Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljd: Za colo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništro je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Štev. 53.
V Ljubljani, v petek (5. marca 1885.
Letnik X III.
Kulturno društvo Slovako-Slovencev.
0d Pohorja, 4. marca.
„Slovenec" je že večkrat pisal o osodi, ki jo pred desetletjem zadela književno-kulturni zavod, ki so si ga bili osnovali naši severni bratje (slovaški) Slovenci. Njihovo „Matico Slovensko" konfiskovala je vlada, a ne da bi o premoženji dajala račun. Razgovor o tem zavodu so pred kratkim znovič spravili na dnevni red. In dopisnik si danes dovoli, na razpolaganje poslati sostavek, kakor ga je priobčil časnik „Närodnie Noviny".
V	vseh Peštanskili dnevnikih — tako piše imenovani list — nahajamo jeden in isti članek, kteri se tiče nas „Slovakov". V madjarskih dnevnikih je pod naslovom: „Magyarorszügi tot küzmiivelödesi egyesület", a v nemškem „Pester Lloydu": „Kulturverein der ungarländischen Slowaken".
V	tem čisto žurnalističnem, od nikogar ne podpisanem članku, se naznanja, da se je v Pešti vsta-novilo društvo, kteremu na čelu so „patrijotiški elementi slovenskih gornjakov", kteri ima „važno nalogo za duševno povzdignotjo slovenskega ljudstva". V to svrho mu ogerska vlada izroča premoženje „Matice Slovenske", in sicer tako, da bo z imetkom še nadalje gospodarilo ministerstvo, ter bo izdajalo le potrebne zneske za društvene namene.
Da je ta novica osupnila, razumeva se samo ob sebi. In omenjeni slovako-slovenski časnik pravi, da dotični članek mrgoli glede neresnic, izmišljenin, krivic.
Ni resnica, da bi preiskovanje bilo dokazalo, da je „Matica" svoje peneze izdajala za politične namene, kakor n. pr. za volitve v zbornico poslaniško. Prvič, vlastnega preiskovanja ni bilo, ker pri grabeži „Matice" niti jednega jedinega uradnika ali dostojanstvenika društvenega niso klicali na zaslišanje. Ono se je omejilo le na pregledovanje „Matičinih" zapiskov, kjer je zaznačen vsaki izdatek, kakor to prav dobro ve tudi pisatelj tega članka sam, ker je tekom 11 let do krajcarja izdal 32.879 gold. V to
svoto spadajo tudi plače uradnikov, honorari, tiskarski stroški, ekspedicija itd., tam so razvidne tudi male podpore za studujočo mladež. Tam ni niti jednega jedinega zneska, ki bi bil izdan v svrho volitev ali podobnih zadev. Takšno trditev zamoremo mi imenovati le zlobnost in odobravano laž.
Ni istina, da bi večina spisov „Matičinih" bila politiškega obsega. Zgodovina ni politika, tem manje včelarstvo, sadjarstvo, gospodarstvo, potopisi, igro-kazi itd. Ni resnica, da bi „Matica" bila podpirala politične časopise.
Ni res, da bi „Matica" na svojem pečatu imela ruski napis. Ta laž je tem več drzna in smela, ker se sleherni človek zamore prepričati z najmanjšega spisa matičinega, da temu ni tako. Napis je čisto slovenski, rezan deloma v cirilico a deloma v latinico.
Ne govori resnice, kdor pravi, da bi „Matica" bila za 70 strani zvezek svojih spisov platila 1095 gl., za list po 15 gold. 65 kr. „Matica Slovenska" je vsled zapisnikov svojih, vsled svedočtva spisovateljev, za tiskano pol o plačala neznaten honorar 15 gold. Tudi to bi pisatelj onega članka lahko našel v spisih „Matičinih". Takšno računanje drugo ni, kakor zapeljevanje občinstva. Vsako društvo pa ima tudi druge izdatke, ne samo honorare in tiskarske stroške. Plače uradnikov, štipendija itd. ne morejo iti na račun nepotrebnih stroškov; ko bi na pr. tako hoteli računiti dela madjarske akademije, bi se pokazala, da slednja stranka, ki jo izda, potrebuje ogromne svote.
Ni resnica, da bi „Matica" denar izposojevala ljudem, kteri se ne morejo izkazati s potrebnim poroštvom. Ta laž je že s tem spodbita, ker se od „Matičinih" kapitalov, razposojenih mestom in posameznikom, ni zgubil niti groš, a komisar je in-kasoval vse brez vsake zgube. No, sam dotični član-kar so ne drzne trditi, da bi bil le en krajcar odpadel „Matičinemu" fondu.
Ni istina, da bi mi opuščali, ali namenili opustiti svoj spisovni jezik slovenski. Da je to premišljena neresnica, vidno je iz naših časnikov, knjig in ostalih tiskopisov.
Po takih že davno zavrnjenih insinuvacijah, neopravičenih sumrijah, po ponavljanji starih fraz, praznih čenč o panslavizmu naznanja se in razgla-suje, da se je vstanovilo društvo, ktero se namerava z duhovnim orožjem bojevati proti našim narodnim slovenskim močem, da hočejo izdajati knjige, se ve da samo za tiste, ki inače ne vejo, kakor slovenski, ker so omikani sloji pri nas madjarski, a ti slovenskih knjig ne potrebujejo! Pač da, to je lepo slovensko kulturno društvo, ktero ne priznava prava slovenskemu jeziku v krogih vzdelanejših, omikanej-ših! No, mi še ne namenimo satire pisati.
(Konec prih.)
Govor poslanca Kaira
v državnem zboru 28. februvarja 1885.
(Konec.)
Na okrajni konferenci v Ptuji sklenili so 6. julija 1882 iz pedagogiško-didaktičnih vzrokov drugi deželni jezik izbrisati iz vrsto obligatnih predmetov za ljudsko šolo; tudi c. kr. okrajni šolski svet podpiral je ta predlog. O. kr. deželni šolski svet je pa v svojem odloku 7. januvarja 1883 naročil, da naj vse pri starem ostane! (Čujte! na desni.) Tisti, ki se je drznil omenjeni predlog staviti, moral je takoj v pregnanstvo v Milrzsteg na Gorenje-Štajarsko. (Čujte! čujte! na desni.) Druzega učitelja, ki se je pri tistem predlogu tudi vdeleževal, pregnali so še med letom iz Ptujskega okraja. (Čujte! na desni.) Ali smo že res tako daleč, da se postave le za to dajo, da jih deželnemu šolskemu svetu spolnovati treba ni?!
6. aprila 1882 sklenil je c. kr. okrajni šolski svet v Ptuji: „uradni jezik pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Ptuji je slovenski izvzemši mesto Ptuj. Predsednik c. kr. okrajni glavar jo sklep takoj zavrgel in deželni šolski svet je pa reševaje to zadevo rekel, da določitev „izključljive" rabe slovenskega jezika nasprotuje članu XIX. (Čujte! čujte! — smeh na desni.) Opomniti moram, da okrajni šolski svet
LISTEK.
