i Edini slovenski dnevnik 1 I A ^j^t* A fa ^ Jk | The only Slovenian J£ v Zedinjenih državah, s- A ■ ■ /1 m | %[ /1 B-^ ■ ■■ ■ /% 1 .-p In the United *>- 1 flf Velja za vse leto... $3.00 jj M J ^ -M* * ^ ^ jL* JL ^^^ JL-^ JL W Issued every da* ^e**^ fj t^^^Ll List slovenskih delarcev v AmerikL g .Su^^ HoB^v | CTLEFOM H1A1IH 4*87 OOETLAJfDT. Entered M »eoond-Cla- Matter, ItpH^r U, IMS, si Ihe M O0M«ftV«w Tak, S, T. M« IhlAfll«! ttmgr— of MM S, 1119, fHLMTOK PIS AMI; 4SST fOBXLABM NO. 297. — ŠTEV. 297. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 19, 1914. — SOBOTA, 19. DECEMBRA, 1914. TOLUME TTTf _ LSTHIK ^ VELIKANSKO OGORČENJE V AVSTRIJI VSLED PORAZOV KATERE JE DOŽIVELA AVSTRIJSKA ARMADA V SRBIJI. I Na Dunaju, v Budimpešti in v Pragi so se vršile velike demonstracije. - Ljudstvo zahteva da se odstavi generala Potioreka, ki vodi vojno proti Srbiji. - Oficijelno se je priznalo, da so izgubili Avstrijci v Srbiji 100,000 mož na mrtvih, ranjenih in ujetih. - Velikanska blamaža avstrijskega armadnega vodstva. - Nemci prodirajo uspešno proti Varšavi ter so oddaljene prednje straže le 16 milj od mesta. -- Z zapadnega bojišča ni poročati nic posebnega. - Vrše se vroči boji pri Arras in zavezniki so naskočili včeraj Ostende Ustajav Avstriji radi porazov v Srbiji. Rim, Italija, 18. decembra. — Na Dunaju se ji4 oficijelno priznalo. da so izgubili Avstrijci na mrtvih, ranjenih in ujetih ob priliki zadnjega poraza v Srbiji nad 100,000 mož. Srbski generalni štab j<- objavil, da ni na srbskem o-zemlju niti enega Avstrijca več, izvzemši 60,000 vojnih jetnikov. Velikansko je javno ogorčenje proti zapovednikom v vojni proti Srbiji, posebno proti generalu Potioreku, ki je dobil pred osmimi dnevi visoko odlikovanje, ker je sporočil na Dunaj, da so bili Srbi popolnoma poraženi ter da bo v treh tednih v Nišu. Na Dunaju so se zbrale velikanske množice na Ringstrasse ter protestirale proti načinu, kako vodi vojno proti Srbiji. V Pragi so se vršile posebne demonstracije, tekom kojih so protestirali Cehi proti temu, da bi se u-bijalo njih sinove za nemške interese, ki nasprotujejo slovanskim. Tudi v Budimpešti so se vršile demonstracije ter je morala nastopiti policija, ki je pregnala iz-grednike. Slišati je bilo klice: *'I)ol s Potiorekom !" Ob priliki zadnjega poraza je izgubila Avstrija v Srbiji več kot dva popolna armadas zbora. Nemci in Rusi. PetrogTad, Rusi i,i 18. de,'. — Ruski generalni štab je sporočil: — Na levem br pognala Ruse nazaj. Mesto Pe- 1 trikav smo zavzeli z naskokom. Na iledu. Berlin, Nemčija, 18. decembra. ' Oeneralni štab poroča, da Nemci ' in Avstrijci še vedno zasledujejo ' sovražnika in da se situacija ob J vzhod uo-pruski meji ni nič izpre-11 menila. Naia armada je stopila 1 na Rusko-Poljskem v ofenzivo. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Trradno poročilo prav*, da se o-pe racije na Rusko-Poljskem normalno razvijajo, avstrijski generalni štab pa poroča, da so se Rusi na celi črti umaknili. V Prze- I my slu so zavladale zopet normal- i ne razmere. Prebivalstvo se več * ne boji ruskih napadov in se je h » skoraj čisto pomirilo. Rusi te trd-'i rgave skorajgotovo niti oblegal i' i ne bodo, ker nimajo niti ene že-j i tezuiike proge, po kateri bi do- i ' vaiali vojaitm , ...... : . • _________. _ Vpliv zmage. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Obstreljevanje angleške obali kakor tudi zmaga na Ruskem je povzročila med prebivalstvom silno navdušenje. Poročilo, ki ga je izdal nemški generalni štab obse- j ga le malo podrobnosti, ki pa že same po sebi zadostujejo. Jasno je, da Rusi sploh ne morejo vdreti v Vzhodno Prusijo in da je njihova ofenziva za vselej končana. Angleško poročilo. London, Anglija. 18. decembra. Vse prebivalstvo Avstrije in Nemčije slavi zmago nad ruskim orožjem, (ločim Petrograd še dose-daj ni sporočil, da bi bila ruska armada premagana. Avstrijci in Nemci poročajo, da so se Rusi na celi fronti, ki sega od Baltika do Karpatov, umaknili in da so se Nemci približali Varšavi na trideset milj. Ta poročila so oči vidno pretirana. Zmagovita srbska armada. Pariz, Francija, 18. decembra. Havas-agenturi je sporočil dopisnik, da se je srbska vlada preselila iz Ni.ša v Podrinje. V zad-'njih bojih so imeli Avstrijci strašne izgube. Dopisnik tudi pravi," da so Avstrijci zažgali mesto Ijoz- j nico, ko so bili prisiljeni umakniti se pred srbskim navalom. Turki v bližini Sueškega prekopa. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Preko Italije in Švice je dospelo sem več poročil, iz katerih je razvidno. da sp se Turki že čisto približali Sueškemu prekopu. Nemški inženirji so speljali skozi puščavo železnico, po kateri sedaj dovažajo Turki svoje čete. Neko poročilo iz Napolja pravi, da so Turki oddaljeni komaj petnajst milj od Sueškega prekopa. Situacija v Egiptu. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Iz Ženove poročajo, da so zastop-' niki vseh političnih strank obvestili Italijo, da ni proti njej naperjena nikaka agitacija in da so bili Egipčani še vedno prijatelji Italijanov v Tripolisu. Edina želja. ki prevšva Egipčane, je: znebiti se prejkomogoče angleškega gospodstva. Obstreljevanje obali. Pariz, Francija, 18. decembra. Dopisnik je poslal iz Aten Havas agenturi poročilo, da so angleške bojne ladije obstreljevale zaliv Saros in razstrelile vse turške vojašnice. Sirski edikt. London, Anglija, 18. decembra. Neka tukajšnja brzojavna ageu-tura je dobila poročilo, da je začela turška vlada upoštevati predloge Združenih držav in Italije ter da sedaj dovoljuje tuje-zemskim konzulom prostovoljno zapustiti deželo. Jeanne d' Are. Pariz, Francija. 18. decembra. Poslanec Maurice Barnes je predlagal, da naj bi se na Francoskem bolj spoštovalo Devico Orleansko in da naj bi se v ta namen določil dan, katerega bi praznovali vai Francozi. Svoj predlog je utemeljil z besedami: Devica Orleanska naj bo Franciji simbol moči! in neomajene zvestobe. V znamenju franeovke svetnice bomo Navdušeni Nemci. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Vse tukajšnje prebivalstvo je silno navdušeno vsled zmag, ki si I jih je zadnji čas izvojevala nemška armada. Ljudje se pogovar-jjajo samo o feldmaršalu Hinden-I burgu in njegovih hrabrih vojakih. Skoraj raz vsa poslopja vihrajo zastave. Po mestu se vrše demonstracije. Nevtralnost Rumunske. Berlin, Nemčija. 18. decembra. Brzojavka iz Bukarešta se glasi: Centralni odbor rumunske konservativne stranke je sklenil, da mora ostati Rumunska na vsak način nevtralna. , Goltz — namestnik vojnega ministra. London, Anglija, 18. decembra. Reuterjevi pisarni so sporočili iz Carigrada, da je postal nemški generalni feldmaršal Goltz namestnik turškega vojnega mini-' stra. Vojni minister Enver paša i je prevzel namreč poveljstvo nad turško armado v Ajiatoliji. -Na-' mestnik mornariškega ministra j Džemal paše je postal nemški admiral. Rusi pognani v beg. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Pod varstvom težkih topov in strojnih pušk so nameravali priti Rusi na levi breg reke Ašatoka. Po pet ur trajajočem boju so bili pognani v beg. Turška armada jih je zasledovala in jim prizadela težke izgube. Petnajst angleških milj zapadno od Kotura se je udaril oddelek turške kavalerije z rdsko konjenico. Turki so premagali Ruse in jih zapodili v beg. Na obeh straneh so bile izgube precejšnje. Egiptovski kediv. London, Anglija, 18. decembra. Novi egiptovski kediv bo imel naslov sultana. Novi kediv je princ Husein Kemal paša, stric odstavljenega Abbasa Hilmi II. Vzgojeni je bil v Angliji. Vej ni material za Rumunsko. ' Washington, D. C.T 18. dec. — Danes je dospela sem rumunska .komisija, ki ima nalogo pregledati vse predmete, katere bo na-i ročila Rumunska iz Združenih dr- j žav. Komisijo je sprejel v avdi-jenci državni tajnik Bryan. Člani komisije bodo kupili v Ameriki veliko množino municije in orožja. Rumunska je prej kupovala, svoje potrebščine v Nemčiji in Avstriji, kar ji pa sedaj -zaradi vojne ni več mogoče. Albanci proti Srbiji. Carigrad, Turčija. 18. dec. — Mohamedanski in krščanski Albanci v Skadru so izdali oklic proti Srbiji, podpisan od Prenk Bib Dode, predsednika Castriote, šefa Lyma Sulejmana iz Kalkan-delna in Isa B oljetinca. V tem oklicu pravijo: Čas maščevanja je prišel. Albanije brez Skoplja, Prizrena, Djakove in Debra si ni mogoče misliti. Oklic se konča: Kalif je proglasil sveto vojno, mi se bomo maščevali v kalifo-vem imenu. Borimo se ramo ob rami z zaveznikom našega kalifa, z Avstro-Ogrsko. Sueški prekop. "Berliner Tageblatt' poroča iz Carigrada: Vsled prodiranja Be-duincev in Arabcev so bile civilne oblasti preložene iz Sueza, Port Seida in Ismailija v Saga- _ Q__3EI_ ._______i • prevzelo vojaštvo. Carigradski listi pripisujejo zasedenju Kalat-ul-Nahla veliko važnost, ker je iz tega kraja mogoče preskrbeti turško vojsko z vodo in živili. Marš od meje do Kalat-ul-Nahla, ki leži ravno sredi med mejo in kanalom, je bil hitro in brez večjih dogodkov izvršen. Novi strogi predpisi za angleška pristanišča. London, Anglija, 18. decembra. Admiraliteta naznanja, da so pristanišča ob rekah Humber in Ty-ter, ter v Firth of Forth, v Moray-Firth in v Scapa Flow z minami zaprta; ladije se moraja torej posluževati pri prihodu in odhodu posebnKh voditeljev. Nemec, poveljnik turške armade v Kavkazu. Carigrad, Turčija. 18. dec. — Turški armadi na Kavkazu poveljuje nemški general Passelat paša, ki deluje že več let v Tur-I čiji kot inštruktor. Passclat paša ! se je že v balkanski vojni pri Ča-, taldži odlikoval.-Načelnik"" njegovega generalnega štaba je major Lange, ki je že prejšnja leta prepotoval Kavkaz in armenske vila jet e. Boji so ugodno potekli za Nemce. