Kodrič, priznana sodnika slovenske SiMobil lige. (anc)
Predsednik DTV Partizan Ptuj Ivan Čuš
Člani dru{tva so v nadaljevanju po sprejemu vseh poročil izglasovali razre{nico dosedanjemu vodstvu in vsem organom ter na tajnih volitvah soglasno izvolili g. Ivana Ču{a, sicer prizadevnega in uspe{-nega {portnega pedagoga za novega predsednika tudi v naslednjem {tiriletnem mandatu. Za predsednika Nadzornega odbora je bil izvoljen g. Jože Lenart, za predsednika disciplinske komisije g. Du-{an Hvalec, novi upravnik igri{č dru{tva je g. Stane Gričnik, za tajnico pa je bila potrjena Mojca Vol-gemut.
Najtežja naloga za novo vodstvo, ki jo je predsednik g. Ču{ Ivan izpostavil med prioritetami, jih že čaka, saj želijo v letu 2004 zgraditi tudi nove pokrite prostore. Na ta način bo poskrbljeno tudi za neobhodne garderobe in sanitarije. Upajo, da jim bo pri tem pomagala tudi lokalna skupnost, saj bo na{im otrokom to igri{če ponujalo nove možnosti za koristno preživljanje prostega časa.
Mojca Murko
Državno prvenstvo za upokojence
Sredi oktobra je bilo na Ptuju državno prvenstvo v kegljanju za upokojence. Organizatorji so bili člani ptujskega Društva upokojencev, sekcija za šport.
Tekmovanja se je udeležilo 16 ekip iz vse Slovenije, od tega 10 moških in 6 ženskih.
Pri moških so zmagali upokojenci iz Tržiča, pri ženskah pa iz Raven na Koroškem, Ptujčani so bili bolj na repu, niso pa bili zadnji. Pri posameznikih pa je Ptujčan Jože Mohorko dosegel 5. mesto. (Fl)
Planinski kotiček
OD LITIJE DO CATEZA
Jesenski čas vabi v planine. Morda ne med zasnežene vršace Alp, zagotovo pa v pisane gozdove sredogorja in med griče posejane z vinogradi, nad katerimi se dvigajo stoletne zidanice. Po takšni pokrajini poteka tudi Levstikova pot. Od Litije do Čateža je popotovanje, ki nas povede po stopinjah Frana Levstika in nam pričara prehod iz Posavja med dolenjske griče. Ptujski planinci vas tudi letos vabimo, da se skupaj podamo na pot in užijemo lepote narave.
Udeleženci popotovanja se bomo zbrali v soboto, 8. novembra, ob 6. uri pred železniško postajo Ptuj, od koder nas bo posebni avtobus odpeljal do Litije. Za starejše pohodnike in vse, ki bi želeli nekoliko krajšo pot, bomo tudi tokrat organizirali začetek pohoda na Libergi. Pot poteka skozi Šmartno, Gobnik in Moravče do Čateža, kjer bo popoldan kulturni program s planinskim rajanjem. Ob povratku proti Ptuju si bomo ogledali zanimivo zbirko, ki naj ostane presenečenje. Vrnitev do 19.30.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno.
Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah.
Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, storitve po programu in organizacijo ter znaša za člane PD 2.400 SIT.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek in petek med 17. in 19. uro, do torka, 4. novembra.
Vodil bo Uroš VIdovIč s sovodniki.
UV
FULU. NŠ
RADIOllITEDNIK
Direktor: Jože Bracic Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Raiceva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. V
Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na-{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Urednik športnih strani: Jože Mohorič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafi~no-tehni~ni urednik: Jože Mohorič Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji:
Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanu{a, Franc Lačen, Martin Ozmec
Lektor: Bo{tjan Metličar Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Celoletna naročnina: 12.920 tolarjev, za tujino 25.400 tolarjev.
Transakcijski račun: 042020000506665 pri Novi KBM, d.d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV, Uradni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si
RADIOPTUJ
89,8'98,E'I04;3
Odgovorni urednik:
Ludvik Kotar Uredništvo:
Marija Slodnjak, Anemari Ke-kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago Šalamun Telefon uredništva: (02) 749-34-25 Vodja studia: Zvonko Žibrat Telefon studia
(za oddaje v živo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail:
nabiralnik@radio-tednik.si
OGLASNO TRŽENJE
Mali oglasi:
Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37
Sprejem oglasov po e-mailu:
nabiralnik@radio-tednik.si Vodja marketinga:
Mojca Brumec
(02) 749-34-30,
narocila@radio-tednik.si
Marketing:
Bojana Čeh
(02) 749-34-14,
Sanja Bezjak
(02) 749-34-39,
Daniel Rižner
(02) 749-34-15.
Internet:
www.radio-tednik.si
www.tednik.si
www.radio-ptuj.si
Sporočilo za javnost
Brenclu nihče ne grozi!