„Slavia italiana" in njen bližnji pa daljni smoter.
0d slovensko-beneške meje, febr. 1885.*) Povod, vsled kterega jo znani pisatelj omenjeno knjigo na svitlo dal, opisuje sam na 123—124 strani iste knjige. „Nekteri laški rodoljubi se namreč ne vjemajo s tem, da so obelodanijo statistični posnetki v beneški Slaviji, češ, da to ni neobhodno potrebno, tudi da to ni domoljubno, ker ni še slovenskega vprašanja ali da tisto še no stoji nikjer na površji. Ako bi se pa ono res kje na površje prikazalo, nastane nevarnost, da so zdaj v Italiji tisto ošpiči, in na površje potegno pod kterokoli obliko. Kar zadeva potrebo tega obelodanjenja, meni on, da naša (beneška) Slavija ima pravico, kakor vsaki drugi del Italije, da s podvzetjein enakega pojasnila se na-polnuje dosedanja sramotna praznota.
*) Po neljubih okoliščinah zadržan, zamorem še lo zdaj dano obljubo spolniti. Stvar je istinito važna, za današnjo dobo gibajočih so narodnostij!	Pis.
Kar se pa tiče domoljubnega smotra in namenjenih učinkov tih skromnih podatkov, se on lahko sklicuje kar naravnost na vso preteklost, ktera odgovarja zmagovalno in izključivo lo laškemu domoljubju, kakor bode to tudi v bodočnosti!
Kar pa zadeva učinke, da je moral on pri preiskovanju in opombah prestopiti črto političnih mej, se je moralo to zgoditi iz vzroka, ker drugače so ne dajo pojasniti zemljepisni in narodopisni podatki, kteri obojni so v nepretrgani nerazvezljivi zvezi med laško Slavijo in ined ostalimi slovenskimi rodovi onstran meje italijanske države.
Razmotravajoč kaj so godi onstran meje, sem opazil očividno in vtipal z roko, da si prizadevajo sosedni Slovenci in ista Avstrija (ktera jih boža in podpira zarad njenega stališča z obilnimi predpra-vicami na vsaki način!) po razširjenju tostransko meje, kar bi morala Italija činiti istotako onstran naših mej.
Prevdarjajoč nadalje, sem se tudi spomnil, da ' — poleg navadnih prepirov in borb, včasih krvavih, ktere se vrše za prevlado na obalili bivše beneške Istro in Dalmacijo, — vre po celi veliki Slaviji, od Arhangeljska do Novega Bazara, od Astrahana do
Ljubljane, in to neumorno, neprenehoma, vspešno in morda odločilno, zato, kako bi se raztegnile mejo slovanskih rodov na vse kraje, in gotovo od tega smotra ni tudi Italija izvzeta.
In še bolj sem strmel, ko pisajoč to knjigo (Slavia italiana) naletim z vsakim korakom te napore čezplaninskili Slovencev, ki pojasnujejo za njih namene, to našo (slovensko) ozemlje, in to na takošen način, kakor niso tega še nikdar učinili isti Italijani v svoje lastne namene. (Glej n. pr. „Zgodovino Tolminsko". od prof. Sim. Rutarja, tiskana v Gorici 1882; in zvezki I. in III. „Ljubljanskega Zvona" !)*) Navzlic tem činom, ki so zeló pomenljivi za bodočnost domovine (Italije), se ne moremo imeti za dobre Italijane, ako bi se vdali mirno med množino dre-majočih, ali pa k takošni peščici, ki druge k spanju zibkajo.
Toraj vpijmo le krepko: daje čas zbuditi so že enkrat, in da je treba temu nasproti postavljati napore in zopet napore, naj se preiskuje in pojasnuje
*) Dokaz, da pisatel j se res zeló peča s čitanjom slovenskih knjig in časopisov, kar jo hvalevredno! „Zgodovina Tolminska" in „Ljublj. Zvon'' so lo prazno strašilo, ker ničesar ne obsegata, pred čemur bi se bilo g. P. bati.	Pis.
ni sklenil besede „izključljivo", temveč je to besedo deželni šolski svet pristavil le za to, da se je zamogel na član XIX. sklieavati. (Cujte! na desni.)
Ravno tedaj hotel je nek učitelj svojo plačo potegniti s slovensko pobotnico. Zgodilo se je to na meji med Slovenci in Nemci. Davkarija se je branila na podlagi tiste pobotnice plačo odšteti; zadeva romala je k deželnemu šolskemu svetu (čujte! na desni) in ta je naročil, da mora učitelj nemško pobotnico spisati. Kako se pa to s članom XIX. vjema, gospoda moja?!
20. maja ravno tistega leta sklenil je okrajni šolski svet v Ptuji zapisnike v slovenščini spisovati; predsednik je ta sklep takoj vničil!
22. maja 1882 bila je v Leskovci, Ptujskem okraji, komisija zarad naprave zakotne šole. Poleg okrajnega glavarja in okrajnega šolskega nadzornika bili so navzočni tudi zastopniki občine in krajnega šolskega sveta. Le-ti so zahtevali, da naj se zapisnik slovenski spiše, kar se pa ni zgodilo, če tudi je 70 mož soglasno to zahtevalo; dotičniki so se pritožili. Kaj mislite, kaj se je zgodilo? Tistemu, ki je pritožbo spisal, naložili so 40 goldinarjev globe (čujte! čujte! na desni), ki jih je tudi plačati moral in sicer za to, ker je imel tii pa tam preojstro pero. (Veselost na desni!) Da, žlahtna moja gospoda, pokažite mi ga, ki bi vas z gladkimi rokovicami sprejemal, ako ga z železnimi kremplji praskate!
Leta 1882 sklenil je nek odbor v Ptujskem okraji napraviti tabor; sedanja vlada pa tedanjega tabora ni dovolila in jaz se pa spominjam na leta 1868 in 1869, ko je Giskra rekel: „Le dovolite!" (Čujte na levi.)
Pri volitvah v okrajni zastop Ptujski vpisovali so se v skupino velikoposestuikov lastniki hiš, ki na hišnem in stanarinskem davku niso več plačevali nego 60 gold., če tudi je po postavi le tisti veliko-posestnik, kdor zemljišnega in hišnega davka skupaj 60 gold. plača.