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Nemško armadno vodstvo je sporočilo glede situacije na zapad-nem bojišču sledeče: "Boji v Nieuport se završujejo ugodno za nas, vendar pa se do-sedaj ni doseglo nikake odločitve. Odbilo se je z velikimi izgubami za Francoze atake ob Som-me, med La Bassee in Arras. Ob Somme so izgubili Francozi 12001 mož. Naše lastne izgube znašajo i komaj 200 mož. V Argonih smo vsled svojih naskokov zajeli nad 7500 Francozov. V ostalem pa ni z zapadnega vojnega pozorišča poročati ničesar novega." Belgijske in francoske čete so napadle danes južno-zapadni del mesta Ostende ter so prodrle do točke, ki je bližje kort je bila takrat, ko so zapustili Belgijci mesto. V oficijelnih poročilih se tu-, di glasi, da so napadli Belgijci Westende, predmestje Ostende. Prodiranje v Belgiji. Pariz, Francija, 18. decembra. Francosko vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: i'Dan 17. decembra je značilen zato, ker smo prodirali v Belgiji. ! Vsaki protinaskok Nemcev se je odbilo. V okolici pri Arras smo pričeli z energično ofenzivo. Zavzeli smo par zakopov. V okolici pri Tracy-le-Val, v Champagne in ob reki Aisne je izvojevala naša artilerija izdatne uspehe. V Argonih so pognali Nemci v zrak enega naših zakopov ter so skušali prodreti s pomočjo treh infanterijskih polkov. Vse te naskoke in druge, katere se je vprizorilo iz St. Hubert, se je uspešno zavrnilo. Iztočno od reke Maas ter v Vo-gezih se ni pripetilo ničesar važnega. '' Finančni minister Ribot je izjavil danes v poslanski zbornici, da se ni odredilo nikakih odredb za slučaj vojne in ,da je to ponovni dokaz, da ni Hotela Francija vojne. Francija ni na noben način odgovorna za grozote, ki so došle nad dežele, ki so želele o-stati nevtralne. Protest proti; pranUi cenzuri. Energičen protest proti tiskov- *li ffntarj m dvi^nPi slanci in senatorji, ki so obenem žuriialisti. Na tozadevnem zborovanju se je sprejelo izjavo, katero se bo predložilo justičnernu ministru. Aristide Briand je predsednik državnega sveta. Komitej žurnalistov, med kojimi se nahaja tudi bivši ministrski predsednik Clemeneeau, bo zasledoval zadevo tudi v nadalje. Belgijski listi ne izhajajo. Amsterdam, Holandsko, 18. decembra. — Izjalovili so se vsi poskusi novega vojaškega gover-nerja v Belgiji, generala Bissitog, ki je hotel napotiti belgijske liste, da bi zopet pričeli izhajati. Uredniki prejšnih listov v Bruse-lju in Antwerpenu so se odločno branili ugoditi željam nemškega governerja. Izjavili so, da ne bodo preje započeli z delom, dokler ne bodo odšli Nemci iz Belgije ter se bo zopet nastanila belgijska vlada v Bruselju. Nov davek za Belgijo? Berlin, Nemčija. 18. decembra. "Generalanzeiger" iz Duessel-dorfa poroča, da je naložil general Bissing belgijskemu ozemlju nov davek v znesku 384,000,000 mark, katere je treba plačati v dvanajstmesečm-i obrokih. Položaj v Italiji Rim, Italija, 18. decembra. — Že več dni se je glasilo, da bo odredila Italija delno mobilizacijo svoje armade. Vlada je obja vila nato uradni^ dementi v katerem se glasi, da nima nikakega namena odrediti mobilizacijo svoje armade. Knez Buelow. ki je bil imeno-i van posebnim poslanikom v Itali-i j', jc dospel daxies zvečer sem kei s posebnim viakom. Takoj i nato je imel posvetovanje >: ministrom za zunanja zadeve, baronom Soiinino. Pričakuje se važnih odločitev v zvezi !; prihodom kneza Buelowa. i Zajeti paraik. Pariz, Francija, 18. decembra. Mornariško minist^tvo je danes objavilo, da je angi»ška križav-ka "Empres of Japan" zajela ptemogovni parnik "Exford", na kateren so se nahajali trije častniki i»- 40 mož posadke nem- 1 ške križarke "Emden", katero ; se je potopilo ob Coeos otočju. I i Razveljavljena smrtna obsodba. < London, Anglija, 18. decembra.'] Kriminalno apelacijsko sodišče je danes razveljavilo smrtno ob- • sodbo naturaliziranega angleške^, ga podanika Nicholas Ahlers-a. j ki je bil spoznan krivim veleiz-p daje ter bi moral biti ustreljen | < dne 10. decembra. Ahlers je bil 1 preje nemški konzul v Sunder- 1 Dospela je J VELIKA PRATIKA ka leto 1915. 1 V tej Pratiki so tiskani tudi: 1 Zakoniti prazniki v Zdr. državah. — S pomenski dnevi. — Postne \ pristojbine. — Volilna pravica. — Kako pridobiti homestead. -— O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nmrtala imena severo-ameriikih držav. — Naselniške določbe. — Dan dela 1 — Labor Day. 1 Pratika velja 8 poštnino vred ' 12 centov.* Razprodajalci jo dobe 1Q0 ko- 1 madov za $8. 3 i Slortnic Publishing Oo? < land Borough ter je baje pripomogel k temu, da so se nemški rezervisti vrnili domov in sicer v času po izbruhu vojne. Poročilo o ekspediciji nemške mornarice. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Danes je bilo objavljeno oficijelno poročilo glede pohoda nemške mornarice proti angleški obali. V poročilu se glasi: "V bližini angleške obali so pod vzeli štirje angleški rušilci v meglenem vremenu brezuspešen naskok na naše ladije. Baterije v Hartlepool se je prisililo, da so umolknile in razdejalo se je tovarno za plin. Z naših ladij je bilo opaziti tri obsežne požare v mestu. Nekaj strelov obrežnih baterij je zadelo naše ladije, vendar pa so povzročili streli le majhno škodo. Dva rušilca sta se potopila. London, Anglija, 18. decembra. Reuterjeva a gen turu je sporočila vest, da se je oficijelno naznanilo potop dveh angleških tor-pednih čolnov rušileev. Nemško oficijelno poročilo vsebuje sledeče stavke: "Na vožnji proti domačim pristaniščem so napadli naše križarke štiri angleški rušilci, kojih enega se je potopilo, do-čim je drugi pobegnil, a težko havariran. Na drugem mestu se je potopilo nadaljni angleški tor-pedni čoln rušilec." Izgube Angležev so bile malenkostne. 1 Buenos Aires, Argentina, 18. decembra. — Izgube Angležev v pomorski bitki v bližini Falkland otokov, ki je bila tako uso-depolna za nemško brodovje admirala Spee, so baje znašale le štiri mrtve in 56 ranjenih. To poročilo je prinesel poveljnik argentinske križarke "San Martin", ki se je sestala v zalivu Nouvo z angleško križarko 'Car-navor'. Glasom tega poročila so pričeli Nemci streljati na razdalja 13,000 jardov, dočim so otvo-rrli Angleži ogenj na razdaljo 8000 jardov. General Botha ima mir. Cape Town, Južna Afrika, 18. decembra. — General Louis Botha, ministrski predsednik južnoafriške unije, smatra ustajo za j končano. Vzel si je dopust ter se : I je podal na svojo farmo. V bodo- 1 če namerava voditi kampanjo : 'proti južno-zapadni nemški Afri- : ki. Nemški begunci. Washington, D. C., 18. dec. I« Državni department je dovolil j danes 500 nemškim ženam in dekletom, ki so pobegnile iz Šang- ! haja na Kitajskem, da zamorejo prosto potovati skozi Združene , države. * j J ( Ujeti ameriški šoferji. Douglas, Ariz., 19. decembra. - ' ,V Fronteras, Sonora, so zaprli ; brez vsakega posebnega vzroka tri ameriške šoferje. Aretirali so jih, ko so popravljali neki avtomobil. Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in sa to ne vemo kedaj dospejo tem "Mohorjeve knjige". Kakor hitro bodemo obveščeni, da se nahajajo na kakem par-nflen, bodemo to »^a^m Zato zasedaj v ikomur si ionmo nstre-H e Umi totfmik Telefon jo je reši*.. Sapulapa, Okla., 18. decembra, Telefonistinja Kate Nurvell je ponoči nenadoma zaslišala zvone-nje električnega zvonca. Vprašala je po telefonu, katero številko naj odpre; odgovora ni bilo, pač je pa slišala sledeče besede: "Pustite me, pustite me, saj vam rada povem, kje je denar" Zapomnila si je številko in odšla na policijsko stražnico ter alarmirala policijo. Stražniki so šli v hišo trgovca Freda Allena in videli, kako je neki črnec davil trgovčevo ženo. Črnca so aretirali, preplašena ženska je pa 'pozneje izpovedala, da je vlomil v njeno hišo in jo hotel oropati Če bi jie bil telefon slučajno odprt, bi jo črnec skorajgotovo umoril. Mraz, Elmira, N. Y., 18. decinebra.'— V Waverly, N. Y., je kazal danes zjutraj toplomer 25 stopinj pod ničlo. Pittsburgh, Pa., 18. decembra. V mestu je kazal danes toplomer 8 stopinj pod ničlo, *v okolici pa od deset do dvanajst stopinj. Zadnje dni - je padlo pol čevlja snega. Triumf generala Ville. Washington, D. C., 18. dec. — George C. Carothers, posebni a-gent državnega departmenta, ki je bil več mesecev v družbi generala Ville, je bil poslan danes v Naco. kjer naj bi poskrbel za to, da Mehikanci konecno prenehajo streljati na ameriško ozemlje. Provizorični predsednik Gutierrez je odposlal 15,000 mož na zapadno obal Mehike in čete Zapa-te so zasedle Pueblo, katero so odvzele pristašem generala Car-(ranze. Iz Mexico City se je danes sporočilo, da je prišel Villa na čelu več tisoč vojakov v Guada-lajaro kot triumfator. Vse črte Narodne železnice se sedaj reparira. V'Aguas Calien-tes dela v reparaturnih delavnicah 4500 mož in sicer za določeno minimalno plačo en in pol pe-za na dan. Denarje v staro domovino. Promet s Avstrijo se Je tolik« zbolj šal, da zopet pošHjamq de« nar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na imfe način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose« bam, bodemo istega vršili pošiljat teljem. V sedanjem pološaju pa ni ml« zliti, da bi denar dospel v roke na« si ovij en ca tako hitro, kakor pr* je v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali is Evrope sem 22 de 26 dni in v približno tem času bo« de denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom« da začasno pošiljajo le za nujni potrebe in sa enkrat ne več k» kor 500 K. Cen«; K 9 K $ 1.19 100...« 10.00 rio.... 2.10 110.... 22.00 15.... 8.10 120.... 24.00 90.... 4.10 1S0..„ 26.00 26.... 6,10 140.... 28.00 80.... 8.10 160.... 88.00 86.... 7-10 160.... 82.00 40.... 8.10 170.... 84.00 «.... 9.10 180.... 86.00 60.... 10.00 190.... 88.00 6S.... 11.00 200... 40.00 60.... 12.00 260.. „ 50.08 66.... 1800 800.... 80 00 70.... 14.00 860.... 70.0 > 75.... 16.00 400.... 80.00 ».... 16.00 4S0.„. 90.00 8S.... 17.00 100,00 M.... 18.00 ^jmpgA njurm BMsasm "GLAS NARODA" (Slovenk Daily.)