Podpisani bivši zaposleni v invalidskem podjetju AP-PRO, d.o.o, Lovrenc na Dr. polju 3-4, sedaj v ste~aju, ostro protestiramo zoper obrekovanja in obtožbe direktorja in lastnika tega podjetja, g. Albina Brencla. Njegove izjave v javnosti, da mu grozimo po telefonu, da smo zraven S.DiS edini krivci za ste~aj podjetja, so neokusne in popolnoma izven civilizacijskih norm obnašanja. Po svoji stari navadi ho~e Brencl v javnosti izpasti kot žrtev zarote bivših zaposlenih v njegovem podjetju. Govori namre~ samo tisto, kar gre njemu v korist, ne pove pa dejanske resnice in na~ina, s kakšnim je vodil podjetje in kako je ravnal s svojimi zaposlenimi. V podjetju AP-PRO smo bili vsakdanje žrtve izpadov, zastraševanj, arogance, posmehljivosti, skratka v nekakšnem suženjskem odnosu z njegove strani. Na ra~un takšnega obnašanja Brencla in njegovih vodstvenih delavcev smo bili nenehno pod psihi~nim stresom in v strahu za zaposlitev. Tudi zakonsko dolo~enih dodatkov (minulo delo, prevozni stroški itd.) iz naslova delovnega razmerja nismo upali zahtevati, kaj šele tožiti. Brencl se namre~ izgovarja, da smo samovoljno podpisali pogodbe o delu, v katerih je bilo dolo~ilo, da delodajalec ne vra~a potnih stroškov itd., vendar teh pogodb nismo podpisali samovoljno, temve~ pod prisilo, saj smo bili po odpustih iz mati~nih podjetij na cesti, brez zaposlitve in edino podpis popolnoma nezakonite pogodbe o delu nam je zagotovil obstoj in eksistenco nas in naših družin. Mi smo prepri~ani, da je bil cilj Brencla obogatiti se na ra~un invalidov, nas pa pustiti životariti v njegovem podjetju. Kako si namre~ druga~e razlagati njegova po~etja in na~in vodenja podjetja. Seveda ob vsem tem ni bil sam in prepri~ani smo, da je užival neomejeno pomo~ od MDDSZ, ZPIZ-a, Zavoda za zaposlovanje in direktorjev podjetij, ki so nas v skupnem dogovoru omenjenih ustanov in institucij odpustila (~eprav Zakon ni dovoljeval odpovedi delovnemu invalidu) ter napotila na delo v AP-PRO. Še posebej ^ delovni invalidi smo bili žrtve špekulacij, katerih namen je bil in še je bogatenje belih ovratnikov ter tajkunov na naš ra~un.
V kolikor bi uporabili pravna sredstva, bi bili na hitro brez zaposlitve, kar se je nekaterim, ki so iskali to pravico, tudi zgodilo. Delo Delovnih sodiš~ pa je splošno znano, saj so podaljšana roka delodajalcev in jim v ve~ini tudi bolj prisluhnejo kot pa odpuš~enim delavcem, kar kažejo sprenevedanja sodnikov. Predvsem velja ta trditev za ptujsko sodiš~e. Ni~ boljše ni z Državnim tožilstvom na Ptuju, ki zoper Brencla ne želi ukrepati in ga torej na nekakšen na~in spodbuja k ne~ednim poslom. V kolikor pa~ nekomu stojijo vsi ob strani in ga podpirajo, potem lahko le-ta po~ne, kar mu je volja, ker ne nosi posledic za svoja dejanja. Ob tem moramo povedati, da smo delali v nemogo~ih razmerah in da smo bili zelo presene~ni ob spoznanju, koliko denarja iz naslova nepovratnih sredstev je pridobil od države, namenjenih posodobitvi delovnih mest, vložil pa ni skoraj ni~, saj se pogoji dela v vseh letih niso spremenili, kaj šele posodobili. Poleti je bila v proizvodnji neznosna vro~ina in hrup, ~eprav je Brencl "baje" pridobil sredstva od MDDSZ za klimatizacijo, pozimi pa nas je zeblo, ker ni bilo urejeno ogrevanje, za katerega je "baje" tudi dobil od MDdSz sredstva. Edino, kar je redno delal v smislu posodobitve delovnih pogojev, je to, da je ob~asno obarval tla v proizvodnji in pobarval pro~elje proizvodnih prostorov podjetja Albin Promotion, saj podjetje AP-PRO ni imelo popolnoma ni~esar razen stare pisalne mize in omare ter seveda delovne sile, ki je opravljala delo v proizvodnih prostorih podjetja Albin Promotion, katerih obeh je bil seveda lastnik isti - gospod Albin Brencl. Takšnih posodobitev delovnih pogojev nismo v proizvodnji kaj dosti ~utili, ampak smo morali dosegati nenormalno visoko postavljene norme za minimalno pla~ilo in še od te je odtegoval nedo-seganje norme, ki je bila postavljena za zdrave delavce na nestrokoven na~in. Normiral je lahko vsak vodstveni delavec podjetja. Ko smo se pritožili, da ne moremo dosegati tako visoko postavljenih norm, nam je Brencl z nasmehom zagotovil, da nam bodo pa~ odtegnili nedoseganje norme od pla~e. Med drugim smo dolo~eni zaposleni hodili na delo v sosednjo Avstrijo v podjetje Ventreks, Mark in Schefer, seveda na ~rno, brez delovnih vizumov. Brencl nam je strogo naro~il, da v primeru kakšnega neprijetnega vprašanja na meji odgovorimo carinikom, da gremo po nakupih. To se je dogajalo vsa leta. Zanimivo bi bilo izvedeti, kam je šlo pla~ilo za naše opravljeno delo, saj nismo zaradi tega dobili pri pla~i zraven in smo bili pla~ani, kot da bi delali v Kidri~evem. Pod prisilo smo morali opravljati, tako zdravi kot invalidi, nadure, delo pono~i in vikende, kljub temu da smo bili seznanjeni, da tega ne bomo dobili pla~ano. Kaj je ob vsem tem po~elo MDDSZ, DURS, FINANČNA POLICIJA, URAD za pre-pre~evanje pranja denarja, politika, ob~ina in druge ustanove ter institucije, zadolžene za nadzor invalidskih podjetij in finan~nih poslovanj, ne vemo, vendar je jasno, da je bil denar porabljen za osebno bogatenje in ne temu, za kar je bil namenjen.