Ptujski „Narodni dom" prosil je za dovolitev gostilne in kavarne v ravno tisti hiši, kjer so imeli gostilno že od leta 1820. Prva in druga instanca rešili ste povoljno prošnjo, visoko ministerstvo pa te malenkosti ni hotlo dovoliti. Da, gospoda moja, Slovenci so pod sedanjo vlado brez vsake pravice. Svetoval bi Vam, da s svetinjami naroda, ki je bil vsikdar veren Nj. Veličanstvu, ne postopate na tak način! Miru si želite med narodi, toda ta mir, ako hoče dobrodejen biti, ako Vam hoče srečo in za-dovoljnost prinesti,, opirati se mora na pravičnost na ravnopravnost vseh narodov po Avstriji. Vsi drugi poskusi so — izmišljotine — fata morgana! (Dobro ! dobro! na desni.)
Govor ministra Diutajevskega
v državnem zboru 2. marca 1885. *)
„V nekaki zadregi sem, pravi Dunajevski, ali
*) (Izvrstni ta govor, obstoje« iz finančne in politične polovice, smo v prvi njegovi polovici le posneli, ker bi ga bil celega ..Slovenec" najmanj svojih 10 dni prinašati moral; vrh tega so pa številko že same po sebi suhoparne — toraj dolgočasne. Politični del priobčiti hočemo popolnoma. Vr.
in slednjič trudimo se meje dalje raztegniti — po mirni poti, dokler je namreč to mogoče — napenjajmo v to vse žile in moči!
Na ta sklep smo prišli, smo morali priti, ko smo bolj globoko preiskovali Slovence, ki žive znotraj političnih mej italijanske države. Kajti ako bomo videli jutre, da so drugi to vprašanje še bolj globoko preiskovali iz istega laškega stališča, nam bode to prav vgajalo, da smo to zadevo prvi sprožili, ki je velika dolžnost, pravcato domoljubna, srčno začeta in dovršena dolžnost.
V vsih teh besedah je izražena skrb g. pisatelja, da bi šivi slovenske zaplate na obrobu laškega čevlja sčasoma ne segnili, ker potem bi ista zaplata (beneška Slovenija) sama od sebe raz čevlja odpadla.
Razumeva se samo po sebi, da drugače itak bi g. pisatelj ne smel pisati, kakor v smislu italijanskega domoljubja pa v smislu „irredente". Zato pa tudi ni čudo. ako se sme ta knjiga pri nas v Avstriji javno prodajati, kajti nobenega količkaj izobraženega in zavednega Slovenca tostran beneške meje ne more druzega prepričati, kakor sam pisatelj opisuje, da se beneškim Slovencem prav slaba godi tako v gmotnem kakor jezikopravnem oziru, in ravno zato mora vsakdo izmed nas odrivati vsako težnjo po razširjenji Italijo tostran političnih državnih mej!
naj visoko zbornico s svojim razkladanjem nadlegujem ali ne, glede dosedanjega razvoja debate o državnem proračunu in finančni postavi"; na kar omenja, da tudi on ne bode levice prepričal, da bi za proračun glasovala, kakor tudi njegove besede zborove večine ne bodo odvrnile, da ne bi budgeta dovolila. Ojstro in natančno pa se obrne Dunajevski do tistih gospodov iz fakcijozne opozicije, ki mu očitajo nejasno upravo financ, ter jim od leta do leta pri letnici 1870 začenši s številkami dokazuje nejasno in samovoljno gospodarstvo tedanje liberalne stranke, o kteri so se ravno omenjeni liberalci izrekli, kako da je jasno in določno gospodarila. Tista klika je izdavala po sto tisoč goldinarjev, kakor se ji je ravno dobro zdelo, ne da bi se bila pri tem opirala na potrebno postavno dovoljenje državnega zbora, ne da bi se bila za troške kaka postava napravila. Tako se je godilo od leta 1870 pa na dalje do 1880 pod vsemi finančnimi ministri liberalne stranke in sedaj se ona drzne sedanji vladi kaj tacega očitati, ki ima povsem čiste roke in dobro vrejene jasne račune.
Vse finančne operacije, vse zgradbe in vsi izdatki in naj bodo še tako majhni, opirajo se na svoje potrebne postave, toraj ni nikjer nič nejasnega, nikjer nič prikritega. Krivično je toraj očitanje, da se pod gospodarstvom sedanjega finančnega ministra ustava žali. „Če gospodje v opoziciji mislijo, da bi se moral proračun še jasneje sostavljati, kakor je, sem jim hvaležen za ta svet, proti vsem drugim podtikljejem se pa odločno zavarujem." Dunajevski na to pojasnuje še enkrat državni budget od leta 1882, dokazuje, koliko je državno gospodarstvo leto za letom na boljem. Račun za leto 1882 je dovršen in pregledan, ter se bo kmalo visoki zbornici predložil. Pokazal se je na prvi pogled deficit 21,210.000 gold., ako se ne jemlje ozir na dohodke iz kreditnih operacij, na določene dohodke iz državnih založnic in na dohodek iz verskega zaklada in učilne zaloge.
Za izvanredne stroške so se zaračunili: izdajki za monumentalne stavbe 1,079.464 gl., za vdušitev upora v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini 20,374.200 gl., železniškemu podjetniku Zahariji 96.000 gl., državna podpora poplavljenim krajem na Tirolih in po Koroškem 357.000 gl., za Tržaško razstavo 100.000 gl., za zgradbo državnih železnic 9,739.156 gld., za zapadno železnico 2,000.000 gld., nakup državnih dolžnih pisem 9,972.000 gld. skupaj 43,717.820 gl.
Za izvanredne dohodke smatrali so se: učilne obligacije prodane za 19.950 gld., podjetniki južne železnice so povrnili 205.000 gld., delež finančne uprave pri gališkem zakladu 1,111.934 gld., gotovina pri sprejetji zapadne železnice po blagajnicah 4,736.824 gld., dohodki iz razdeljenega kupnega denarja južne železnice 11,319.000 gold., skupaj 17,392.000 gld. Primera izvanrednih stroškov, ki so del skupnega državnega gospodarstva z dotičnimi dohodki pokaže, da so bili stroški za 26,325.112 gl. višji, kakor dohodki, to se pravi: ker se je za leto 1882 deficit pokazal v svoti 21,209.949 gld., je toraj razlika 5,115.163 gld. popolnoma pokrita iz rednih dohodkov, toraj pravega gospodarskega de-
Potem ko je pisatelj zavrnil laški časnik „Fan-fulla", v nekem članku od 26. julija 1884. v kterem ta čenči (kar pomeni že sama beseda : čenča = „Fan-fulla") ali blede, da je beneško-slovenski jezik enak hotentotskemu, in ravno zarad tega, ker se vjemajo knjige in časniki v istem zaničevanju in nevednosti v naših Slovencih (ktere imenujejo zato enopomembno „schiavi", sužnje) in njih narečju, sem — tako piše g. P. nadalje — čedalje bolj prepričan, da bode moje pojasnilo v tem vendar-le kaj koristilo.