«* Owned and published by the Slovenic Publishing Co. (a corporation.) t'RANK SAKSER, President. LOUIS BENEDIK, Treaaurer. i Hace of Business of the corporation and addresses of above officers : 82 Cortlandt Street,, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto relja list za Ameriko in Canado........................$3.00 * pol leta....................... 1.50 ' leto z?, mesto New York........ 4.00 " pol leta za mesto New York ... 2.00 " Evropo za vse ieto...........4.50 " pol leta.............2.55 "četrtleta............ 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzeinži nedelj in praznikov. "GLAS NARODA*' ('' Voice of the People") •.š-ijed e very day except Sundays and Holidays. Subscription yJarly $3.00. Advertisement on agreement. D pi-i brez podpisa in osobnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosi t », da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopi - jm in požiljatvam naredite ta naslov: . i "GLAS NARODA" "2 C 'ft land t St., New York City. , Telefon 4G*7 Cortlandt. r^rsUN AssoatfBflk feiB K smrti Davorina Jenka —o— One 'J.>. novembra je umrl v Liudjjini starosta slovenskih ^ i; - ij. v. Davorin Jenko. Ži-j \ top^ni obris smo objavili na 1 ■ i nii-slu. tu j>a hočemo dati i' "-.i par mislim, ki so v zvezi s s " i li^ti sn prinesli ne- !< ■ ire. r. .-imo mlačne nekrolo-j " i i' 'i laki. ker bi drugače j H'- .«tf! < m In l i belega dne. Cenzor! ! 1 [» 1 Tlal in mesto nekrolo-jra i-i >e nahajal v listu prazen i '•'hi .i" -"t^vu marsikoga! • ■ -i >t. da je umrl I>avo-11 ; 11111 ki je s svojo ju-1 r " ;-< >!.njo "Naprej zastava! SI.! v.-!"* veliko pripomogel, da so j 1"' • št-\i!ni >!<»vanski rodovi i*--it stii! ' • I. id-ja /druženja, Slovan-stva. / iprl je J,, meiula z ve-seljeu, jih j,. bil zaprl, kajti niee-ir m bilo vee na svetu, kar bi ga moglo vzdržati pokonci, kar bi mu moglo dajati moči. 1'mrl je v razočaranju in prav je storil, da je umrl. . , l'e .m "Naprej zastava Slave!" je postala narodna last vseh slovanskih rodov. Sprejelo se jo je \ r'-perloar vseh slovanskih godb, vojaških in civilnih. Glasila se je /e v bitki pri Plevni 1. 1^77, k > so šli ob njenih zvokih vn>ki polki v boj za osvObojenje balkanskih Slovanov. Glasila se je neštetokrat pozneje in tudi v rusko japonski vojni. — glasnik bodoeega združenja, Slovanov. Hglustla se je menda tudi v zadnji >u ' asu, a v tuji službi, v službi proti Slovanom. Oneeašeena je bil« in skladatelju se je gotovo kreilo sree ob misli, da se jo uporablja kot navduševal no sredstvo proti Slovanom. Rajše naj bi ne bila nikoli zagledala belega dne ter naj bi izzveneli zvoki v sreu skladatelja samega. Ponižana, strta kot sree skladatelja, kot narod, iz katerega je bila vsklila. .. « Več je hotel. Pred vidišeeni v Plznu na Češkem je bil obsojen neki Fr. Nemec na 48 ur zapora. Ko je bila razglašena sodba, pa je prosil ob-J sojenec, da bi mu zvišali saj eezj tirno kazen za najmanj en mesec. 1 Ali te brezplačne oskrbe čez zi-jl Dopisi. ! Collinsburg, pa. _ yem, da je v naši naselbini dosti rojakov, ki i znajo bolj še sukati pero kot jaz; ker se pa nobeden nič ne oglasi, sein se jaz namenil opisati tukajšnje razmere. Kakor drugod, so tudi tukaj delavske razmere ne le slabe, ampak za nič. Tukaj sta 2 rova, oba last Pittsburgh Coal Co., ki oba počivata; prvi že več kot tri mesece, drugi več kot en mesec. V bližnji okolici so pa rovi, ki obratujejo, tako napolnjeni z delavci, da sploh ni dela za dobiti. Zato je večina rojakov doma pri gorki peči, kar je sedaj naj-, boljše. Kedaj bo volja kapitalistov, da se začne delati, se pa še nič ne ve. Kaj je njim mar, če de-( lavec nima niti najpotrebnejšega. — Pred kratkim smo tukajšnji rojaki mislili pričeti s kon-zumnim društvom, pa se nam je stvar ponesrečila, ker smo začeli, zidat hišo pri strehi. Ni moj na-j men koga žaliti, stvar sem omenil zato, ker želim, da bi se uresničila. Skoda, take priložnosti, morebiti nikoli več ne bomo imeli! — Z zanimanjem prebiram J tudi mnenja naših rojakov o evropskem položaju. Jaz se strinjam popolnoma z dopisnikom iz Newark. Ohio, v št. 29*2. G. N., tistim pa, ki se ogrevajo za vojno, priporočam, naj gredo vsaj za en teden v takozvane strelne jarke. Nasprotno se pa ne strinjam z g. Blatnikom, ki .priporoča, da bi se zvezali z angleško vlado. Vsak pametno misleč človek more vedeti, I da so vlade vse enake. Vrana vrani ne rzkljuje oči. Za to se bomo. morali že sami pobrigati. Sploh je' pa vse skupaj neumno, naj bo ee-sar ali kralj. Peter ali Pavel. Ni-setn ne z enim ne z drugim, ker vse vlade niso veliko vredne, in ne odobravam pisanja takih, ki vso krivdo z vračaj o na eno stran. Avstrija je zato obsodbe vredna, ker je začela. Kdor izmed čitate-ijev je nepristranski in nami namena ščuvati naroda proti narodu. mi bo potrdil. Tisti pa, ki ščuvajo narode, bi veliko boljše delo opravljali, ako bi ljudstvo pod-učvvali, da en sam narod ničesar ne naredi, ako se spunta. G. Blatnik to lahko sam ve. Zaradi tistih par mogotcev, ki imajo vladno krmilo v rokah, se ne sme celega naroda obsojati. Mislim, da je večina Slovencev proti vojni in to je tudi prav! Pozdrav! — John Langerholz. Steelton, Pa. — Delavske razmere se niso nič predrugačile in mislimo, da se tudi tako hitro ne bodo. Kar so mar kapitalistom reveži. kaj se brigajo za delavski narod? Tukaj je veliko deklet, ki bi rade stopile v zakonski jarem, pa ne vem, zakaj še vedno čakajo. Boor ve, kaj je temu vzrok? Bom potem sporočil, ko bodo prazniki minili, ko bo nastopil veseli predpust. Vsem želim, da bi se jim čimprej uresničila najsrčnejša želja. — Jožef Vidmar. Davis, W. Va. — Sedanji položaj v stari domovini razgreva tudi tukaj bi vaj očim rojakom slovensko kri. Jaz mislim, da se hi potreba razburjati nobenemu, tudi če izgubi Avstrija sedanjo vlado. Vsak Slovenec, ki se poteza tu Avstrijo, zasluži klofuto. Oni. ki količkaj pozna razmere, v katerih živijo Slovenei v Avstriji, se ne bode nikdar zavzemal zanjo. Dragi rojak! Povej, ali si kedaj slišal, da je Avstrija ščitila Slovence! Nam se ni treba brigati za sedanji evropski položaj. Vsi Slovenci naj se pobrigajo za obstanek našega naroda tu in v stari domovini. Ne bodimo narodni izdajalci, katerih je dosti med nanri. Našim otrokom, če jih bo-demo imeli, vcepimo v mlada srca narodno zavest, zakaj ravno to je potrebno za napredek našega naroda. Poznam %eliko družin, v katerih so stariši Slovenci, otroci pa žalibog ne razumejo niti besede. Prišel sem v dotiko z družinami, pri katerih oče in mati razumeta tako slabo italijansko, da se še s svojimi lastnimi otroci ne moreta pogovoriti. Če kdo takega otroka kaj ]>o slovensko vpraša, mu odgovori: "No capiseo slavo!" Dokler bode med nami, rojaki, taka vzgoja, bode slovenski narod vedno slabič. — Andrej Kocjan. Milwaukee, Wis. — Skoraj vsi dopisniki se pritožujejo nad slabimi delavskimi razmerami. Tudi jaz se ne morem v tem oziru nič pohvaliti. Dela se sla'bo, zato pa* ne svetujem nikomur sem hoditi. Pred kratkim je umrl tukaj rojak Prank Rupnik, ki je bolehal že kakih pet let. Tukaj zapušča žalujočo ženo in dva sinova. Ustrelil se je tudi rojak Luka Vertač- 1 aik, 14 j.e bil u^ed tukajšnjimi ro- ] ! i Ijaki zelo priljubljen. Pozdrav!— 1 j John Jaklič. jI Milwaukee, Wis. — Pred krat- ' kem sem eital v "Glasu Naroda" ] pismo, poslano iz Chicage, v katerem zatrjujejo pisci, da je av- ! strijska vlada zato dala zapreti 1 prejšnjega ljubljanskega župana ! Ivana Hribarja, ker je hotel sle- ■ pariti z nekim denarjem. Jaz pa rečem, da je to nesramno obreko- . vanje. Ne vem, ali so bili omenjeni pisci tako slabo podučeni v : tem, ali iz golega sovraštva do vsega, kar slovensko misli in čuti, obrekujejo Ivana Hribarja. Jaz poznam Hribarja že mnogo vrsto let, imel sem priliko tudi z njim občevati, zatoraj lahko rečem, da je Hribar poštenjak od nog do glave. To mi bo potrdil vsak človek, kateri ga pozna. Kako neva-1 ren se je zdel Hribar avstrijski vladi, nam dokazuje, da je bil dvakrat izvoljen za župana mesta Ljubljane, pa vlada je vsakikrat izvolitev odklonila, ker je bil preveč vplivna oseba med slovenskim narodom. Ob izbruhu evropske vojne se je avstrijska vlada hitro 1 spomnila" nanj in ga za nekaj časa spravila na varno. Avstrijska ; vlada je dala zapreti Ivana Hribarja zato, ker je zaveden Slovenec in Slovan. To morda zadostuje. To ni za Hribarja nobena sramota, na to je lahko ponosen. — Da bode slovenska javnost zvedela. kakšne slovenske janičarje imamo v Milwaukee, vam navedem kratek pogovor, katerega sem imel z nekim slovenskim rojakom. Kakor povsod, tako tudi ! v Milwaukee večkrat razpravljamo, kedo bode zmagovalec v sedanji evropski vojni. Nekateri Ipovdarjajo, da bodo Angleži, Francozi in Rusi, drugi zopet, da bodo Nemci, Avstrijci in Turki. Ko se tako pogovarjamo, se oglasi eden izmed slovenskih rojakov ( katerega ime še zaenkrat zamol-čim), da Nemčija ne more nikdar izgubiti, magari da se cela Evropa združi proti njej in še Amerika povrhu. "Kaj bodo Angleži,1 Francozi in Rusi (psovk, katere je rabil P1'* tej priliki, ne imenujem). Slovenci še pri Nemcih v pošte v ne pridejo. Slovenski na rod je še preveč neumen in zabit in pa preveč siromašen. Ta narod je še sto let za Nemci!"' Nadalje pravi: "Ko sem jaz potoval po Nemškem, sem bil poysod prijazni* sprejet in dobro potrežen; mesa, krulia in vina sem imel v izobilju, ko pa pridem na Slovensko. pa še koruznega kruha nisem dobil. Meni se je nemška kri tako vcepila v moje žile, da sem zn nemški narod pripravljen vsak dan preliti do zadnje kaplje svojo kri. Slovenski narod pa sovražim iz dna svojega srca." Tako je govoril sto venski rojak, ki ravno sedaj živi od usmiljenih J src slovenskih rojakov. Če bi ga '■ sedaj ne podpirali slovenski rojaki, bi moral gladu konec vzeti, on in njegova družina. Zdaj vas pa vprašam, dragi rojaki, ali smo si Slovenci sami krivi, da smo še : bolj siromašen narod kot je nem- ' ški, ali nam niso tega krivi Nem- 1 ci, ki nam naš slovenski kruh ta- 1 korekoe iz ust trgajo?! Ali je morda slovenski narod sam