Sliši se, da želi Brencl zopet odpreti invalidsko podjetje, vendar priporo~amo državi, da prej opravi celosten nadzor AP-PRO in premoženja Brencla ter tožilstva zaklju~ijo 70 kazenskih ovadb zoper gospoda Bencla in da država ugotovi krivce za nastalo situacijo v AP-PRO, ki morajo odgovarjati za nastali položaj in razsipavanje davkopla~evalskega denarja skozi nepovratna sredstva, subvencije in druge bonitete. Konec koncev bi moral Brencl državi vrniti vse, kar je pridobil in ni namensko uporabil. Za ugotovitev špekulacij ni potrebno formirati "parlamentarne komisije", ampak dolo~iti tri uslužbence iz resornega ministrstva, ki naj primerjajo predložene fakture in naro~ilnice s strani Brencla in dejansko stanje izboljšav ter opravijo popis v podjetju Albin Promotion, v katerem je poslovalo podjetje AP-PRO. V kolikor do tega pride, bo nemudoma vse jasno in raz~iš~eno. Isto~asno danes zahtevamo od MDDSZ in ministra g. Dimovskega ter predsednika Vlade RS gospoda Ropa, da javno posredujeta višino sredstev, ki so bila podjetju AP-PRO izpla~ana od njegove ustanovitve do ste~aja, ki seveda po našem prepri~anju, ker smo v njem delali, sploh ni bil potreben, saj smo do ste~aja poslovali z dobi~kom. Na koncu današnjega pisma, gospod Brencl, vam moramo pojasniti, da v vašem podjetju nih~e ve~ ne želi delati in da vam iz naše strani tudi nih~e ne grozi, kot v javnosti venomer razlagate. Groženj se namre~ poslužujejo slabi~i in na le-te se izgovarjajo slabi~i, to pa mi gotovo nismo, ker ~e smo preživeli vas, potem nam nikoli ve~ ne more biti huje. Delo pri vas je bila za nas no~na mora, ki jo želimo vsi skupaj ~imprej pozabiti. Mi smo vam oprostili vse, ker zadeva namre~ ni osebnega zna~aja; v kolikor pa vam bo oprostila država, potem vam samo ~estitamo k takšnemu uspehu.
Milan Kozel in 46 podpisnikov - bivših zaposlenih v podjetju AP-PRO, d.o.o., Lovrenc na Dravskem polju 3-4
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 3.11.2003
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ PODLEHNIK
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ŽETALE
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTARTd.o.o., PERŠONOVA 1, PTUJ	Vabljeni!
Poboti in poravnave v odškodninskih zahtevkih v vašo korist
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovica v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
rii
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovič, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gorisnica
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
AKTALd.0.0. Industrijsko naselje 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30 Faks: 02/799 04 31

©caiGaDGa^i^irDgíPW©
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniska zobna ambulanta tel.: 787 75 12
POBOT
Brezplačno telefonsko svetovanje
((O
• 080 liri)
Meljskac3,Maribor
DO 6 LET
za vse zaposlene ter upokojence. Obremenitev OD preko 1/3, poplačila starih kreditov.
VIVA posrednišWo, Matej Praprotnik s.p., Pivkovaul. 19,2250 Ptuj,
tel.: 02/7710955, GSM: 041/325 923
^NOVO NA STAREM MESTUIf'
GOTOVINSKA POSOJILA
po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite
tel.: 02/22-82 335 Garancija: pokojnina, plača, kartice...
Mensa d.o.o., Cankaijeva 21, Maribor
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a ® 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
Četrtek, 30. oktober
16.00 18.45
19.00
22.30
pred spomenikom v Vidmu, komemoracija ob dnevu mrtvih pred Kolnki{to na Ptuju, postavitev klopotca v okviru festivala "Vino ni voda 2003"
v domu kulture v Ormožu, osrednja občinska proslava ob Dnevu reformacije
v Kolnki{ti, koncert glasbene skupine Jebe'la cesta
Petek, 31. oktober
18.00 pri spomeniku žrtvam vojne v grajskem parku v Ormožu, komemoracija ob dnevu mrtvih 22.15 v Kolnki{ti, koncert skupine Kontrabant
Sobota, 1. november
22.00 v Kolnki{ti, koncert "To je mesto, ki ni mesto"
Nedelja, 2. november
11.00 pred gasilskim domom v Leskovcu, krst mo{ta
22.00 v Kolnki{ti, koncert prle{kega kantavtorja Tadeja Vesenjaka
Ponedeljek, 3. november
9.30 gledali{če Ptuj, Princeska in čarodej, za {ole in izven 11.00 gledali{če Ptuj, Princeska in čarodej, za {ole in izven 15.00 Majski Vrh in Dravinjski Vrh, dnevi martinovanja 16.00 v Pokrajinskem muzeju na Ptuju, zaključna slovesnost ob
110-letnici Pokrajinskega muzeja Ptuj 17.00 v Pre{ernovi 37 na Ptuju, odprtje stalne zgodovinske zbirke Ptuj z okolico v 20. stoletju in odprtje konservatorsko-restavratorske delavnice za kovino.
Torek, 4. november
9.30 v gledali{ču na Ptuju, Princeska in čarodej, za {ole in izven 11.00 v gledali{ču na Ptuju, Princeska na čarodej, za {ole in izven -	turistična vas Halonga, 10-dnevno martinovanje
Sreda, 5. november
8.00 do 14.00 Medobčinsko dru{tvo invalidov Ptuj, "Dan odprtih vrat". 15.00 Strmec pri Leskovcu, martinovanje po vinskih kleteh 17.00 restavracija Ribič, delavnica v okviru festivala "Vino ni voda 2003" 18.00 v CID-u na Ptuju, predavanje z diapozitivi "Hoja za gorilami".
KINO Ptuj
30. in 31. oktober ter 2. november, 16.00, Sinbad: Legenda sedmih morij.