Zato našteva na 125—131 str. nektere nedo-statke in nadloge, ktere tlačijo prav neusmiljeno uboge beneške Slovence. Pred vsim se upira poskusom, ki nameravajo s trebiti in zatreti ta njegov materni jezik. Celo v prvotnih ljudskih šolah, namesto da bi se napredovalo od znanih reči k neznanim, t. j. mesto da bi se poučevalo s pomočjo rodnega jezika narodni (laški) jezik, bi hotli da bi pripravnici (učiteljice na pripravnici v Šempetru) kar naravnost italijanski žubrale.
Vstanovila je vlada v Šempetru šolo za žensko učiteljišče, da bi imela učiteljice za pošiljanje po vsi laški Slavi ji. To je prav dobra reč! Pa dovoljujem si opaziti, da se jo tii pozabilo na glavno naučno načelo, s kterim se razjasnujejo z znano stvarjo neznano stvari, in zato se je našlo, da so med več kot 20 gojenkami, le 2 ali 3 Slovenke, ktere
ficita za leto 1882 še ni ne, pač pak se sme 5,115.163 gld. za prebitek smatrati. (Dobro, dobro! na desni.)
Prav nekaj sličnega je z državnim računom za leto 1883, ki se je končal z deficitom 25,834.902 gl. Tudi tukaj je treba primeriti izvanredne stroške z dohodki. Pri tej primeri se zopet pokaže, da so izvanredni izdajki za 27,982.971 gld. višji memo dohodkov in ker je gospodarski deficit zračunjen na 25,000.000 gld., se je moralo toraj 2,148.069 gld. vzeti od izvanrednih dohodkov za izvanredne stroške; celo skupno gospodarstvo za leto 1883 toraj nima ne le nobenega deficita, temveč še preostanek 2,148.069 gld. (dobro! dobro! na desni.)
Znamenita se mi zdi, pravi Dunajevski dalje, primera nekterih poslednjih let med saboj. Leta 1876 smo imeli 32,252.000 gld. deficita; leta 1877 ga je bilo 25,238.000 gld.; leta 1878: 21,103.000 gld.; 1. 1879: 27,888.000 gld.; 1. 1880: 8,425.000 gld.; 1. 1881: 8,951.000 gld.; 1882 in 1883 nimamo deficita, pač pak še preostanek in ravno takega se nadjam za leto 1884. (Dobro, dobro! na desni.)
Mislim, da sem dokazal, da se nam vedno na bolje obrača! Kar se mi tudi priznava, kajti silna moč številk je vendar-le prevelika, da bi se ji za daljši čas vstavljati zamogli. Da, gospodarstvo se nam je zboljšalo, slišim tii pa tam govoriti, toda s kakimi žrtvami!
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. marca.
Jiotraiije dežele.
Spredaj pričeli smo danes z objavo> govora finančnega ministra Dunajevskega. če je kedaj kak minister nasprotno stranko, državno-zborskega Mefista, hudobnega duha, ki vedno in povsod zani-kuje, do dobrega potlačil, potolkel ga je Dunajevski tako, da levica sama spoznd, da ni le nič več za vladanje, temveč, da se tudi brez nje jako lahko in jako dobro vlada. Z golo in neovrgljivo resnico dokazal je Dunajevski, da kar opozicija o današnji vladi in njenem zapravljivim gospodarstvu in o njeni nebrižni delavnosti za javni blagor govori, ni druzega kakor laž in sleparija; ni druzega nego li-mance, na ktere so mislili levičarji ob bližajočih se volitvah volilce loviti. Levica je napovedala iz novega 61etno borbo, Dunajevski ji je odgovoril, da vlada miru želi, če pa le ne bo drugače, bo tudi z borbo za ljubo vzela, saj človek ne ve, kje ga kaj dobrega čaka. Levičarji, posebno pa Herbst, so do letos vedno v tem prepričanji živeli, da jih bo država s solznimi očmi na kolenih s povzdignjenimi rokami prosila, naj se vsedejo zopet na vladno kočijo in naj vozijo, kakor znajo; Dunajevski jim je v oči povedal, da jih država prav nič ne potrebuje, kajti v teku poslednjih šestih let so se pač lahko prepričali, da se v Avstriji tudi brez njih da, dobro vladati. S svojo slepo opozicijo so pa popolnoma odveč postali. Državna kočija bo tudi brez njih popolnoma dobro tekla, ker je pač vse eno, ali je na nji peto kolo ali ne! Vsi njihovi vdarci so vdarci na vodo; ne čuti jih nihče, pač pa tii pa tam za-bole tistega, ki okoli sebe maha, Tudi Slovenci
ne umevajo toškanskih učiteljic, in zato obrajtajo bolj furlanske, kterih je blizo 20. Mar se tako do-seguje namen istega zavoda?! Tako piše in vprašuje g. pisatelj, mož, kteri se sicer sam ni nič slovstvene slovenščine v šolah učil, in kteri se je dalje šolal šo pod avstrijsko vlado, ktera tudi ni prav nič storila za narodno ljudsko šolstvo, kajti ob vsi dobi avstrijanskega vladanja ni bilo v celi slov. Benečiji — razun v Šempetru — niti jed ne ljudske šole, niti v tem niti onem jeziku! Ni čuda, da tudi beneški Slovenci niso mogli imeti Avstrije pri srcu, in da so tisti še 1866. 1., ko je korakala ena avstrijska peš-brigada *) čez Koborid (meseca julija) dolj po podbeneški cesti „pri Pulferi" proti Čevdadu, nakopičili na vrhu gor velike sklade kamenja ob obeh straneh iste ceste in sem ter tje so prekopali cesto, da bi bližajoče se naše vojake sovražno sprejeli, kar pa vendar niso včinili, ker so brzopetuo pobegnili in se poskrili, kakor 1848—49. I.!
(Dalje prih.)
*) Bila sta dva graničarska polka: Sluinski in Oradiščan-ski z nekoliko Serežanov na konjih, kteri so posedli do Praž-skega miru 15. avgusta 1800 začasno Šempeter in Čevdad.