kriv, : da še ni t;iko izobražen kakor je 1 nem-ški, ali nam ?ii vsega kriva vsenemška avstrijska vlada, ki ' nam ne da za to potrebnih šol?! Ki nam ne da druge izobrazbe ; kakor svinca iz pušk in kanonov! : Vse tukaj v Milwaukee živeče zavedne Slovence pa opominjam, naj ne podpirajo takih slovenskih saloonerjev, ki v javnosti razglašajo, da vržejo skozi vrata vsakega Srba, ako se le k njim prikaže, ki sovražijo vse, kar slo- i vansko misli in čuti. Držite se be- : sed Krista, ki je rekel svojim u- , čencem: Kdor vas zaničuje, mene , zaničuje. Listnico uredništva pa : vprašam, zakaj takih turških patriotov ne priobči s polnim imenom. da bi se jih tu živeči zavedni Slovenci znali izogibati kakor steklega psa na cesti? — Delavske razmere so tukaj prav slabe. To nam dokazujejo dejstva, ko vidimo številne trume brezposelnih hoditi od tovarne do tovarne, pa nikjer ne morejo dela dobiti. Zatoraj ne svetujem nikomur sem! hoditi dela iskat. Če se razmere kaj izboljšajo, bom že sporočil.' Na društvenem polju prav dobro j napredujemo. Imamo več različnih^ društev, izobraževalnih in podpornih, ki spadajo k različnim Jeduotam iu Zvezam. Naj-! bolj napreduje društvo Sloga št. ; 16 S. N. P. J. Rojaki, ki še niste, pri nobenem društvu, sedaj se ' vam nudi lepa prilika, -posebno za one osebe, ki nimajo svojcev, se lahko zavarujejo za malo po^K smrtnino in za več bolniške pod-!] pore. — Pred kratkim sta se tu- < wtmm ——----■—...... kaj poročila dva slovenska roja- i I ka, namreč Frank z Mary Novak i in Frank Rovšek s Kristino Der- i mastja. Ženina sta doma od D. M. v Polju pod Ljubljano, neve- : sti pa pod Šmarno goro na Go- < renjskem. Na obeh ženitovanjih < smo se dobro zabavali. — Vsem zavednim slovenskim rojakom ši-; rom Amerike želim vesele božične praznike in srečno novo leto; vsem turškim patriotom pa, da jih Allah blagoslovi s svojo milostjo in da se enkrat znajdejo v, njegovem naročju! — F. L. Grafton, Wis. — Žalostno je,' da se še nahajajo tako zasleplje-j ni ljudje, kateri so proti vsemu, kar bi jim bilo v blagor in korist. I Xa smrt obsodijo skoraj vsakega, I kdor zine kakšno besedo zoper j avstrijsko vlado. Ne vidijo pa,i kako krivično že od nekdaj rav-j na avstrijska vlada s Slovani. — Pred kratkim sem čitam v listnici j uredništva dvoje pisem; enega je pisal A. B. iz Milwaukee, Wis., drugega pa G. B. iz AValkerville, Mont. V neumnosti prekašata drug drugega. Slednji pravi celo:' 'Ne doli v, orožjem, ampak gori!'; Mari še ni dovolj sirot in siroma-! štva? Ako si tako vnet za vojno,; pojdi v Avstrijo, da te pošljejo pred ruske topove! To mi je dalo obenem tudi povod, da na tem mestu povem svoje mnenje. Avstriji so že od nekdaj Slovani trn v peti. Prejkoslej bi nas rada uničila ; ne dovoli nam pravic, katerih smo ravno tako deležni kakor Nemci. Naklonjena nam je samo zato, da smemo plačevati ogromne davke; naklonjena jim je bila. ko so smeli slovanski polki prvi iti v ogenj ob ruski meji; naklonjena jim je bila, ko so se šli borit za oholega Nemca, kjer jih je na tisoče izgubilo življenje. Rojak I. Blatnik predlaga, da bi u-stanovili slovansko zvezo in tako skupno z angleško in francosko vlado delali na to. da dobimo slovansko vlado. Časti vredno je postopanje rojaka Blatnika; nianj-i ka nam pa enako požrtvovalnih mož. Le tako naprej do cilja, do katerega hočemo in moramo priti. Otresimo se verig, v katere smo bili vkovani stoletja! — Fr. Kle-menčič. Ely, Minn. — Mesec gruden je tudi tukaj zelo prijazen. Čeravno 1 se bližamo Božiču, so še vedno! lepi suhi dnevi. Sneg se je pokazal, da je bel, čez par dni je pa zopet izginil. Danes, ko to pišem, je lep solnčni dan. — Glas Naroda prav radi prebiramo, ker tako nepristransko poroča o evropskem položaju. Vojna je nekaj groznega. Že ameriški general Sherman je rekel, da je vojna pekel. Bliža se božični čas in namesto, da bi vladarji klicali: "Mir ljudem na zemlji!", se družijo z najhujšim sovražnikom krist jurist va, s krvoločnim Turkom. Ravno ta Turek je pred par stoletji požigal naše vasi, klal naše otroke in skrunil ženske. To pa res lepa zveza, na katero sta avstrijski in nemški tesar lahko po-rnosna. Daudanes se mnogo piše o evropskem položaju. Vsak piše po svoje, vsaka glava ima svojo pamet. .Jaz sem le tega mnenja: Ako sedaj ne odpre vojna Slovencem oči, potem smo izgubljeni za vedno! Ker nas niso mogli z davki dovolj kaznovati, so nas kaznovali z vojno. In ta kazen je strašna, te kazni nismo zaslužili. tipam, da bodo Slovani pokazali Avstriji in ji dali, kar zasluži! Pozdrav! — Naročnik. Zagovor prohibicije. Washington, D. C., is. dec. — Senator Sheppard iz Texasa se-stavitelj resolucije za zvezni amendment za splošno prohibici-jo, je danes priporočil v senatu sprejem te resolucije. V glavnem je govoril proti argumentu, da pomeni resolucija omejitev pravic posameznih držav. Odlikovanje. Berlin, Nemčija, 18. decembra. Nemški cesar je odlikoval državnega kancelarja Bethman IIoll-wega z železnim križcem prvega (reda. Cesar je popolnoma ozdravel in se bo v teku nekaj dni vrnil k, j fronti. Vesti, da je imel cesar j 'pljučnico, niso bile resnične. j ^ i Ncbene^a ultimata. Washington, D. C.. 17. dec. —j Brigadni general Bliss, ki se nahaja v Naeo. Ariz., je sporočil j državnemu department!, da so' vse govorice, da je poslal Villo-' vemu generalu Maytoreni uiti-! matum, neresnične. Iz Mexico j City poročajo, da bo provizorič-■ni predsednik Gutierrez v bodo-l Če preprečil vse smrtne obsodbe, | - ■- T .....- ■ _________"J in da bo vsakega uradnika, ki bi se predrznil obsoditi koga na smrt, občutno kaznoval. Mehiški vojni minister je rekel konzulu Sillimanu. da so se vse smrtne obsodbe * izvršile brez vednosti oblasti. | LISTNICA UREDNIŠTVA. F. G., Pineville, Minn. — Če hi BI at ni ko ve dopise malo natanč-j nejše prebrali, bi gotovo ne po-| slali takega dopisa. Mr. Blatnik ni v svojih dopisih sramotil slo-' | venskega naroda. Dopise takega takega Slovenca, ki si upa sramo-; titi ali zaničevati naš narod, ne 'sprejmemo v list. Kar je govoril I Mr. Blatnik, je bilo pošteno in' resnično. Potrebno je le, da narod j sam i/pregleda. Da bodo tudi j j drugi rojaki vedeli, v kaki zmoti j i ste, nam dovolite, da priobčimo: 'iz vašega dopisa par odstavkov:; I "Odgovorim toraj gospodu Blat-j Iniku. ker mora vsak Slovenec in Slovenka pripoznati, koliko trpijo naši rojaki, ki se bojujejo na vse strani. Koliko gorja in bole-j 'čin prenašajo. Ko sem prvikrat; 'bral Blatnikov dopis, me je zabolelo srce. Zakaj vendar zasramu-! i je svoj slovenski narod in mu želi ; pogubo. Zakaj želi Srbu-ubijalcu zmago ? Živela Avstrija in njena zaveznica Turčija!"— Toraj kot smo že rekli: Mr. Blatnik ni niti v enem dopisu sramotil slovenskega naroda, pač je pa želel, da narod doseže ono, do česar je o-'pravičen in po čemur hrepeni! Alcjzij Musar, Milwaukee, Wis, Ce govorite pTimetno, pošteno in premišljeno, naj presodijo čitate-lji. S pismom, ki ste nam ga poslali, si gotovo niste dali dobrega izpričevala. Toraj kot že rečeno, čitatelji naj presodijo. Vaše pismo se glasi: "Že sedem let berem Glas Naroda, toda sedaj ni več Glas Naroda, ampak list prokle-tega lajanja. Kaj pa upijete s tistim prokletim velikim grlom na nas Slovence? Kaj pa mislite, če ste Vi od tistega nesramnega ljudstva podkupljeni, da moramo mi. nedolžni Slovenci, poslušati Vaše nesramno lajanje? Vaše nesramno lajanje tiskajte v ruskem jeziku, pa ne v našem slovenskem. Kakšne posledice boste pa imeli Vi od tega? Ali so list Glas .Naroda napravili mi ali Rusi.'"-ISvetujemo vam, da malo natančnejše preberete naše članke, potem boste vedeli, s kom smo in proti komu smo. M. J., Cleveland, O. — Da, roman "Doli z orožjem!"' bo izšel kmalo po Božiču v posebni knjigi: NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem t Upravništvo Glas Naroda. NOVO! NOVO! "SVETOVNA VOJNA . Popis pricetka sedanje vojne « 33 lepimi slikami in velikim sem-ljevidom Avstro-Ogrske. Čisti dobiček te izdaje •« bode oddal "Podpornemu društvu Tdo? in sirot" padlih ilovenskih moi v sedanji Tojni. Rojaki, pomagajte dobri stvari t Cena zvezka 25^. Naroča m pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—30-12) Rad bi zvedel za svojega rojaka MIHAELA BRTONCEUI, ki je imel naslov Box 17, Zenith, N. Dak. Pred dvema letoma sva skupaj potovala iz starega kraja s parni kom "La Provence". Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi.— Martin Močnik, Box 71, Kingston, AV. Va. (18-19—12) t Gospa MARIJA KASTELK1 na 82.") Blaine Ave., Elkhart, Ind., je umrla dne 3. decembra opoldan po dolgi mučni bolezni; bolehala je na vodenici. Rojena je bila 3. februarja 187G v Toplicah na i Kranjskem. j Tukaj zapušča moža Jožefa Iva-(stelic in mater Frančiško Russ j ter dva sina Alberta in Edvarda 'in dve hčeri Marijo Štrukelj in jJosipino Kastelic, vsi v Elkhart, : Ind.; brat Frank Russ, sestre j Frančiška Hren, Josipina Mervar, »Roži Rupnik in Cecilija Brodnik , se nahajajo v Clevelandu, O., in j okolici. Frank Russ, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O. S-iill- \ Kašelj in prehlad J ^ vnetje sapnika, oslovski kašelj, bolno irrlo, hripavost in davica 4 ^ se pravilno zdravijo s pomočjo ^ ! "Zelo sem zadovoljen s Scvero- | ► - K— T-kfl lil vim Bnlzamem za. pljuča. Imel . j v —. __ _ ,isern hud kadelj in dolgotrajno ~ ► mi ■ "rMT ■ ■ ■- ■ - it m vnetje »vpnika. toda ko sem poru,- 4 bil dve steklenici iOTerovega Bal- ~ ► n H B O JI H18 zaina za pljufa v kakih dveh ted- 4 IN! £l B A lili nih. je kafelj izginil in moje ^ ► E.-J 0_tt.J r^ 19 S zdravje se je splošno zboljSulo. 4 " ^^ * "" Prosim objavite te vrst ice. da bodo " ► —" ■' —— drugi čitali o izbornosti Severovih 4 pripravkov." John Balok, " ^ FOR LUNGS L--^^ J ► —] ■ m i. i.i^t^-— Ne recite lekarnarju samo: "Dajte , mi kaj zoper kašelj". Omenite Seve- ^ t [Severov Balzam za pijača]. ra's Balsam for Lungs in ne vzemita i L, Je zelo uspešni pripravek kar potr- nadomestitev. ^ . juje sledeče pismo, katero smo Cena in 50 centov. ^ pred kratkim prejeli: v vseh lekarnah. 