TV PTUJ
Sobota, ob 21.00 in nedelja, ob 10.00: Kongres mladega foruma ZLSD na Ptuju, Lidija Majnik odslej predsednica mestnega odbora LDS, Prihodnost Slovenije v Evropski uniji, Mednarodni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, 50 let kmetijske {ole Ptuj, Otvoritev prenovljene atletske steze, Terme Ptuj "Naj kopa-li{če 2003", Sprejem ekipe civilne za{čite pri županu MO Ptuj, Meta Puklavec prejemnica Žagarjevega priznanja, Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj, Predstavitev monografije o Stojanu Ker-blerju, Lions klub Ptuj podaril milijon tolarjev Bolni{nici Ptuj, Predstavitev numerologa Dana Sovina, Evakuacija učencev OS Ljudski vrt, Kako biti zdrav in zmagovati.
Vsak četrtek ob 20.00 uri
mKočm
n
mičjmu
SMS
13 Ans. ZUPAN - Naj urca kar tiktaka	12
12 Ans. TONIJA VERDERBERJA - Z vlakom	1
11 Ans. Tulipan - M'rjana	13
10 Ans. GOTER - Ker se vedno nam mudi	10
09 Ans. ZVONČKI-Šola za življenje?	7
08 7 Raj - Travniki belih narcIsB	6
07 TERCET DOMIMA S PRIJATEUI - Domima	9
06 GORSKI CVET - Domovina pod alpami	11
05 Ans. BRATOV SLATINEK - Danes tu, jutri tam	8
04 BRODNIKI - Poitar	2
03 Ans. ROŽMARIN - Z zbrano družbo	3
02 Ans. SIMONA GAJŠKA - Tok, tok, lok	4
01 Ans. JURIJ - Kadar bom mama postala	5
Glasovanje s sporočili SMS:041/818-666 Za POSKOČNIH 13 od20.00 do 22.00 Za VEUČASmm 7 od 22.00 do 24.00
1	POMLAD - Zapleši z nami
2	D' KWASCHEN RETASHY - Meti & Blus
3	ANITA KRALJ - Na zdravje tvoje
4	ANDREJA - Če se kdaj razideva
5	MATEJA JAN - TI bošmoj
6	CLAUDIA - Veselica
7	PLIMA - Če bošnekoe ml dala vse
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
Poskočnih 13
Glasujem za: _
Veličastnih 7
ice poiljit« na dopisnicah a» umIov;
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p.318.2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Ljubeč Špela, Ul. 25.Maja4, 2250 PTUJ
LEKARNE PTUj
LEKARNIŠKE ENOTE!
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9, PTUj
LEKARNA BREg ZADRUŽNITRg 3
SPREMEMBE ODPIRALNEGA ČASA!
LEKARNA BUDINA BRST|E PDN TDR SRE CET PET BELŠAKDVA 2, PTUj	8-16 8-1B 12-2Q 8-2D B-16
LEKARNA MAjSPERK BREg EB, MAjŠPERK
PDN TOR SRE ČET PET 7-15 7-15 S-17 7-15 7-14
LEKARNA KIDRIČEVO KA|UH0VA4, KIDRIČEVO
LEKARNA qORIŠNICA gORIŠNICA GOA, gORIŠNICA
Mali oglasi
KMETIJSTVO
PRODAM okrasne kokoši, stare 8 mesecev, tel. 040 561-230.
TRAKTOR INTERNATIONAL 844, letnik 1980, 4x4 in ~elni nakladalec TN 450 P prodamo. Tel. 041 708 826.
PRODAM GOSI, srnaste koze, zajce in manjšo enoosno prikolico. Tel. 764-70-41.
PRODAMO ve~jo koli~ino je~mena, cena po dogovoru. Tel. 766 24 71.
PRODAM GOSKE DOMAČE REJE (o~iš~ene ali žive), Cvetkovci 12, tel. 041 355-254.
Prodamo gozd v izmeri 66 arov v Desencih, ob~ina Destrnik. Tel. 02 783 34 91.
PIŠČANCE DOMAČE reje prodam, Ekart, Starše 85 b, tel. 688-30-21.
PURANE IN PURE OD 6 KG DALJE po 1800 SIT za kos. Tel. 584-80-73 ali 031 219-379.
TROSILEC hlevskega gnoja, Krpan 80, prodam. Tel. 763-28-71, zve~er.
STORITVE
30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito-marci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51 -51, GSM 031 383-356.
GSM- in RTV-servis na Ptuju Branko Kolari~, s.p., PE., Gub~eva 23 - ob Mariborski cesti, pri baru Mitrej. Tel. 041 677-507.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Preknjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.), Marijan KUJAVEC, s.p., Osojniko-va 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
Kmete - zavezance za DDV - vabimo k sodelovanju. Vodimo vaše knjige, vam svetujemo, urejamo vse postopke, posredujemo lea-singe, kredite in odkupe terjatev. Lahko pridemo k vam na dom. Alfa Team, d.o.o., Osojnikoca c. 3, Ptuj, 040 678 245.
ROMAN ZEMLJARIČ, s.p., Do-rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
Izolacijske fasade rofix, demit, fasadel, zaključni ometi v vseh barvnih odtenkih z garancijo in certifikatom. Vsa ostala slikople-skarska dela rigips, suhomonta-žna dela. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s.p., Zabovci 98l, tel. 041 226 204, 02 766 90 91.
TRGOVINA Z LESOM, ŠKETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D. Rogaška Slatina. Odkup hlodovine. Vse informacije vam posredujemo na telefonski številki 041 326-006.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.

KVALITETNA IN UGODNA izdelava strojnih estrihov - 031 349-343, ter strojnih ometov - 041 332 585. KDM Estrih, Miran Kolarič, s.p., Gajevci 6 a, Gorisnica.