Pis.
smemo zadovoljni biti s sedanjo vlado in zastopniki I liko tisoč ljudi živi, ki predelano morsko vodo pijo
1	v	u: J„ ^	^ ,1: 1,: I \T	___An U /^rl r» norarlili n ti VGi»lf flflr
našimi, le naučnega ministra bi druzega radi, ki bi imel več srca na pravem mestu za nas, ne pa le na jeziku, kakor ga ima sedanji minister Conrad. Z njegovo teorijo, ki iz Eaičevega govora tako resnično odseva, Slovenci nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Hrvaški poslanci na ogerskem državnem zboru sklenili so vdeležiti se slavnosti, ki se bodo letošno jesen na čast Tiszi v Budapešti napravile. Vsi hrvaški poslanci, kolikor jih pride na državni zbor, pozdraviti hočejo tedaj Tiszo klanjaje se mu, ter to pri tej priložnosti načelnik deputacije v slovesnem govoru povdarjal Tiszine zasluge za Hrvaško. S tem misli vladna stranka hrvaška svojo vdanost Ogerski javno priznati, ter nespravljivim ljudem domA demonstracijo napraviti. — Nam se dozdeva, daje to odveč; kar je preveč, nikakor dobrega sadu ne obrodi. Iz kakih vzrokov in zarad kterih dobrot pojdejo Hrvatje Tiszi roko poljubovati? Menda so vsakemu neznane, pač pa bi se lahko našle krivice, ki so jih morali trpeti Hrvatje pod ogersko pestjo. Ako hrvaški poslanci na tak način svoj narod za nos vodijo, potem pač ni čuda, da se od njih obrača in se poprijema opozicijske stranke. Ees so tam doli čudne razmere, da jih nedomačin težko pregleda!
Vnaiije države.
Lahi v Rudečem morji prekanili so s svojo zvijačno politiko ves svet, oškodovali so pa nravno tudi sami sebe. Angleži sicer trdijo, da niso nikdar le besedice o tem zinili, kako lahko bi Lah in Anglež v Afriki proti Sudanu skupaj delovala iu hočejo s to svojo izjavo svetu navesti velikanskega medveda, da so Lahi to podjetje na svojo roko pod-vzeli. Nekoliko ima vsa zadeva sicer res take podobe, posebno se ta na prvi pogled jako verjetna zdi. Čem dalje časa jo pa človek premišljuje, tem bolj vriva se mu prepričanje, da sta se Anglež in Lah po tihem zmenila zarad zasedanja pokrajin ob Rudečem morji. Če bi tega ne bilo, pač ne vemo, kako bi imenovali neskončno predrznost laško, da se kar meni nič tebi nič zakadi v tuje posestvo in ondi gospodari. Šli so toraj brez vsakega dovoljenja. Turčija vsaj jim ga ni dala, ker se sedaj britko pritožuje o tistem zasedanji; o Evropi in njenem dovoljenji tudi prav nič ne vemo. Doma v parlamentu tudi ni bilo nič slišati; da, še celo tajili so zasedanje v Rudečem morji tako dolgo, dokler niso že tam bili. Njeni prijateljici Nemčija in Avstro-Ogerska o tem niste pojma imeli, ter ste morali dati svoje privoljenje, kedar jim je Laška naznanila, da se že v Rudečem morji ziblje. Če jim toraj ni nihče dovolil, če jih toraj Angleška res ni vabila, potem se je pa laška država ponižala in je v roko segla pomorskim roparjem — ker je sama roparica postala. Nam je sicer všeč, da se je tjekaj obrnila, kajti kolikor dalje od nas, toliko bolje za nas, ali s tem korakom zgubila je v evropejskem koncertu svojo veljavo. Kdo si je bo še želel za zaveznico, kdo ji bo še zaupal, če sama na svojo roko ravni, kakor se ji poljubi. Sicer se nam pa Laška tudi preslaba zdi, da bi si sama kaj tacega upala. Tii je bil Anglež, ki jo je zvabil in nihče drugi. Obljubil ji je kdo znii. kaj in samogoltna, kakor je, šla je brez brige za kritiko ostale Evrope na rop!
Takega propada, kakor ga je pri poslednjem glasovanji glede Salisburyjeve nezaupnice angleška vlada skusila, ni kmalo daleč po svetu dobiti. Vsaka druga vlada bi bila takoj odstopila, trdoglavi Gladstone pa tega noče. Angleški listi brez razločka barve vsi pripoznajo, da Angleška tako osamljena še ni nikdar bila v Evropi, kakor je ravno sedaj, brez prijatelja, brez zaveznika, ter mislijo, da bi se morala vlada pred vsem drugim potruditi, da si zopet nemško prijateljstvo pridobi. Kar se tega tiče, mislimo, da ji ne bo tako lahko, če ne naravnost nemogoče, kajti Bismark ima na Angleže že zdavnej piko; ta jo pa temvečja postala, kolikor več je Bismark v najnovejši dobi zvedel in se prepričal, kako malo so Angleži možje glede ohranitve tajnosti. Napori po naselbinah v zapadni Afriki in v tihem morji morda ne bodo dajali povoda za medsobojne praske, pač pak zmi do tega privesti svojeglavnost sedanje vlade. Zato si angleški listi žele moža, ki bi bil sposoben, da bi se z Bis-markom v razgovor spustil in bi pričel priprave na vtrditev prejšnje prijaznosti med Angleži in Nemci. Cesta, po kteri sedaj angleška državna kočija drdra, je tako slaba, da se voz pri najprvem ovinku lahko prekucne in si osi zlomi. Ako že toraj angleški liberalni listi priznavajo, da za angleško vlado ni zdravila, ako ne zapusti svoje poti, kar pa mogoče ni, vsled trmoglavosti starega Gladstona, kaj naj pišejo še lo zunanji o njej? Kaj pač druzega kakor to, da je med slabimi najslabša in toraj skrajni čas, da se boljši s poti spravi.
Pošiljanje vojakov iz Angleške v Suakim traja še vedno dalje. Armada, ki je le za Suakim namenjena, znašala bo 10.000 mož, 15.000 kamel, 3000 mul in 1000 konj. Domačini, ki jih bodo Angleži za delo najeli ondi, niso v tem številu. Pitne vode sicer ondi nimajo na ostajanje, pa si bodo Angleži drugače pomagali. Vzeli bodo namreč s saboj stroje, na ktero bodo čistili morsko vodo, kakor to dela angleško društvo v Adenu, kjer menda niti jednega studenca nimajo, in vendar ve-
V Suakimu, pravijo, da bodo naredili za vsak dan 60.000 galon vode.
Izvirni dopisi.
Iz Trojan, 1. marca. Dne 26. februvarja bilo je nad 300 mož pri županu Novaku v Blagovici, kajti volil se je nov občinski odbor. Tukaj je volitev važna, ker župan je gospodar trem faram, Čemšeniški, Št. Gotardski in Blagoviški. Naj vam povem, za kaj je šlo.
Doslej je bil župan v Blagovici in druge občane, osobito Čemšeničanje je to bolelo. Zato so pak s Št. Gotardci vred na dan volitve v močnem številu pritisnili in dobro disciplinirani v dveh razredih tudi zmagali in prodrli s svojimi kandidati. Zato na tej strani radost, na nasprotni pak pobitost in poparjenost. Osobito nek gospod in njegov ad-jutant, prej zelo agitujoča, in morda sama tudi hrepeneča po višji časti, sta bila čisto klaverna vsled nepričakovanega izida volitve. Čudo, da še nista razobesila na hišah črnih zastav.