4 ►___< Za rabo v zvezi pri zdravljenju j Ali že imate svezek i & kašljev in prehladov priporočamo _ „ , < ► Ssvera's Cold and Grip Tablets I Se,6ro,ega AlraaHl,a 23 l9l5? < ► r _ ,, ,, , Ako ne, dobite Era od vašetra A [Severovo Tableto zoper prehlad in ' ' e < ^ hripo]. Cena 25 centov v lekarnah. j lekarnarja ali od nas. ^ £ 1 1 ; — —— , ► W. F. Severa Co.. Cedar Reptds, Iowa - - na ... veliko plesno veselico, katero priredi Društvo Slovenski Bratje štev. 23 S. D. P. Z. v soboto, dne 2 5. decembra 1914, V MIKE BULLIC-EVI DVORANI, na 2nd Street, V THOMAS, W. VA. Vstopnina je samo 50 centov. Na veselici bode igrala Slovenska premogarsKj godlia iz Thomas, AV. Va. Tempotom so uljtidno vabljena vsa sosednja slovenska društva iz Thomas in Davis, \Y. Va., da se udeležijo veselice ter s t. iu pripomorejo k boljšemu uspehu. V enakem slučaju bode vedno tudi naše društvo vrnilo obisk. Med veselico bode srečkanje šaljivih dobitkov. Gospe in gospodične v spremstvu moških so vstopnine i>ri>s{,'. Pričetek veselice točno o!> 2. uri popoldan. Za vsestransko postrežbo bode skrbel tozadevni odbor. Za obilno udeležbo se priporoča O D B O E, Najmodernejša TISKARNA "GLAS NARODA" izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah, j Delo okusio. Izvršuje prerode t druge jezik«. Unijtko organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, p&mfleti, ceniki itd, j Vsa naročila pošljite Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ifgfliraniiM^ Velika vojna mapa I vojskujočih se evropskih držav. Velikost J© pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej jejnatančen popis koliko obsega kaka država, E kolikolima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. j Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih f držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, FrauHj*, r Belgije in Ji albanskih držar. Vsi so vezani v platno in - vsak stane 50 centov. j Naročila in denar pošljite na: J Slovenic Publishing Company, i 82 Cortlandt Street, New York, N. Y* [ ■■■■■^■■■■■(■■fHpiHHiiKainBiMnMKi«) Prizori iz pristaniških mest, katera so obstreljevale nemške bojne ladije. ^ALONQ "THE 'WATEFP- FRONT AT ^^XHARTLEPOOL ■5? S SCARBOROUGH whitbvSN^ ABBEY X ENGLISH PORTS THAT WERE &OMBARDED BV^GERMAN^SSM^^RORT HELIGOLAND. a _ SITUACUSKI NAČRT LEGE BOMBARDIRANIH ANGLEŠKIH MEST. ^ artleCJW. He k Mnenja naših čitateljev o evropskem položaju. ]{<-s.»'i1h da l«»s*'do j lavi prego-! Vor, in /. Im-m^I si' vname večkrat tudi j i r« tfp, ali v tem slučaju, zelo neugoden m-sporazum za nas Slovriicf v AmerikU Itazdeljeni j rtino \ dva tabora, ter vpijemo: "Živnla Avstrija" na eni ter: i *'Živela Srbija * na drugi strani J Teško je presoditi, kdo ima prav.! Po mojem mnenju nima prav ne eden niti drugi, zopet po drugi strani pa oba. Oni. ki vpijejo Živela Avstrija"', imajo prav zato, ker bi n<* nam Slovencem tudi pod nobeno slovansko vlado m- godilo nič boljše kot v Avstriji. Srbofili imajo tudi prav, če mislimo, kako bi Slovenei veliko bolj napredovali, ako bi imeli iste pravice v resnici, kot jih imamo na papirju. Toda pustimo to. Dobro nam ne bo niti pod to niti pod drugo vlado. Edina izjema jc, ako nastane kje v srednji Evropi Ijtidoviada, in kakor vse. ka-kaže, bo nastala prej ali slej. Pe-čajmo se /. vprašanjem: kaj smo in kaj hočemo biti? Naš mili narod je žalibog še vedno tako neumen, da hoče biti v prvi vrsto katoličan. S tem mi-f>li, oslopje poljske in j rusinske gimnazije je bolnišnica, \ licealna poslopja so bolnišnice, in vsa izrabljena do zadnjega najslabšega prostorčka; tudi na hodnikih je nabasano polno ranjencev in bolnikov. Srce pretresujo-čih prizorov, ki se odigravajo med temi zidovi, ne moiem in no-čeiji opisovati — saj te gorja polne slike tudi v Ljubljani niso neznane. Dovažanje v mesto še ni mogoče. Železniška zveza je vsled porušenih mostov še prekinjena, a četudi bi bila otvorjena, kar se. bo kmalu zgodilo, bo moralo maloštevilno civilno prebivalstvo, ki je še ostalo v mestu in ni pobeg-nilo, še dolgo pogrešati svoje u-dobnosti in se zadovoljiti s tem, kar mu nudijo, ogromna vojaška sklad šča. Milijone in milijone vrednosti je tu nakopičenih v zabojih, zavitkih, balah itd., toda treba je štediti... Dolge trenske kolone, ki se od vseh strani po- i mikajo skozi Przemysl, za mesto j n.inajo veliko, ker morajo d.;!j < | k armadi tam zunaj. Ta pride najprej v poštev, potem šele drugi. Jn ker je vsakemu jasno, da mora biti tako in ne more biti drugače, zato nihče ne godrnja, ako mora za zajiitrek namesto običajnega belega kruha jesti težak čmj kruh — še Bog, da ga še ima! Večina mestnih trgovin je zaprtih, gostilne so prazne. Nimajo več ne piva ne vina. Kar so ime-j li, so skozi idoče in garnizijske čete med obleganjem že davno povžile. Sladkor, vžigalice, cigarete in kruh so prave redkosti in plačati jih je treba tako drago, da je greh — vojaška skladišču dajo le omejene količine. Drugega blaga, kakor n. pr. obleke, pe-j rila. kožuhovine, čevljev, krtač, papirja itd. je pač še dovolj do-I biti, a tudi ne ceno. Delavske pla-: če so zelo poskočile, ker povpraševanje je veliko, ponudb pa zelo malo. Rdeče križarke imajo marsikdaj svoj ljubi križ, pred-' no dobe nekoliko mleka. j Pri vsem tem pa vlada v me-jstu tako življenje in gibanje, kakor komaj v kakem velemestu. Vse drugo vsekako prevladujejo brezkončni treni, in trdnjavska policija, ki je opremljena podobno kakor orožništvo, ima velikokrat trdo delo, da razvozlja zme-1 deni klopčič avtomobilov, izvošč-kov in kmečkih vozov. Dodeljeni so ji pa tudi visoki častniki, ki hočejo v svesti si svojega dostojanstva prehiteti druge in za-vozijo iz vrste, morajo čutiti veliko policijsko oblast: mož postave brezobzirno zgrabi za uzde kogar si bodi žival in vsak se mora pokoriti. Ukaz, da se sme samo na levi strani voziti, se z brezobzirno strogostjo izvaja, in na licu mesta se vsak hitro prepriča, kako je koristen ta ukaz in -ta strogost......... Zvečer se razvije velik korzo. pa najsi so ceste suhe ali blatne. Videti je dame v najmodernejših toaletah, svitlo zlikane gigerle. j brezhibno opravljene častnike, ki j pa v množici vojniških postav, ki. I prihajajo s fronte, popolnoma izginjajo. Vse uniforme spo v eno smer: proti kavarni Stieber. kakor moli k luči, da si po dolgem pomanjkanju zopet enkrat privoščijo požirek okusne črne kave in prečitajo od c. in kr. trdnjav-|skega poveljstva dovoljena 'Vojna poročilaZadnji čas dovaža-jo časopise tudi avtomobili; ljudje jih mladim prodajalcem kar trgajo iz rok. kar je razumljivo, ako se pomisli, da dva do tri tedne niso ničesar slišali, kaj se po svetu godi. marveč jim vedno (Ioni na ušesa le ogljušljivo grmenje topov in prasketanje strojnih in navadnih pušk. K temu pride-nimo še noč in dan trajajoče ro-potanje avtomobilov, kričanje in p reki in je van je voznikov, rezgeta-nje tisočev konj, in imeli bomo medlo sliko o pisanem vrvenju, ki sedaj vlada v Przemyslu in nejasno predstavo o gibanju, ki noč in »lan pretresa mesto. Pripovedovanja nekega ogrskega letalca. "i\z Est poroča iz Sobotice: Tukajšnji klepar Anton Haska, , ki se je udeležil vojne .kot pilot, in ki se je ranjen vrnil, pripoveduje o svojih doživljajih "Najprej smo poleteli od Dli-najskega Novega mesta v Budimpešto in od tod v Novi Sad. Bili srno izborilo pripravlejni. Najprej so nas poslali iz" Petrovara-dina nad srbske pokrajine, da doženemo srbske pozicije. Pri Šabcu smo mogli dognati, kje stoje Srbi, kje imajo topove in kako učinkujejo naši topovi. Videl sem. da so imeli Srbi takrat tudi zrakoplove, sistema pa nisem mogel dognati. Srbi nas niso poseb- no nadlegovali. Vojaki so sicer! streljali na nas. nI-o nas pa zadeli. Takrat letal še niso poznali. Ko.smo zapustili Šabac. smo morali v Krakov. Od tam smo izvršili nekaj poletov, ni pa bilo več treba dognati ruskih pozicij in dobili smo povelje, da odjadramo na belgijsko bojišče. Nemška armada je takrat že oblegala Antwerpen. Dobili smo nalogo ! opazovati učinek motornih baterij. Artilerija je oddala nekaj vStrelov in mi sino morali opazovati, ali padajo krogle predaleč ali preblizu. Po naših navodilih so uravnali streljanje. Videli smo. kako grozno so učinkovali streli. Krogle so razrušile južni del Antwerpna. Nad Antwerpnom smo bili najdelj v zraku, 13 in pol ure neprenehoma. Že v Berlinu smo dobili natančno karto mesta ter smo vrgli v mesto lfi bomb. ki pa so povzročile le malo škode. Po padcu Antwerpna smo poleteli ob franeosko-bc Igijski obali proti Parizu. Avstrijska artilerija, ki je bila sodelovala pri obleganju Antwerpna, je stala že. ob Yseri. Po večurnem poletu v 2000 m višine me je opozoril nod-poroenik Lanvi, da leži Pariz pred nami. Po potrebnih pripravah sva vrgla f> bomb v Pariz in sva videla, da je ena dobro zade- la. Spustila sva se nekoliko nižje, da bi fotografirala; takrat sva zapazila, da nam plove nasproti (J ali 8 francoskih letal. Dvignila sva se in začela bežati. Francozi pa so bili hitrejši. Dvignili so se 11 ct < 1 nas in se obračali vedno tako. da so nas potiskali k tlom. Že sva obupala, ko je pri-piul neki nemški 'golob' s strojno puško, ki je začel takoj stre- * ljati. nakar so francoski zrako-plovci zbežali. Nad Parizom nismo ostali dolgo. Poslali so nas nazaj v Tuzlo, kjer smo morali opazovati srbske pozicije. Jiili smo priča, kako so Srbe pregnali iz Bosne. Spoznal sem. da so Srbi obračali že večjo pozornost na letala. To sva izkusila pri Ločnici, kjer so nas s treh strani obstreljevali s šrap-neli ter nam razbili spodnji del letala. Morala sva se spustiti na tla. Izgubil sem zavest ter se zavedel šele v Osjeku, kjer sem izvedel. da sva padla v Drino. Med padem sem bil zadet še od krogle in sem si zlomil nogo. Tudi nadporočnik je težko ranjen. Slaba napitnina. Nevesta: — No, Mici. snoči. na dan moje zaroke, ti je pa moj ženin dal gotovo lepo napitnino. IJišina: — Ah, samo trikrat me je poljubil. Pozor Slovenci! Proda se stara, Slovencem in drugim narodom dobro znana Gostilna (Saloon). Namenil sem pričeti drugo trgovino, zato prodam gostilno za nizko ceno. Uprašajte ali pišite na: ANTON JUSTIN, Box 736, Rock Springs, Wyo. 'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od IV] zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. iJ^jj^J^ ' 'KRACKERJEV'' J brin j e vec je kuhan _ ^J iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v štekleničah. — Rojaki, PpJftA JJFSS^I varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevect to je "Krackerjev", ■Ejl^gpiŽ^a znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar WSt. -tfifc, a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite K % S pismeno na nas. Bff^JKwfev I V zalogi imamo tudi čisti domači ■W^IP^I TROPINJEVEC in SLIVOVKO, Rj^jEŽS^fl kuhana v naši lastni distillery. Poitna naročila se točno ixvršxajejo ^rn^. -^r^ Prva Slovenska veletrgovina. fcT^Ž The Ohio Brandy Distilling Go. ^tof^fji 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. i,.? QfcAS 191*, ^ ■'«"■ ■ ......'" ."'"" ' ' '' "" ' Jigsslotaaski Kiti!, Jidoiti » i n iiJ ,. lakerporinM dam 24. januarja 1901 t državi Minuanla. Seddl t ELY, MINNESOTA. •LAVHI UULDXIKlf IMsadnlki J. 