GOZDARSKO KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ, z.o.o., Potr~eva cesta 033, PTUJ ODKUPUJE VSE VRSTE LESA IGLAVCEV IN LISTAVCEV PO KONKURENČNIH CENAH. Organiziramo tudi posek in spravilo lesa do kamionske ceste. Pla~ilo v roku 30 dni ali po dogovoru. Informacije: za podro~je Haloz 041 462-308, za podro~je Slovenske gorice 041 456-731 ali na št. 02 745-56-91.
ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela, Ibrahim Ha-sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
Ra~unovodske storitve za podjetja in fizične osebe izvajamo pravočasno in ažurno. Svetujemo in posredujemo pri urejanju laesingov in kreditov, posredujemo pri odkupu terjatev. Alfa Team, d.o.o., Osoj-nikova cesta 3, Ptuj, 040 678 245.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POSOJILO PO VAŠI MERI: hipo-tekarno, nakup, kredit, leasing, obremenitev ni ovira, do 20 let; gotovinska: podlaga OD, prosta, 1/3 ni pogoj, do 2 leti. Svetujemo in pomagamo pri pridobitvi! Tel. 03 49 000 49, FMC You-re, Podjetni{ko in poslovno svetovanje, Ul. XIV. divizije 14, Celje.
POPRAVILO TV, video, radio aparatov. Servisiranje PC ra~unalnikov Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190._
PONOVNO z vami jasnovidec ALEXANDER (Arion LTD, d.o.o., Cankarjeva 8, Celje). To~na napoved razre{itev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535.
BELA TEHNIKA
Prodamo zamrzovalno skrinjo, omaro, hladilnik in pralni stroj. Tel. 031 575 627.
NEPREMIČNINE
PRODAM POSESTVO v Sp. Gru-{kovju, cca. 8 ha in tri hi{ne {tevilke. Tel. 0043-3181-523051, Olga Frie-senbichler.
Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA-NA - ALENA 090-41-26. JASNOVIDNOST.
PRIPRAVLJENI


20% popust
v ČASU POPUSTA (DO 15.11-). OB^'^Ji''^^^® OD 7. - 21. URE, V SOBOTO PA OD 8. -16. URE
__
Petovia avto Ptuj, d.d., Ormoška cesta 23, Ptuj tel: 02 749 35 44, http://www.petovia-avto.si
ZiMSICA PNĚVMAWeAt
DIMENIZIJE	PROIZVAJALEC
155/70 R13	Matador, Kumho	o
165/70 R14	Kumho	od
175/70 R13	Kumho	od
175/65 R14	Kumho	od
195/65 R15	Matador	od
195/65 R15	Kumho	od
_CENA
od 7.968,00 SIT dalje od 12.427,20 SIT dalje od 12.166,20 SIT dalje od 13.951,80 SIT dalje od 13.826/40 SIT dalje od 17.940,00 SIT dalje
Ob men/ovf pnevmatik brexplaini preventivni pregled cefefnego tÊVtemeblla
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
telefon 02-782 3001, faks 02-780 5910

ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust in popust za upokojenca_
Akustika v akci|i!
od 23.10. do 15.11. 2003 oz. do prodaje zalog.
Možnost nal<upa na 12 obrokov!
28.990 SIT
VIdeorekorder, W SONY, SLV SE 230
Smart Trilogie, VPS/PDC, 2 x scart.
Digitalni fotoaparat; SONY, DSC-P 32
3,2 milijona slikovnih točk, 3,2 x smart zoom, priložene polnilne baterije in polnilec, DARILO: spominska Icartica Memory Sticlc 32MB.
14.990 SIT
Prenosni CD MP3 predvajainiic, LENCO, CD 4523
MP3 predvajanje, 45-sekundni anti Sok za CD, 120-sekundni anti šok za MP3, priložen omrežni adapter.
Televizor, CRUNDIC? ST-63-2103 DOLBY
Diagonala zaslona 63 cm, stereo.
ZANESLJIVO NAJNIŽJE CENE!
MERKURDOM
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradnjo in operemo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj darovala: Zofija Wallner [e{erko, Prvenci 30, Markovci - invalidski voziček.
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke na transakcijski račun številka 01100-6030278670 pri UJP Urad Slovenska Bisrica.
©
Na podlagi prvega odstavka 31. člena v povezavi z četrtim odstavkom 45. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr. in 58/03 - ZZK-1) minister za okolje, prostor in energijo sprejme
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga državnega lokaciijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na obmo~ju Ob~ine Hajdina
I.
Minister za okolje, prostor in energijo, odreja javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta za cesto G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju Ob~ine Hajdina (v nadaljnjem besedilu: predlog lokacijskega na~rta), ki ga je izdelalo podjetje URBIS d.o.o. Maribor, št. projekta 192-LN/2003 v oktobru 2003, vključno s Poročilom o vplivih na okolje za G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj na območju Občine Hajdina (Urbis d.o.o., št. projekta 025-PV0/2003, oktober 2003) in strokovnimi podlagami.
Javna razgrnitev bo potekala na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za prostorsko planiranje, Dunajska 21, Ljubljana in v prostorih občine Hajdina, Zgornja Hajdina 45, Hajdina v času od 7. 11. 2003 do 7. 12. 2003.
Javna obravnava bo potekala 13. 11. 2003 s pričetkom ob 16.30 uri v prostorih Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 45, Hajdina. V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjeni predlog lokacijskega načrta dajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali ustno na javni obravnavi, kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestih javne razgrnitve, ali posreduje na elektronski naslov info.urspp@govsi (v rubriko zadeva navesti ključne besede »cesta G1-2 (HC) Hajdina - Ptuj«) do konca javne razgrnitve.