Ker imajo Čemšeničanje in Št. Gotardčanje dve tretjini odbornikov, bo županov sedež tedaj v enem teh krajev; v Blagovici pak ostane ex-župan.
—o—.
Na Brdu, 5. marca. Blagovolite sprejeti z ozirom na dopis iz Št. Ožbolta v 50. „Slovenčevi" številki sledeče pojasnilo v svoj cenjeni list.
Geslo zadnje volitve v Št. Ožboltski občini je bilo to: Bo li prihodnji župan v Blagovici, ali v Št. Gotardu ? Jaz sem se kot volilec poslužil te svoje državljanske pravice, ter oddal svoj glas za Blago-vičane, ker se mi umestneje vidi, da je občinsko predstojništvo v obljudeni vasi ob veliki prometni cesti, kakor pa v goratem, samotnem kraji, kamor še okrajna cesta več ne pelje.
Neresnično pa je, da je bila agitacija naperjena proti duhovščini; kajti, da bi bila to v istini, postavil bi se bil sigurno tudi Blagoviški gospod župnik v bran; če pa njega povprašate, potrdil Vam bo gotovo, da Blagoviški in St. Ožboltski gospodarji, kteri so stali na jedni strani, niso sla-bejši kristijani in katoličani, kakor nasprotni njim sosedje iz Čemšenika in Št. Gotarda, Čemu toraj podtikati ljudem namene, o kterih se nikomur niti sanjalo ni?	Janko Kersnik.
Naše slovstvo. „Duhovni vodnik".
Našemu dobremu narodu je molitvenik še vedno ena najljubših, najčislanejših knjig. Zato pa izmed vseh slovstvenih proizvodov posamezni molitveniki vzlic svojemu dokaj velikemu številu najlaglje dočakajo po več natisov. Ali žalibog! dotični založniki si jemljejo premalo truda, da bi poiskali človeka, kteri bi tiskovino osnažil starih napak, bodi tiskarskih, bodi jezikovnih.
Kar se tiče mladeži po ljudskih šolah, tudi za to ne manjka primernih molitvenikov, toda pisalec teh vrstic še ni videl dotične knjižice, ktera bi se skladala s pravili, ki se jih učenec vadi po šolski slovnici. Celo pisatelji, ki še živijo, pustijo sad svoje marljivosti ponatiskavati brez oblik, kakoršne so se dandanes vendar-le tako rekoč že vdomačile. Zatoraj bo pač najboljše, ako se jezik po molitvenikih ravna po slovniških zahtevah. Za „začetnike" posebej imeli smo do zdaj eno edino knjižico. Poročevalec sam ne ve že, koliko odtisov tega molitvenika je razdelil med šolsko dečico, a nakupoval bi še bil več izvodov, ako bi se pisava skladala z oblikami pravilnimi. In to je bilo, zakaj da je leta 1878 z veseljem pozdravil novico, ki je naznanjala, da je do-tična knjižica na svitlo prišla v novem izdanji, že v petem natisu. Pa prenagljena radost ni bila opravičena. Pošta je namreč naročene iztise prinesla — s starimi „kozli". Pri takih okoliščinah menda ne bode čudež, ako človeka napadajo misli, naj bi knjigo kar v peč pognal. Za ta „novi" molitvenik njegov založnik od kupovalea ni dobil predrte pare več.
V rečenem obziru se z neznatnimi izjemami razlikuje na obsežnejših listih enako število strani (124) imajoča knjižica, ki je nedavno zapustila tiskarno. Zove se: „Duhovni vodnik pri domači in
očitni službi božji. Molitvenik za učence in učenke, sploh za slovensko mladino. Sestavil duhovnik La-vantske škofije. Z dovoljenjem prečast. Lav. knezo-škofijstva. V Mariboru 1885. Tiskal in založil J. Leon".
Lična knjižica ima sedem večih delov tako-le razvrščenih:
1. Najimenitnejše molitve za zjutraj, čez dan, zvečer. — V peti prošnji „očenaša" (str. 5) se je gospod pisatelj odločil za to-le obiko: „Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom". V Pragi izhajajoči, na krščanski podlagi pisani list „Vychovatel" (vzrejevalec) je nasproti nekterim „puristom" češkim razodel svoje prepričanje, da je „stara prestava" slovniški dobra. V najnovejši številki imenovanega časopisa, dne 28. februvarja, pa se je oglasil znani učenjak, g. profesor Sasinek, ter dokazuje, da je takšno vspreminjanje molitve Gospodove „formalno in materijalno nekorektno", — formalno nepravilno zavoljo tega, ker se podobna „purilikacija" brez dovoljenja škofov goditi ne sme; materijalno nekorektna pa, ker se protivi konservativnemu duhu sv. cerkve, ki se ravna po starem načelu: „Nihil innovetur, quod traditum est". Tako postavim: „miserere nobis", namesto: miserere n ostri".
Gosp. profesor je rodom „ugorski Slovenec" ali Slovak. To se mora opomniti, da razumeš sledeči njegov stavek, ako piše: „Kar se tiče te češke „kla-sičnosti", mogoče, da ona bolje pozna duha slovanskega jezika, kakor naša (slovako)-slovenščina. Nam (Slovako)-Slovencem je beseda „svojim dolžnikom" ne le gramatiški nepravilna in spodtikljiva, ampak tudi zmislu molitve protivna. Mi „odpuščamo svojim dolžnikom", ali kadar prosimo Boga, pravimo: „odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo dolžnikom našim", a to z dvojnega vzroka: prvič, ker je tukaj tajna reciprocita ali vzajemnost med: „nam (dolžnikom tvojim)" in „dolžnikom našim", ta reciprocita (tvoji — naši) pa ne trpi besede „svojim", marveč zahteva zaimek „našim"; drugič, da bi se razumevali „dolžniki naši" v vseobčnosti, v vsplošnosti, ne pa nas specijalno se dotikajoči („un-seren Schuldigern", a ne „unseren eigenen Schul-digern"). V molitvi Gospodovi ni nikakoršne sebičnosti, egojizma; v istej zapopadena besedica „nas" ne meri specijalno na jednotljivce, posameznike, a tudi ne na faktično število tistih, kteri molijo „oče-naš", ampak zadeva vse ljudi, ravno tako, kakor ljubezen do bližnika.
Ta prememba „svojim dolžnikom" je vrh tega ne narodna, trga namreč vez, ktera tudi čehe spaja z minulimi in sedanjimi Slovani; — z nekdanjimi, ker cirilski in glagolski rokopisi imajo „našim", s sedanjimi pa, ker še nijednemu drugemu rodu slovanskemu ni prišlo na um, da bi tukaj „našim" zamenjal s „svojim". Pustimo toraj obliko, kakoršno smo vzprejeli od naših pobožnih prednikov! Toliko gospod Sasinek.