'JL OSEM, §07 Cherry .Way or bos feT In« doek, P*. ~ . . . Podpredsednik« 11/01» BALANT, 113 fterling Al*., k» Kerton, O. fc . . „ »lavni tajnik: &KO. L. BROZTCH, Bo* 424, Ely, Min* felagajnik: JOHN OOI7ŽE, Bo* 105, Ely, Minn. Sanpnik: LOUM KASTELIC, Box 583, SaHda, GolO, fllOVXl rDRAVKH: Dv. MAJKTIN J. IVEC, 900 N. Chiea«o «t>, Joliet, IQ. > JUlDZOKNIKL 1 ariKH ZUNTCH, 421—7th St., Calgmet, Kick. PETER ŠPEHAB, 422 N. 4th St., Kansa« City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN ATJSEC, 6413 M&tta Ave., Cleveland, 0, JOHN K&2I&NIK, Box 133« Bnrdine, Pa. FOSOTHIKZ: FRAN JUSTIN, 1708 E. Ž8th St., Lorain, 0. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyi. BKEGOB PO RENTA, Box 701, Black Diamond, Waak POMOŽNI ODBOR: frOŽEF MKRTEL, od druHva itr. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva itv. 2., Ely, KittL JOHN KOVACH, Box 365. od drustVa itv. 114., Ely, Minn. Vii dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poli jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, v»e pritoibe *% na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od stran! ilanov m lobode siralo. th-aftreno flarilo? "GLA» NARODA*. Grešnik. z Spisal France Bevk. x v —o— e Stopil j«1 v cerkev, se poškro-pil z blagoslovljeno vodo ter po- ,*. stal. tj Zatrepetalo mu je pred očmi, % kotlin j je mogel razločiti glavni j oltar o bi- . la /.aveiena s svetlimi zagrinjali, 1 da j«' padala svetloba skozi nje in lovila na smehljajočih obra- ' zib angelčkov in Matere božje v j velikem oltarju. Tudi tabernakelj j * sta zagrinjali beli zagrinjali in izza sagrinjal >.<■ je svetilo zlato. < okrašeno z zlatimi grozdi in zla- > t itn pš<-ničnim klasjem. ]' Zamižal je; pestrost in svetlo- > ba jra je vznemirila. Iskal je sen- i ee. iti mističnega mraku, kraja, ' .kjer misli ne moti posvetnost in I ji je prosta pot k Bogu. Pisane Mtelle so s«' m n zdele skoraj gre«- l ne, ko je človek željan mirit in po- ' kore. V stranski ladji j«1 bil polmrak. . Zavil je v njega in hladno ga je ' objelo preko prs;. Pri kratnem < kamnit je slala izpovedniea. Ob- I stal j«> in | ogledal ta les. Kadar- ; koli se je v svojem življenju spomnil nanj. ga je »stresel mraz z isto 1 silo. kot ob spominu na krsto. Ce se je spomnil v družbi nanjo, je bil naenkrat, žalosten in zamišljen. "Memento mori..." je vzdihtii! nekoč, pa sam ni vedel, kako mu ji- prišla ta beseda na ustnice. Sklonil je. glavo v svojih mislih iu se približal oltarju, ki je ležal globoko v senci polmraka. Pokleknil ji* in sklenil roke, nerodno, kot majhen otrok. Na oltarni sliki je klečala Marija Magdalena in mazilila noge Jezusu, Jezus pa se je sklanjal k njej. Gledal je sliko... Opazoval je podobo dolgo, ogledal vse gube na obleki Magdelenini, premeril vrček za olje, presodil soluce v kotu slike in senco preko vseh obrazov. Ta čas ni molil. Ko se j»- zavedel svoje raztresen ost i. je pogledal na tla. na temno, razho-jeno preprogo in je začel moliti. . . . Šepetal je besede, ki jih je sestavil sam ; očenaša ni več znal celega. Iz srednje ladje fee je slišala hoja po prstih, šum svile ženskih kril i gotovo bogata vdova ; škle-pctanje ojlatik sivolasega patra in zopet mir. .. 1st nice so. zopet obstale. Na preprog.) So bile vtkane pisane rože. Bele, rdeče in pluve. Listje je bilo teninozeleno, list se je o-klepal list*; same rože v dolgi vrsti, od zgoraj, vrsta za vrsto, do spodaj. Pred oči mu je stopila lepa dama, ki je nosila ' vedno roža sto obleko, celo tedaj, ko ji je mož umrl. Še majhen deček, jo je po-|° znal in je bil srečen, če jo je vi- ^ del... Po treh letih ga je odšlo- .. vila in zdaj je resnično omalio- "J val med svetnikom in razuzdan- ^ .k Zavedel se je. da lie moli. Za-čutil je vso bolest življenjskega gj nemira in j<* vstal. Živci so mu fj vznemirjali trepetali, telo se mu sj je treslo kot mrzlično. j, Stopil je z energičnim korakom D mimo glavnega oltarja v zakristijo... b "Ali hi dobil izpovednika ?" ti Sivolasi pater je klečal oh kle- k čalniku in molil. Počasi se je o- b zrl, ga pogledal, pomolčal in G :slednjič odgovoril: "Počakajte ob izpovednici pri 11 i krstnem kamnu." Sivolasemu patru so bili taki ^ obiski navadni. Samostan v bližini mesta je kot zdravilišče. Iz 11 mesta in dežele kapljajo ljudje /. bledimi obrazi in upalimi prsi 11 in iščejo zdravja. Izpovednikova 1 beseda, odvezujoči križ in sveti 1 kruh tolažijo, zdravijo in krepe. Nekateri se vračajo vsako leto 1 nazaj čas jim zopet zaplodi bolezen. Dan za dnem, dan za dnem.. Eni so ošabni iu sirovi: zlepa jim ni kaj greli. "Uh-jal nisem, . ropa I nisem, p ižigal nisem in tu- Jl di kradel ne!" — Drugi so ten- ^ kočutni, tem je greh vse: 14Vse grehe sveta imam na duši!" in so čisti kot otroci. Šibki vedo, I da sklepa ne bodo držali, pa ob- 11 ljubijo, da bodo držali, če bo v moči. Urez odveze ne gredo proč, fc da vsaj za trenutek čutijo moč < in silo čistosti. s Sivolasi pater je rad izpovedal, dasi mu je bilo bridko. - bil, duhovni oče..." fi "PovejteY' j, "Od tedaj nisem videl izpovednice, ko. jEMJin končal gimnazi-i- jo. DevetuajšV^et sem imel. Zdaj o jih imam trlSifitirideset... I*ri il obhajilu pa nisem bil od._.^" Prepričan je bil, da tega ne mo- g re in ne sme povedfati. n "Prosim." Patrov glas je bil} navaden, nič vznemirjen in zelo g prijazen. j d "... od desetega leta... K iz-J povedi sem hodil, ker sem moral, s< k obhajilu ne." ri Izpovednik je molčal za trenu-j tek. izpovedanee tudi. E 44 Povejte grehe 1" g Izpovedancu je padla teža na sree. Laže bi mu bilo, da bi bil izpovednik hud: "Od desetega leta? Nesrečneži" Pa je bil tako hladen, kot bi mu bila izpoved vsakdanje opravilo. Teža je pekla, zato se je je hotel iznebiti. T "Napravil sem bil greh, ki me ti ga je bilo sram povedati: izpo- ni vedal nas je gospod, ki nam je bil dobro znan, in sem zamolčal. Božjega ropa nisem storil; um a k- n nil sem se sveteiiiu obhajilu. Ta- n, ko tudi pozneje. "Nazadnje sem st opustil še izpoved. .. "' la Izpovedanee je obmolknil. Tu- p< di pater je molčal^ m 4"Kako mi je bilo to težko, du- zi liovni oče! Spočetka, pozneje ne st več. Radi matere! Ko jo je vzela st s*irt, sem padal v greh za gre- G lioni... igloblje... globi je. ,.7y ž< Izpvoedanec je pravil grehe ki počasi in s tresočim glasom, navadne grehe, velike in majhne, in obmolknil. Pater se je odka- in sijal, držeč robec pred usti. Izpo-vedanec se je zdel sam sebi sme- iz šen. Solzave, skesane besede so r<-se m:i gabile in najrajši bi jih je preklical in rekel: Grešil sem in h; najrajši bi jih bil preklical in re- Z1 kel: Grešil sem in kaj mi bo žal za to!... Pa ta ponos se je uklo- ni nil hrepenenju po miru, ki ga je 'Lx privedlo tja. Izpovednik je zastr- ^ ntel skozi zamreženo okence. Na v< obrazu tujčevem je videl, da je S€ prihranil(težo za zadnje. "Duhovni oče. saj poznate živ-ljenje! Vse pritiska, vse rine, svetuje in diktira... Tja, sem, gor, Mi dol, brez začetka in brez konca... g kapljica v reki. ki jo ženejo sestrice dalje. Morda bi vse radei si šle vun, mirovale, pa ne more ni- ^ ti ena. Druga potiska drugo, med v skalovjem, čez slapove, razdirajo in delajo, se pešijo, združujejo..,11 Duhovni oče, jaz sem kaplja.." i? Te besede so se mu zdele še bolj gnusne in grde, nevredne moža, ki hoče hiti odkrit in raz- P kriti dejanja taka kot so... Kot J' bi bil prišel tja, da se otpraiči: ^ Grešil sem, pa nisem kriv! " Pater se je zganil v izpoved- y niči. ; " Povejte dalje!" "Imam še velike grehe... Ko- ^ liko — kdo bi se tega sporni- v njal!" n Pater se je zopet ozrl skozi ^ mrežo. Ko je zagledal pred seboj resne, lepe poteze obraza, ki je ^ razodeval umnega človeka, je zo- ^ peA narahlo zamižal, kot bi hotel j reči: 44Slišim, ne vem, kdo si!" 'Povejte, česar se spominjate!' I1 Kratek molk. "Umoril sem petnajst deklic." Izgovoril je to s tako nabavnim iu prepričevalnim glasom, da je ^ patra objela groza. Zastrmel je skozi okence vanj. "Umoril sem petnajst deklic", ^ ponovil izpovedanee z isto hlad- , liostjo kot prej. "Petnajst deklic?" Izpovedni- 2 kov; glas se je potresel. Mislil je, L da ima znorelega človeka pred r seboj. j "Duhovni oče, kaj je umor?" i Pater jt« molčal. Mož je čakal J odgovora, ko ga ni tjobil, je pra- r vil dalje: li Umoril sem jih... Umrle so počasne, počasne smrti... S pr- , vo prijazno, lažnjivo besedo, s pr- j vim po-lju-bom sem vdahnil vsaki kal bolezni, štel bi jih kronič- j nim. V prijetno laž sem zavil' ^ ' strupeno rožo. katere duh je m a- ^ mil in razjedal. Duhovni oče, da poznate ženske! Take so, da nisem nikdar no'bene obsodil. Pr- , - vo, kar dobi ženska od moškega, j - je upanje. Potem trdno vero vanj l in nazadnje ljubezen.. Jaz sem igral, one niso igrale, pri Bogu, - da ne! Vrjele so in ljubile. No- i sile in v srcu trpele. Jaz vein, da t so trpele: trpeče obraze poznam - in sem jih videl. Meni so bile ro-i ža. lepa pesem vino pravzaprav! Šel sem dalje in ogenj, ki sem ga . prižgal, je tlel: naj se ra^gori in e' uniči celo ognjišče. Zapeljevali nismo, samo morili smo. Razgo-. rela ognjišča so ostala pepel ce-a lo življenje. 