III.
O pripombah in predlogih, danih v času javne razgrnitve, odloči pripravljavec po predhodnem mnenju pobudnika izdelave državnega lokacijskega načrta.
IV.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 352-21-5/2003 Ljubljana, dne 24. oktobra 2003 EVA: 2003-2511-0181
mag. Janez KOPAČ l. r. minister za okolje, prostor in energijo
OBČINA VIDEM
VIDEM PRI PTUJU 54
Na podlagi 5 in 6. člena pravilnika o oddaji poslovnih prostorov razpisuje Komisija za oddajanje poslovnih prostorov
NATEČAJ
za oddajo poslovnih prostorov v najem
A.	Poslovni prostor v Vidmu - poslovno-stanovanjski objekt, Zdravstveni dom Videm pri Ptuju 51, v velikosti 93,40 m2.
B.	Poslovni prostor v Vidmu - poslovno-stanovanjski objekt, kletna etaža v velikosti 34,70 m2, 34,20 m2, 15,60 m2, 28,40 m2 in 41,15 m2.
1.	DEJAVNOST
A - lekarniška dejavnost,
B - dejavnost zdravstva, alternativne medicine in drugih dejavnosti, ki prispevajo k varovanju zdravja občanov, - ostale storitvene dejavnosti.
2.	Poslovni prostori se oddajo za nedoločen čas.
3.	Najemniki uredijo poslovne prostore v celoti na lastne stroške za opravljanje določene dejavnosti s soglasjem lastnika.
4.	Udeleženci natečaja morajo ob prijavi na natečaj obvezno predložiti fotokopijo celotne registracije (za podjetje) ali fotokopijo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti (samostojni podjetniki).
5.	Varščina v višini 100.000,00 SIT se plača ob prijavi na natečaj ter se udeležencu, ki na natečaju ni uspel, vrne, udeležencu, s katerim se sklene najemna pogodba, pa upošteva kot plačilo najemnine.
6.	Rok za začetek opravljanja dejavnosti je največ tri mesece po sklenitvi najemne pogodbe.
PREDNOSTNA MERILA:
1.	ponudba najkvalitetnejšega programa v okviru predvidene dejavnosti
2.	opravljanje redne dejavnosti kot edino dejavnost
3.	čas stalnega bivališča v občini Videm
4.	čas dela v občini Videm
5.	število zaposlenih z dnem, ko se začne dejavnost opravljati Komisija bo obravnavala samo popolne vloge ponudnikov, ki bodo predložili dokazila o vplačani varščini na transakcijski račun Občine Videm št. 01335-0100017246.
Rok za prijavo na natečaj je 15 dni od objave. Komisija bo opravila izbiro najemnika na osnovi Pravilnika o oddaji poslovnih prostorov v najem v roku 15 dni od poteka roka za prijavo. Interesenti pošljejo vloge v zaprti kuverti na naslov: OBČINA VIDEM, VIDEM PRI PTUJU 54, 2284 VIDEM PRI PTUJU - KOMISIJA ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
OBČINA VIDEM
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
GRADBENO PARCELO na levem bregu Ptuja kupim. Tel. 041 277-511.
KUPIM vikend, starejšo hišo ali gradbeno parcelo na lokacijah Bre-zovec, Belski Vrh, Veliki Vrh. Tel.031 224-738,popoldan.
VIKEND v okolici Trnovske vasi, z majhnim vinogradom, prodam. Pokličejo naj resni kupci na tel. 041/936-672.
V Kicarju na lepi lokaciji ugodno prodamo gradbeno parcelo 650 m2 s kletjo 8x10 m. Voda in elektrika na parceli. Prispevki plačani. Možna tudi menjava za dvo- ali trosobno stanovanje v Ptuju. Cena parcele 6 milijonov. Tel. 041 604 232.
DOM - STANOVANJE
V ORMOŽU vzamem v najem eno-sobno stanovanje ali garsonjero za starejšo žensko. Tel. 02 740-25-91.
POCENI prodam opremo za dnevno sobo. Tel. 041 847 045.
OLJNI GORILNIK, star 6 let, brezhiben, ugodno prodam. GSM 040 314-609._
PRODAM ladijski pod, brune, opaž, late, štafle in deske. Tel. 041 833-781._
KUPIJO STARE PEZ figurice, plačilo od 200 do 10.000 sit za kos. Tel. 041 429-376.
Zimske gume za Zastavo 128, 145x13, ter nove blatnike (zadnje) za R4, levi in desni, prodamo. Tel. 745 04 81.
Sindikat delovnih invalidov Slovenije obvešča svoje člane in partnerje, da smo se preselili pisarno sindikata na novo lokacijo v Dravsko ul. 8, (vhod iz Vošnjakove ulice) na Ptuju. Uradne ure so vsak dan med 9. in 11. uro ter v sredo od 15. do 17. ure. V času uradnih ur nas dobite na tel. št. 771 08 22. Za nujne primere smo ves cas dosegljivi na dežurni številki - 070 411 431.
f
ELEKTRO IVANČIC, s.p., Ulica 5. prekomorske 9, Ptuj; tel: 041 739 197. Montaža in popravila elektroinštalacij; pregled in meritve elektroinštalacij, strelovodov in ozemljitev; montaža prenapetostnih zaščit in zaščite pred strelo.
AKCIJA! Ladijski pod 12 mm, II. KL, in ladijski pod 20 mm, II.KL, za DESKANJE STREH. Tinles, d.o.o., Križevec 18, Stranice, tel. 041 647-234, fax: 03 752-12-00.
DELO
NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ročnih del. Material dobite domov. Izplačilo pri prevzemu izdelkov. Infokomerc, Radovan Malešev, s.p., Sercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.