Kar se nas južnih Slovencev tiče, to tudi slovensko ljudstvo, vsaj kolikor je meni znano, moli „našim dolžnikom" vkljub temu, da se po nekterih šolskih katekizmih nahaja oblika: „svojim dolžnikom". Te knjige so pa menda odobrene (bile), kakor postava zahteva, od cerkvene oblasti. Ali če si oglodamo katekizme, ki se v „c. kr. zalogi šolskih knjig" tiskajo od leta do leta s starimi in novimi pokvekami, moramo sklepati, da jih cerkvena oblast ne dobiva v pregled, vsaj manjka v istih tekst, kteri bi bralcu naznanjal, da je knjiga prestala cerkveno cenzuro, ali pa moraš soditi, da se je omenjena prememba zgodila brez vednosti cerkvene oblasti. Za pendant bodi zapisan samo jeden vzgled.
Katekizem za „25 novih krajcarjev" se tiska vsako leto in se izmed vseh katekizmov odlikuje še z najpravilnejšo pisavo, a že samo naznanjena cena kaže, da so knjigo pregledovali zadnjič takrat, ko smo delali še razloček med „starimi" in „novimi" krajcarji, toraj pred četrtstoletjem! Okoli leta 1877 se je stavcu primerilo, da je na pr. v § 2 na vprašanje: „Kdo je Jezus Kristus?" v odgovoru izpustil drugi stavek z besedami „Bog in človek skupaj" ter je tiskana le prva jn tretja vrsta, kar je bilo označeno tudi s številko 1 in 3. Sledeče leto se je stavcu čudno zdelo, da bi za znamenko 1 došla 3, zatoraj je poslednjo vzpremenil v 2, vsled tega
se sedaj že blizo 10 let dotični odgovor s izpuščenim drugim stavkom glasi tako-le: „Jezus Kristus je: 1. Edinorojeni Sin Boga Očeta; 2. Naš Gospod, postavodajavec in učitelj." Ko bi ta knjiga
bila predložena cerkveni oblasti, gotovo bi ne smela priti med šolsko „kramo".
(Konec prih.)
Domače novice.
(Zaupnico državnemu poslancu g. Baiču) izreklo je politično društvo „Pozor" v Ptujem na svojem občnem zboru, kjer se je ob enem resolucija sprejela, da naj se v narodne in srednje šole ter na učiteljišči v Mariboru uvede slovenščina, ter se na južnem Štajarju osnuje oddelek c. kr. namest-ništva.
(Pred porotniki) obsojena sta bila včeraj dva posilnika A n t o n H r i b a r na enajst mesecev, Janez Zaletel pa na dve leti hude ječe.
(V Hotiču za Savo) so bili sinoči tatje. Po 8. uri zvečer, ko je šel g. župnik v pritlično sobo k večerji, so neznani tatje (anarhisti?) šipe v prvem nadstropji vtrli ter odnesli, kar so v naglici dosegli. Nekaj čez 200 gld. gotovine; več državnih pisem (obligacij) in nekaj hranilničnih knjižic drugih ljudi, ki so jih shraniti dali, skupne vrednosti nekako blizo 5000 gld. Naj bo s tem vsak opozorjen, da naj bo previden, ko bi se mu kdaj kake državna pisma ali hranilnične knjižice v kup ponujale.
(Srečna fara.) Pri sedanjem beračunstvu, ko se kak dan toliko beračev natepe, da se komaj eden drugemu umikajo, in eden drugemu vrata podajajo; se sme srečna imenovati srenja ali fara, v kteri ni nobenega berača. Taka srečna fara je: fara sv. Lenarta. Se bolj srečna bi bila, ako bi ne bilo nobenega „zašitega". A žalibog „zašit" je pa zmiraj kteri.
(Imenovanje.) Stavbeni svetnik gosp. Franc Bendl pl. Hohenstern postal je stavbeni nad-svetnik in predstojnik tehničnega oddelka pri cesarskem namestništvu v Trstu. Nadinženir Matija Jansta postal je pa stavbeni svetnik ravno ondi.
(Na 15 let) v hudo ječo obsodila je Celjska porotna sodnija učitelja Jožefa Stergarja zarad oskrunstva 31 svojih učenk, kojih večina je 10 do 13 let starih. Imenovani učitelj je bil svoje dni že na Dunaji zarad enakega hudodelstva obsojen na šest mesecev v ječo. Ostudno hudodelstvo je tembolj pomilovanja vredno, ker je mnogo šolaric ostudno zbolelo vsled tega.
(Hranilno in posojilno društvo) v Ptuji razposlalo je ravnokar računski sklep za leto 1884. Dohodkov je imelo 63.867 gld. 65 kr., stroškov 62.154 gld. 40 kr., dobička pa 645 gld. 65 kr.
(Peta razstava pitane živine na Dunaji), združena z razstavo gospodarskih strojev in orodja bode dne 27. do 29. marca. Izložba pitancev vseh pasmin govejskih, ovečjih in svinjskih bode le avstrijsko-ogerska, a razstava gospodarstvenih pripomočkov je mednarodna.
(Kmetijska družba štajarska) želi, da bi se letos na deželno razstavo v Budapešti, kjer bo tudi, kar je „Slovenec" že poročal, mednarodna začasna razstava živih živinčet, poslala živina od vsake na Stajarskem plemeneče se plohe goveje, konjske, potem perutnine in psov. Ker se tako širno tržišče odpre domači živali, zatoraj je osrednji odbor sklenil, da se na družbine stroške v Budapešto odpošlje po pet repov pasmine muricodolske, marijahofske in lungavske. Povabljeni so tudi lastniki inozemskih govejih ploh, da se vdeležijo izložbe; isto tako društva: konjerejsko, perutninsko, lovsko, da odpošljejo kolikor mogoče mnogo lepih konj, kokoši in psov.
Razne reci.
— Dva nova nadškofa h krati dobilo je glavno mesto Lvov v Galiciji. Obe nadškofiji bili ste že več časa upravljevani po namestnikih in sicer rimsko-katoliška po kapiteljskem vikarji in ti-tularuem škofu Trapecopoliškem , stolnem dekanu Se ver in u vitezu Morawskem; grško-kato-liška pa po apostoljskem administratorji in titu-larnem škofu Julijopoliškem dr. Silvestru Sem-bratoviezu. Oba navedena dostojanstvenika imenovana sta od presvitlega cesarja za ondašnja metropolita vsak svoji cerkvi. Ob enem objavlja pa „Wr. Ztg." imenovanje stolnega dekana pri grško-katoliškem metropolitanskem kapiteljnu v Lvovu dr. JulijanaPelesza za grško-katoliškega škofa v Stanislavu.
izdaja I. 1884 s Proprijem
stane vezan:
a)	v črnem usnji z marmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.;
b)	v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem šagrinu z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato obrezo 30 gld.;
d)	v finem rudečem šagrinu z zaponami in rosetami iz I novega srebra 35 gld. ;
e)	v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 1 50 kr.;
f) v finem rudečem šagrinu z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novosrebrno 45 gld.