4 Rak jim je razjedel dušo' — jaz pa sem postal hull dodelec. .." Govoril je glasno iu zelo vznemirjeno. Sram ga je bilo figur, v >- katerih je govoril pa si ni mo-t- gel drugače pomagati. — Pater j je molčal. •i 4 4 Ali ni to umor t" - "Da, tudi po mojem bi bilo to greh", je odgovoril rpater previd- t no. t | 44Ali ni to umor?"' je ponovil j grešnik vprašanje. 44Ali se lju- r jdje ne izpovedujejo tudi tega?" I Pater je pomolčal. 4 4 Še nihče i se mi ni obtožil tega greha", j* H | rekel potem. š j "Pri Bogu, drugi delajo isto! I 'Duhovni oče, prisegam Vam, dru- i gi delajo isto!" i '4Zakaj ste jprišli sem?" Izpovedanee je umolknil. i 4'Povejte daj je!' * 1 "Kriv sem šestih prešuštev." r Pater je sklenil roki. r "Kriv sem šestih prešuštev, s Toliko se spominjam. Morda je t tudi večje število, natančno 11» ^ morem vedeti..." <■ 44Za božjo voljo!" c 44Srečal sem na cesti tujo že- 1 no in sem jo pogledal z zanima- s njem. Ko je šla dalje, sem se u-stavil in gledal za njo, kako se lahno ziblje, kako je lepo njeno . polno telo. Tudi ona se ogleda in 1 me vidi. Gre dalje in — da po- 6 znate ženske, duhovni oče! Dopa^ L sti je njeno bogastvo. Nasmehne x se, še prožneje se zaziblje.... Greh je storjen. Možu sem vzel £ ženo, družini gospodinjo, otro- ^ kom mater..."' ^ "Ali..." 1 "Drugi dan pride po isti poti in je še lepša, vabljivejša* Morda £ me dobi, morda ne. Glavno je, lzpregovornn ne z njo, ali samo redkokdaj. Bolje, da bi; pa igra 2 je lepša, ljubša. Prihaja in od-liaja, vse njene misli so pri neznancu... V svojem nemiru je ^ bedna in se odtuji vsemu. Mož ji Q ni več mož, družina ji ni več dru- ^ žina, otroci ji niso več otroci... ® Nekega dne izginem sebi v zaba- ■ vo. ona pa gre svoja pota. To sem delal. Ali ni to prešuštvo?" | Pater je pomislil. 4'Po mojem _ je greli, da! "Ali ni to prešuštvo'.' Kaj se ■ ljudje ne izpovedujejo tudi te- ga?" I "Ljudje to prezirajo, dobri go- t spod", je rekel pater z glasom. ® ko iz dna globoke žalosti. 44Go- ^ vorite dalje!" "Še dva greha, duhovni o»"e, rJ in ta dva obsegata vse ostale. La- -gal sem... " g "Povedali ste že." "Tisto je bila navadna laž, to pa je velika, neskončna... Od ^ jutra do večera je bila v meni, j v mislih in dejanju. Laž iz stra- v hopetnosti, laž iz prijaznosti, z vljudna laž, laž iz navade... La- u ži v korist družbe, naroda in dr-žave, v korist umetnosti in kul- _ ture... Če bi hotel biti svet pra- z vičen, bi moral postaviti sporne- s nik, piramido celo, ne Svobodi in Lipski bitki, ampak Laži... Ma-Ione ves svet sloni na njej... 2 Kdo bi se spominjal števila laži! Vse življenje je bila laž na mo- j jih ustih..." j Molku izpovedanea je sledil iz- s povednikov molk. 1 v "Se en greh: samomor. Poiz- v kus samomora... " ^ Pater je za hip pogledal skozi mrežo potem je zopet narahlo za- ^ mižal. r "... enkrat, dvakrat, trikrat r ___ dvajsetkrat... neštetokrat, kot laž... kot bi neprenehoma držal browning na prsih... Ne, slaba primera; ne morem se izraziti____ Uživanje slabi telo---- mast brezdelja in Iahkoživja za rašča možgane— Koliko sem jih poznal: ponosni na izsesane moči in ubito energijo in misel, so hodili z glavo pokoncu... Komaj sem se izkopal..." Umolknil je. . . 44Ali ni to greh, duhovni oče? Ali ni ta laž hndo in tako dejanje samomor?" Pater je molčal dolgo, dolgo. Ko ni hotel tujec potem nič več ' govoriti, je dvignil glavo, kot iz težkega sna. 44 Molite kesanje!" Tujec ni znal' več moliti)---- Sklenil je roki in ječal: "Odpu-: sti. Gospod, odpusti skesancu!" ' Ko je napravil pater z roko križ odveze, se je nalahko zgani-' 1 o plavo zagrinjalo. Senca je pad-| la v ladjo... Le skozi okno glavne ladje je sijalo par rdečih uini-1 rajocih žarkov in delalo rumeno, ~ svetlo liso tik pred izpovednico. Mala vratitia v okencu so se za- 1 prla. i -- j Raznoterosti. 1 VSi: I ■ Bas®«, " 1 ~ Lakota in kuga v Belgiji. Iz Bruselja poročajo: v V Belgiji je življenje od dne t- do dne težje. Začelo je primanj-r kovati živil in draginja je vznemirljiva. Moke vedno .manj, in najboljši peki v Bruselju melje? o jo otrobe. Ta kruli iz zmletih o- trob je še enkrat dražji, kot do- 1 ber kruh v mirnih časih. Riža, 1 ječmena se «ploh ne dobi več v ^ nobeni trgovini, še manj pa soli. f Kot sol služi, neka rdeča-rumena J mešanica, najbrže živinska sol. 1 .Sladkorja, ni več in petrolej je * štirikrat dražji, zraven pa zanič! Na cestah je polno starčkov, žena in otrok, ki hodijo sestradani o-koli vbogajme prosit. Po cestah leže na nekaterih krajih mrtvi psi, mačke koze in konji, že po 14 dni. Muh je na milijone, ki jih žro. Hlevi so polni mrtvih krav. Najhujše je, d a, so grobovi padlih vojakov nezadostni. Trupa so komaj pokrita. Veliko vasi so zločinei oropali. V okolici Antwerpena umirajo ljudje vsled kmge brez zdravnika iu brez postrežbe, lmoviti Belgijci so odpotovali. Iz strelskih jarkov. "Corriera della sera" prinaša iz Pariza kratkočasnice iz strelskih jarkov. Neki častnik piše, da so si napravili njegovi vojaki v zakopih kopalnico z vsem modernim komfortom. Vsa stotnija more dobiti zjutraj gorko pršno kopel. Vsi genial i, pravi, so prišli, da si ogledajo našo napravo. Imamo tudi brivnico ter si bomo napravili variete, eden izmed nas je artist, drugi ima psa, ki nas kratkočasi. Divjačina, ki se je zatekla med obe fronti daje povod za čudne prizore. Nekega zajca smo obstreljevali z obeh strani. Sedaj bi se moral začeti boj za zajca, iz nemških strelskih jarkov so klicali: 44Tobak, tobak!" Streljanje je prenehalo. Eden naših je šel iskat zajca ter položil tja paket tobaka, ki ga je zopet Nemec nesel svojim Trenutek pozneje se je začel boj iznova. Francoz dvigne na puški čepico čez strelski jarek in Nemci streljajo. Ce zadele kaka krogla, pokažejo z lopato,. Da se zavarujejo pred nočnimi napadi, mečejo naši na polje pred jarkom prazne škatlje za konserve, ki zarožljajo, kadar se jih kdo dotakne. Včasih zadene ob nje kak zajec m takoj se začne peklensko streljanje. Senzacija v taboru vojnih ujetnikov pri Košicah. "Slov. Deniiik" poroča: Med vojnimi ujetniki v kosičkem taboru se nahaja tudi mlad srbski vojak. Pred kratkim je nujno 1 zahteval, da se mu pokliče zdravnika. Vrašali so ga, kaj mu je, toda . on je izjavil, da ne more to povedati drugemu, kakor le. zdravniku. Njegovi želji so u-stregli, akoravno se je zdelo, da ujetnik ne potrebuje zdravniške pomoči. Ko je prispel vojaški zdravnik, ga je ujetnik nujno prosil, da ga naj da prepeljati v bolnišnico — kajti bliža da se mu težka ura. Presenečeni zdravnik se je skoraj prepričal, da tiči v vojaški uniformi mlada srbska žena v blagoslovljenem stanu. Kmalu na to je porodila zdravega dečka. Mlada mati in njen sinko vživata seveda v taboru splošne simpatije in oblasti skrbijo za nju v izdatni meri. Pokojni materi. Pozabil — misliš? Tebe? Ni v solncu tega dne. Dokler ne zabim sebe, kako bi zabil tebe — kot eno bila sva srce. •Spomin se moj nikoli ni bolj spominjal te; z menoj si v moji boli, kot prej nikjer nikoli, ko ni še grob zagrinjal te. Ti spiš v gomili mirni, kjer ni solza, ne ran. Nad tabo dih cefirni pihlja po grudi mirni, ko vsa je zemlja bojna plan. V teh dneh, ki marsikomu so vzeli kruh in krov, tvoj pokoj v tihem domu — zavidnost marsikomu. O, kaj jih plaka brez domov! Ti še si uro pravo Odšla na grobni vrt. Sedaj jih v prst krvavo — ker niso uro pravo odšli — polaga kruta smrt. In če se vi, pokojni, spominjate na nas, ko v sužnosti brezsojni, v sovražbi medsebojni grenimo kratek božji Čas — ? Kaj mislite o živih: Prokletstvo na« prepir? Ne! V prošnjah milostivih j usmilite se živih; še nam ga izprosite — mir! Siiyin Sardenko. Za smeh m kratek čas?] ba =ii li_ IF^E NOS BI GA IZDAL. — Če ne bo drugače, bomo pa tudi šli v vojno. — Seveda. Samo nos si boste morali dati prej prebarvati. — Zakaj pa ? .— Tako se sveti, da bi vas sovražnik še ponoči ne izgrešil. V PREDMESTNEM GLEDALIŠČU. — Sedaj nastopi naša najboljša pevka s svojimi vojaškimi pesmi. Ker ni ravno razpoložena, bom pesmi jaz zapel. ... j . v; V*^ TEŽKA NALOGA. " % Ravnatelj: — Take ženske kot ste vi pa še nisem videl. Ce ne boste dali kmalo miru, vam bom pred polnim gledališčem prisolil zaušnico. , — Skrbite najprej, da bo gledališče .polno. BREZOBZIRNO. Pikplo: — Ali boš res zapustil službo, ker ti je rekel gospod dar, da si tepec? ~ Da. Šel bom, pa tudi če hotel falira. NOVICE \\Z STARE DOMOVINE. KRANJSKO. _ | Pogreb vojaka. Na Dovjem je bil pokopan vojak Janez Peter-man, etlcn najpridnejših mladeni-tukajšnje občine, edini sin žalostih' matere. Padel je na bojišču dne 1. novembra, 12 kilometrov vzhodno od Przemysla. Pred 14 dnevi j<> bil prepeljan v bolnišni-! <•0 Rdečega križa "Secession"' na Dunaju. Od krogle mu je bila zdrobljena kost levega stegna. Pri najboljši postrežbi mu ti i bilo mo-gore rešiti življenja. Amputirana mu je bila leva noga. Mrtvaški, Ust pove vzrok smrti: slabost sr-ea, zdrobljeuje kosti in zastrupljanje krvi. Po prizadevanju žup-1 nika Aljaža je bil prepeljan v 1 >o \ J i kjer mu .je številno voja-j štvo in domače prebivalstvo na-J •pravilo sijajen pogreb. Zadnjo east mu je izkazala tudi odlična gospodii: e. kr. ukr. glavar Žup-j nek, stotnik Luckmann, častniki itd. Dva vcjaka sta umrla v Ljub-! Ijani: .lanez Cadež od 17. pešjiol-, ka, doma iz (Jorenje vasi pri Škofji Loki; umrl ,j»* na tifusu, j I'mrl j'- ranjen vojak Peter Anion iz Plzna