MOTORNA VOZILA
Prodamo Golf diesel, letnik 87, kovinsko zelene barve. Tel. 031 201 285.

Nudimo vam od 15% do 20% gotovinski popust na ameriška kolesa 2003, kolesa Rog 2003 pa po posezonskih cenah. Na voljo že konfekcija koles SCHWINN 2004, jesensko zimska oblacila in pestra izbira kvalitetnih fitness naprav! Kolesarski center Bike ek, Jadranska ulica 20 telefon: 771 24 41 ali 040 226 522.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
8. 11. 2003 Alenka Krabonja, dr. stom.
ZD Ptuj
RAZNO
KUPIM STARINE: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-10._
Za varstvo 1-letnega sina na domu iščem gospo, 35 - 50 let, z izkušnjami in priporočili. Cenjene ponudbe z dokazili na upravi Tednika "Junij 04".
NUMERO UNO,
Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
KREDITI!!!
Do 6 let, za vse zaposlene in upokojence (01,09), možnost obremenitve dohodka preko tretjine.
Stari kredit ni ovira.
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560.
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
SPOMIN Francu Svensku
Z MEJNE CESTE 4, PTUJ
30. oktobra mineva 5 let, odkar smo se poslovili od dragega moža, o~eta, dedija.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sve~e.
Njegovi domači
	
SPOMIN	
Ivanka Obran	
IZ MARKOVCEV	
Že tri leta v grobu spiš,	
v naših srcih vedno ti živiš,	
naš dom je tih in prazen,	
odkar smo šli narazen,	
ostala je praznina,	
v naših srcih globoka bole~ina.	
	Vsi tvoji najdražji
Življenje tvoje preprosto in delovno je bilo, a dobrote tvoje ostale nepozabne so!
SPOMIN Jože Poharic
IZ JANEŽOVCEV 16
25. 10. 1993 - 25. 10. 2003
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sve~e.
Žalujoči: vsi njegovi
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da vaju več med nami ni.
V SPOMIN
Mihael
1930 - 1983
Roskar
IZ PODGORCEV 119 A
Ana
1931 - 1986
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem mnogo preranem grobu.
Otroci z družinami
Odprte rane ne celijo solze,
žalosti ne polepšajo rože,
teme v naših srcih ne razsvetijo svečke.
SPOMIN
1. novembra mineva pet bole~ih let, odkar si za vedno odšla, draga

Dusanka Rotar
IZ STANOÏINE 5, PODLEHNIK
Zakaj solze bole~ine ne nehajo te~i? Zakaj je spomin nate vedno tako živ? Zahvaljujemo se vsem, ki prihajate na njen mnogo prerani grob, ji prinašate rože in sve~ke ter jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji mamica, ati in sestra
Brez slovesa si odšel,
čeprav nisi še želel.
Prazen dom je in dvorišče,
naše oko zaman te išče.
Ni več tvojega smehljaja,
le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
Utihnil je tvoj glas,
bolečina in samota sta pri nas,
zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš,
a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob bole~i izgubi dragega moža, o~eta, dedka, brata in strica
Jožefa Dokla
IZ KOKOLOVE 7
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sve~e, za svete maše ter nam ustno in pisno izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo patru Milanu za opravljen cerkveni obred, govornikoma za ganljive besede slovesa, pevcem, godbeniku, Obmo~ni obrtni zbornici Ptuj in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Grad • Četrta noč čarovnic
Strašljivo lepa noč
Nadaljevanje s strani 1
Na Goričkem so krašenje vzeli zelo resno. Na stotine izdolbenih buč - džekov - je stalo na prireditvenem prostoru in še posebno lepi so bili v temi, ko so v njih zagorele čajne lučke ter številne bakle. Prireditev je potekala v parku pred gradom (potrebna je topla in nepremočljiva obutev), kjer so obiskovalce pričakale številne domiselne stojnice, ki so jih pripravila domača društva. V začaranem parku so z dreves viseli duhci, z vej so se gugale grozne čarovnice in na griču nad prireditvenim prostorom je bilo urejeno pravo pokopališče - začarani britof z odprtim grobom in strašljivimi okostnjaki na pogrebnem vozu ... Za zabavo so iz bal sena sestavili najrazličnejše figure, po katerih so lahko plezali otroci, tisti bolj spretni pa so lahko svojo orientacijo preizkušali v čarov-niškem labirintu. Na ogled je bil tudi ribnik, vodnjak z naj-zlobnejšo čarovnico, čarovni-ška ječa, začaran gozd in še. Za otroke so poskrbeli v čarovni-škem vrtcu, kjer so lahko po mili volji ustvarjali pod vodstvom čarovnic. Ogledati si je bilo mogoče tudi grad Grad, ki ima 365 soban in je veličasten
kompleks, ki pa bo potreboval izjemno čarovnijo, da ga bodo vsaj do neke mere sanirali.
Veliko {tevilo obiskovalcev se je pridružilo trendu in so na prireditev pri{li na{emljeni
so čarovnici, ki je nato zgorela na grmadi, okrog katere so plesale čarovnice. Iz svojih vrst so izbrale naj čarovnico, s katero je zaplesal glavni čarodej, dokler so dale moči, pa so plesali tudi vsi ostali.
Obiskovalcem iz vse Slovenije so ponudili domače speci-alitete. To pa so v Prekmurju gibanice, repnjače, ocvirkove pogače, reta{i, posolanke, bo-grač, bujta repa, langa{, domač kruh z domačimi namazi in druge dobrote. Za žejne je bilo seveda tudi posebej poskrbljeno.