Še fineje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo so le po naročilu in so po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
Missae pro defnnctls
(editio S. Kitnimi Congrcgationis, hiijus formac sexta in Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatkom.
Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
„Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
—	Katoliki belgiški so res darovni, zadnja štiri leta so dali za katoliške šole 60 milijonov frankov, vsakoletna potreba za nje pa iznaša 6 milijonov frankov.
—	Mrtvaški list. Tedni so zjutraj za rana dobili na neki prodajalnici v Nalevvski glavni ulici v Varšavi sledeče naznanilo ua listu, črno obrobljenem: „Po dolgi težki bolezni jo umrl včeraj gospod Kredit. Žalostni upniki vabijo k pogrebu dolžnike, ako se ti upajo in isto tako tudi državne pravdnike. Natančnejša poročila se dob^ v ti - le prodajalnici." Policija išče provzročitelja tega čudnega mrtvaškegu lista, kterega je brez dvombe napravil kak konkurent, ki je iz maščevanja hotel škoditi zaupanju svojega tekmeca.
Telegrami.
Dunaj, 6. marca. ,,W. Ztg." objavlja imenovanje rektorja v Dunajskem bogoslovji, kanonika Mullerja, za Linškega škofa.
London, G. marca. „Standard" je zvedel, da je prišel grof Herbert Bismark semkaj na razgovor, vsled kterega je bila angleška vlada jako zadovoljna. Osebni razgovor je prej ko ne mnogo pripomogel, da se bodo poravnale jako obžalovanja vredne razliko političnih nazorov med Angleži in Nemci.
London, 6. marca. „Standard" ve, da ima ruski poslanec nalog angleško vlado zagotoviti, da Rusija iz celega srca želi prijateljsko rešitev o potezi državne meje v Afganistanu. Zapovedniki v osrednji Aziji imajo ukaz, da ni treba dalje v afgansko deželo siliti. Vendar se je pa bati, ali se na Turk-mence zadosti pazljivo oko obrača, da bi se ne napravil med njimi in afganskimi sprednjimi stražami kak pretep.
Corti, 5. marca. Vročina po Sudanu velika. V senci imamo po 104° F (46° R). Vsled tega pomaknila se bo angleška posadka v Dongolo, kjer bo glavni tabor, armada se bo pa ob Nilu nastanila. Angleška vlada zahteva dovoljenja od parlamenta, da odmah pošlje 12.000 do 15.000 mož podpore.
Tuj c i.
4. marca.
Pri Maliči: Okomy, ravnatelj, z Dunaja. — llegert in Ott, zasebnika, z Dunaja. — Theiraer, Beor, (Juisetz in Hah-nenkanip, trgovci, z Dunaja. — Gustav Klein, trgovec, iz Prage. — J. DieiFenbach, tovarniški ravnatelj, iz Bolcana. — Aleksander Luse, vinski kupec, iz Zagreba.
Pri Slona: Kooss in Prankenberger, trgovca, z Dunaja. — A. pl. Wittenberski, častnik c. k. mornarice i. si., iz Gradca.
- A. Ceconi, zasebnik, iz Gorice. — Prane Šlibar, posestnik, iz Sele.
Pri Južnem kolodvoru: Kari Polzer, izdelovalec bla-gajnic, z Dunaja.
Pri Avstrijskem čaru: Josip Thallcr, pekarski mojster, iz Trsta.
Umrli so:
4.	marca. Ignacij Druškovic, zidar, 35 let, ulice na Grad št. 12, jetika.
5.	marca. Jožef Wicser, delavec, 27 let, ulico na Grad št. 12, vsled vnetioo možgan.
V bolnišnici: 2. marca. Jožef Črne, delavec, 26 let, na Poljanski cesti št. 42, Variola.
V vojaški bolnišnici:
4.	marca. Anton Grohar, orožniški vodnik, 36 let, jetika.
5.	marca. Leopold Križnar, lovec v 7. lovskem batalijonu, 10 let, sušica.
Katoliškemu podpornemu društvu v Celji
so darovali, oziroma svoje letne doneske odrajtali čast. gg.:
Pribošic, c. k. vojni kurat v Ljubljani, . . Ploteršnik Maks, prof. v Ljubljani, . . . liašl, c. k. gojzdarski pristav v Mozirji,. . Kronvogel Jožef, c. k. avskultant, .... Šelander Ljudevit, c. k. tiri,'mini komisar, .
Zveronc, brivec v Celji, . .......
Kačič Ivan, c. k. notar v Šoštanji, . . .
Krempuš Marjeta v Celji.......
Dimec Ana na Zgornji Hudinji .... Krišpin Krispovič pri sv. Lonarti nad Laškim
Jamnik pri Novi cerkvi.......
I)r. Pajek Jožef, c. k. gimn. prof. v Mariboru Ribar Anton, profesor bogoslovja, .... Vošnjak Lovro, župnik v Št. Jurji, . . .
Stožički Alojzija v Celji.......
Majcen Marija, posestnica v Šmarjeti, . . Štampe Liza, posestnica na Bregu, . . . Več neimenovanih in podpornikov . . .
5 2 2 2 2 1 2 2 1 8 1 2 B 2 1 1 5 5
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 6. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 50 kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	84 „ 05
4 % avstr. zlata renta, davka prosta . .	108 „60 „
Papirna renta, davka prosta . .	99 „ 20 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	869 „ — „
Kreditne akcije............303 „40 „
London.......124 „25 „
Srebro.......— „ — „
Ces. cekini.......5 „ 81 „
Francoski napoleond......9 „ 79 „
Nemške marke......60 „ 40
Od 5. marca.
Ogerska zlata renta 6 % . . . .	— gl. — kr.
		98	n	75 „
., papirna renta 5%		93	n	95 „
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.		107	n	75 „
„ Liinderbanke	, ,	104		10 „
„ avst.-oger. Llovda v Trstu		569		
„ državne železnice		306		25 "
„ Tramway-društva velj. 170 gl.		214		30 „
4% državne srečke iz 1. 1854	250 gl.	129		50 „
4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864	500 „	138		80 „
	100 „	171		75 „
., „ „ 1864 . .	50 „	171	n	
Kreditne srečke ....	100 „	179	n	- ^
Ljubljanske srečke ....	20 „	23	n	° rt
Rudolfove srečke ....	10 „	19	n	25 „
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice		112	n	75 „
Na neko privatno šolo se sprejme
izprašana učiteljica,
ki je zmožna podučevati v slovenskem in nem škem jeziku. Kje pove vredništvo „Slovenca".
i