Fascinantno je, da občina z 2500 prebivalci, ki živijo v sedmih zaselkih, lahko pripravi tak{en organizacijski zalogaj. Vzorno urejen način parkiranja, {tevilni varnostniki, ves čas pa je za prevoz obiskovalcev od parkiri{č do prireditvenega prostora skrbelo 10 avtobusov. Obiskovalci so dobili tudi zem-
Foto: vki
Pri Gradu skrbijo tudi za podmladek, male čarovnice so lahko ustvarjale v ~arovni{kem vrtcu.
v čarovnice. Ves popoldan je potekal program, ki je bil zares pester. Kuhali so čarobni napitek, rajali, sprejeli so medse mlade čarovnice in iskali zlobno čarovnico, ulovili in sodili
S kuhanjem čarobnega napoja je treba začeti že v mladih letih ...
Buči odrežemo gornjo polovico s pecljem, jo izdolbemo in pustimo domi{ljiji prosto pot. Zvečer so v bučah svetile majhne svečke.
ljevid prizori{ča z vrisanim prometnim režimom. Pri pripravi je sodelovalo 12 dru{tev, ki so se na prireditev pripravljala dober mesec dni. Iz občinskega proračuna so za prireditev namenili okrog 2 milijona tolarjev, ostalo pa bodo pokrili s sponzorskimi sredstvi.
viki klemenčič ivanuša
PLESNI CENTER
OuD^®©®'
Volkrnerjeva o. 26, Ruj, 02 748 14 46
www.mambo-ptuj.com
^IfRAIKOf
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvoriščna vrata -daljinski pogoni -ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Osebna kronika
Rodile so: Sabina Brdnik, Ogljensak 18, Zg. Polskava - Luka; Sonja Lampret, Zg. Sve~a 15/b, Stoperce - Dorotejo; Veronika Puc Ber, Prvenci 5/f, Markovci pri Ptuju - Viktorijo; Lidija Prapotnik, Sedlašek 43, Podlehnik - Jana; Klavdija Ivanuša, Maistrova 27, Ptuj - Luka; Svetlana Breznik, Sela 28/a, Lovrenc na Dravskem polju - Niko; Jožica Silak, Muretinci 48/b, Gorišnica - de~ka; Simona Premuži~, Rimska pl. 13, Ptuj - Daniela; Dragica Kampl, Draženci 76/b, Hajdina - Nikola; Tatjana Jakši~, Gornja Bistrica 65, Crenš-ovci - Lili Sofijo; Jelka Utenkar, Samova 14, Slov. Bistrica - Manjo; Marija Holc, Gregor~i~ev dr. 7, Ptuj - Pavla; Milena Zdolšek, Orehova c. 56/a, Orehova vas - Matica; Zvonka Car, Belski Vrh 36, Zavr~ - Tadejo; Brigita Svetec, Arbajterjeva 1, Ptuj - Jureta.
Poroka - Ptuj: Vinko Smigoc, Veliki Oki~37 in Veronika Sitni~i~, Strmec pri Leskovcu 62.
Poroka - Dolane: Zlatko Bratuša in Majda Muhi~, Bukovci 63.
Umrli so: Franc Letonja, Slovenski trg 9, Ptuj, rojen 1931 - umrl 18. oktobra 2003; Franc Miheli~, Grajen{~ak 84, rojen 1919 - umrl 17. oktobra 2003; Franc Malek, Doklece 27, rojen 1930 - umrl 21. oktobra 2003; Franc Tu{ek, Pobrežje 26, rojen 1927 - umrl 22. oktobra 2003; Ivan Robin, Nova vas pri Ptuju 79, Ptuj, rojen 1933 -umrl 23. oktobra 2003.
Crna kronika
Vlomilca ujeli še isti dan
23. oktobra v popoldanskem ~asu je bilo vlomljeno v stanovanjsko hi{o na Izseljenski ulici v Slov. Bistrici, last M. G. Storilec je odnesel leseno {katlo z zlatnino, bančno kartico in kartico mobilnega telefona ter povzročil {kode za okoli 300.000,00 SIT. F večernem času je bil na območju Celja prijet osumljenec storitve kaznivega dejanja, D.V., star 23 let iz Maribora.
Zaradi hitrosti s ceste
26. oktobra ob 06.00 uri je A.K., star 30 let, vozil osebni avtomobil po regionalni cesti od Ptuja proti Dornavi. Ko je pripeljal v blagi levi ovinek, je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal izven vozi{ča, kjer se je vozilo po prevračanju ustavilo na njivi, voznik pa se je pri tem telesno po{kodoval.
STE BILI POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE PTUJ, vodnikova 2	080 1 3 14
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

d.o.a.
• TRGOVINA «CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD »PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., ZabovcI 85.2281 Markovci. Tel.: 02/788 8812
IZPTŒKE mUDMCEm
//ALOZE ll'li^-HALOZEXOM ^
«l'i.-iîjvii rckmiTm
'•'kokiikxliikzé'iimi!'
Kvalitetna avtomobilska zavarovanja za modre voznike
• omogočamo vam številne popuste in različne ugodnosti • zagotavljamo objektivno oceno škode in maksimalno nadomestilo zanjo
ZAVAROVALNICA MARIBOR Iconkaileva 3,2507 Maribor
Napoved vremena za Slovenijo
če na mrtvih dan sneži, vreme po snegu diši.
Napoved za Slovenijo
Danes se bo od jugozahoda pooblačilo. Padavine se bodo popoldne in pono~i okrepile. Meja sneženja se bo dvignila nad višino 1500 metrov nad morjem. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, ob morju okoli 3, najvišje dnevne od 5 do 12 stopinj C.
Obeti
V četrtek bo oblačno in deževno. Tudi v petek bo večinoma oblačno, občasno bo deževalo. Ob morju bo pihal jugo.
Foto: vki