na Češkem. Številna rodbina. Iz Žnžember-f ka, ;i zdaj na severnem in južnem j bojnem polju vojskujoči se bratje in bratranci naznanjajo sorodnikom in prijateljem, da niso mrtvi, kakor se je domnevalo, ampak so le ranjeni in bolni: Franc Krama ršič (strojevodja), korporal, bolan; Izidor Kramaršič (mode-list), četo vodja, ranjen; Emanuel Kramaršič (organist), ranjen v, desno lakt; Julij Kramaršič (žel. uradnik), narednik, v službi; Ernest Kramaršič (urar), četovod-ja, bolan; Edvard Kramaršič (železniški sukac), eetovodja, v slu-; /bi; Janez Kramaršič (mizar), če-' tovodja. doma; Janez Kramaršič, c. in kr. major, v Ljubljani; Jožef Kramaršič (strojevodja), korporal, umrl pred vojno. Ostali so-J vodniki so doslej še zdravi v službah. Od mrtvih vstal je zopet eden, I in sicer Alojzij Orel, posestnikov j sin v Zagradeu pri Zatični. Zad-j nje njegovo pismo so dobili dne avgusta. Potem ni bilo o njem nie slišali. Sta riši so povpraševali' na \ se strani, a nobeden ni vedel nič natančnega o njem povedati.I Nekateri so trdili, da je bil težko ranjen, imeli so j?a vsi za mrtvega in brala se je že tudi maša za-dušnica. A kako veselje je bilo, ko so dobili 22. novembra pismo iz ruskega vjetništva, in sicer iz mesta Stavropol v Kavkazu. V ruskem vjetništvu. V izkazu izgub >.t. lili je bil kot mrtev za-j bele/,en poročnik 27. pešpolka Er-vvin Lilleg, bral ljubljanskega ob-j einskega svetnika Maksa Lillega.' Sedaj pa uradni izkaz izgub št. 60 poroča, da poročnik Maks Lilleg živi. Nahaja se v ruskem vojnem: vjetništvu v Slobodskein, okraj' Vf jat ka. ^ I Iz ruskega vjetništva je pisal, rezervni poročnik pri 2H. pešpf>l-, ku K v gen Tu ječ. Zadnje poročilo od njega je došlo s severnega bo-j jišea dne septembra. V pismu,! ki ga je prejela njegova soproga, v Ljubljani in ki je datirano s 241 oktobrom, omenja, da je bil j dne S. oktobra v vojaški bolniš-i niči v Kijevu operiran na nogi.. Nahaja se sedaj v vojaški bolniš-j iiiri \ Kostnimi sev^ro-vzliodno od Moskve, kjer najbrž tudi osta-j ne ves čas svojega vjetništva. (Io-J di se mu dobro in bo — kakor poroča - [Kipolnoma okreval. | V srbskem vjetništvu je vojaški ( pisatelj stotnik Adam Per me, o( 1 ka tereni se je začetkom vojne pi-j salo, da je mrtev. Težko ranjene-1 ga so Srbi prepeljali v Niš, kjer je ozdravel. Pogreša s# od 24. avgusta naprej Ljubljančan narednik Viktor Kolesa od 7. lovskega bataljona, •'{. stotnija. Odšel je na severno bojišče. Po njem poizveduje njegov let. — Josip Šikluskv, < mizar, poljski begunec, 34 let. — ] Ana Vavpotič, žena mizarskega 1 j pomočnika. 24 let. — Marija Kor- 1 bič, mestna uboga, 81 let. Zdravstveno stanje Ljubljane, j V času oil 8. do 14. nov. se je rodilo 20 otrok, mrtvorojena sta bi- ' la 2; umrlo je 18 oseb. izmed ka-. terih je bilo !> domačinov. Za je-| tiko so umrle 4 osebe, med njimi 1 13 tujci, vsled mrtvouda 2, vsled 1 | nezgode 3. Naznanjen je 1 slučaj * jlifuza (vojak) in 3 slučaji vratice. ' | Zastrupila se je v Zagrebu 2!) let stara Marija Videnič, doma iz Čateža. Umrla je kmalu po zavži-■ t ju strupa. | Ponesrečili so. Vlagateljiea j Fiaučiska Rozmanova je hotela v ^ Zeschkovi tovarni za vrečice v ] Ljubljani i/, stroja potegniti raz- , 'trgan papir, a je prišla*z levim j j kazalcem med dva valjarja teko- j j eega stroja, katera sta ji prste 'zmečkala. — Delavka Apolonija , Kosova je prišla v ljubljanski to- ] | varni za lep z desnim prstancem I v stroj, ki ji ga je zmečkal. Obe , 'sta morali zapustiti delo in iskati ! zdravniške pomoči. — Marko Gi- j i ljača, 12 let stari delavca sin v ; j Podbrezju, se je ponesrečil; na ] ' neznani način mu je slamorežni- j 'ca poškodovala desno nogo. — j i Hlapca Franceta Ivana je v Mo- ( 'šah sosedov hlapec po nesreči su- j 'nil, da je z desno nogo priletel v 1 slamoreznico in si jo nevarno po-J škodoval. — V Zagradeu je sla-' moreznica 7 let staremu dečku Ivanu Krek, čigar stariši bivajo v Ameriki, na neznan način, ne- ' varno poškodovala levo roko. Obsojen morilec. 44 let stari A. Lekanc iz Most je prišel v noči 3. M"pt. v neko kočo, ki jo je opravljala Rozalija Selišnik, in je le-to 1 z udarci po glavi ubil. Sodišče v 1 Ljubljani ga je obsodilo na deset let težke ječe. Na opazovalni oddelek v deželni bolnišnici so prepeljali v Ljubljani interniranega Jakoba Zeleta s Primorskega. Tatovi. Posestniku Francu Kr-žiču v Rakitni je bila pred več dnevi iz odprte omare ukradena denarnica s 40 K, neki ženi, stanujoči v isti hiši, pa denarnica s j 30 K. V Kržičevi omari je bilo dosti več denarja, a tat je bil skromen in se je zadovolil s 40 K. ( Čez nekaj dni pa je tat prinesel : denarnico s 30 K nazaj in jo ne-j opazen pusti1 v hiši. — V Zalogu pri Škpfeljci je neznan tat posest- .. niku Jožefu Skubicu odnesel 300 1 kilogramov koruze. j Kcnja in voz pcneveril. V Ladi-nji vasi je nek mlad, neznan moški nakupoval poljske pridelke. Ko jih je dovolj nakupil, je prosil posestnika Jožefa Piškurja, da bi mu posodil konja in voz, s katerim bo nakupljeno blago odpe-' ljal na določen kraj. Piškur je prošnji ustregel ter neznancu posodil voz s konjem, a mu ga ta še dosedaj ni pripeljal nazaj in tudi ni upati, da to stori pozneje. Sneg. Po prav mrzlih dneh je začel padati sneg in leži v gorah že prav na visoko. Nov odvetnik. Dr. Fran Jerala, odvetnik, se je nastanil v Škofji Loki ter ondi odprl svojo odvetniško pisarno. t Picmccija. Dne 20. nov. je pro-moviral na dunajskem vseučilišču Mavricij Matjašič, starejšina dru- , štva svob. slov. akad. 4'Sava" za ( doktorja vsega zdravilstva. : I z davčne službe. Davčni prak- i tikant Ivan Kranjc je imenovan < davčnim asistentom. Pcroka. Edvard Grom, član slo- 1 venskega gledališča v Trstu, seje poročil z gdč. Ilenno Iiardt-Uster- | null, bivšo članico ces. jubilejnega gledališča v Ljubljani. ,; ŠTAJERSKO. Ij Padel je na severnem bojišču ; stotnik .domobranskega polka št. ! 27 Just Jašieek. 1 t Kct mrtvega izkazuje seznamek izgub št. 59 nadporočnika pri 36.' pcšpolku Julija Defranceschija. Umrl je na potu skozi Meran 17. nov. poveljnik 87. (celjskega) pešpolka polkovnik Dioniz Ra-batseh. i Vrnila sta se na svoje domove na bojišču ranjena: profesor dr. Ljudevit Pivko in odvetniški u-radnik Fran Painhart. I S severnega bojišča sta se vrnila v Gradec rezrevna kadeta Fr.! Remic in Ivan Zore, oba težko o-J bolela za ravmatizmom. Kadet Zore je bil navzoč, ko je bil ka-, det Ružička na smrt zadet. Samcmer črnovejnika. kletnega infanterista 27. črnovojniške-( ga polka Ivana Starca iz Rihpov-( ca, občina Trebnje, katerega so pogrešali od 19. nov., so 21. nov. j našli ustreljenega v Rihpovcu. j Zraven njega je ležala lovska eno-J; cevka, s katero se je ustrelil. Sta- • rec je bil pred tremi leti umobo-len ter je samomor najbrže izvršil v napadu blaznosti. V ruskem vjetništvu. Alojzij Finžgar, odvetniški uradnik v Celju, je bil v bitki pri Grodeku 9. j sept. težko ranjen in si je stri roko. Rusi so ga vjeli. Sedaj leži v i bolnišnici v Kijevu. Zdravje se ] mu že vrača. — Iz ruskega vjet- ; ništva je pisal odvetniški kandi-h dat dr. Ivan Režck, da je bil 26. i: avg. ]>ri Przeinvslanih ranjen in vjet. Zdaj se nahaja v Stavropolu , v Kavkazu in je ozdravel. Oproščen. Te dni se je vršila pred vojaškim sodiščem v Gradcu obravnava proti davčnemu u-pravitelju Alojziju Knezu radi' pregreška po § 30o. kaz. zak. Ob-j ravnava je dokazala popolno njegovo nedolžnost. Bil je oproščen in takoj izpuščen iz zapora, v katerem je bil od meseca avgusta. Obisk. Prihodnje dni obišče nadvojvoda Evgen ormoško bolnišnico nemškega vitežkega reda. Umrl na steklini. V Gradcu je v Wieslerjevem zavodu umrl mariborski milijonar Jožef Franz, lastnik parom lina in drugih industrijskih podjetij. Letošnjo pomlad je Franza ugriznil njegov lasten stekel pes. Čeravno so ga čez par dni poslali na Dunaj, vendar mu je steklina prešla že v kri in ni bilo več rešitve zanj. V bolnišnici v Kromerižu na Moravskem se nahajajo: Josip Plahuta, narednik 87. pešpolka, Jakob Kari, pešec; Andrej Gor-jane, lovec od 20. bataljona. Vsi so Štajerci. > PRIMORSKO. Padel je na južnem bejišču rezervni nadporočnik Andrej Jocli-manti, lastnik valjčnega mlina v Ajdovščini. Rojstna stoletnica Frančiška Močnika. "Učiteljski Tovariš" je posvetil posebno slavnostno številko rojstni stoletnici v Cerknu na Goriškem rojenemu Frančišku vitezu Močniku, čigar velike zasluge za slovensko šolstvo so v resnici nepozabljive. Močnik je bil pisatelj šolskih knjig in organizator učiteljstva ter je kot šolski nadzornik dosegel, da so se odpravile popolnoma nemške ljudske šole in uvedle utrakvi-stične, iz katerih so se po zaslugi Andreja Praprotnika razvile slovenske ljudske šole. To so zasluge, kr so naravnost velikanskega poi^e^ za naš narod. _ HRVAŠKO. | Pomanjkanje dela. Deželna ti- j skarna v Zagrebu dela sedaj samo pol dneva. Delavstvu je vsled > tega znižana plača za polovico. < i Prehladi lahko uplivajo na vaš želodee. * i Zdajpazdaj napraviti požirek 1 Severovega Želodčnega grenče-ca (Severa's Stomach Bitters), ' da si vzdržite prebavne organe • v redu in s tem tudi zdravje. Zo- ' per zapeko, neprebavo, slabo prebavo, ponavljajočo se mrzlico ' — za okrevanee, stare in slabot- J ne ljudi, priporočamo Severov Želodčni greneee. To je prava \ tonika za vsakega v družini. Imejte ga vedno pri roki. Cena ' 50 centov in $1.00 v vseh iekar- J na h ali od nas. \Y. F. Severa Co., Cedar Rapids, Imva. .. Izšla je drugs izdaj A velezanimi- 1 | ve knjigo, pievod crotice Larisck: j > , Življenje na avstrij. dvoru!:! ^ ali j ! i Smrt cesarjeviča Rudolfa, j; | Kgjicijrliilui sa njfnqitB papiijn ter ' ', I najlepša kar jih je kcd* j bilo ▼ Ameriki t rtovci- ' ' ikem jezika. Obsega 144 ftrani ter tri slike aa j t posebnem papirju, cesarice ELIZABETE, cesarje- < > ; vit* RUDOLFA in narečne baronice VETSERE, I | ljubimke slednjega. j | | Cena knjige s poštnino vred 75c. < 1 , I Denar pošljite po pnftt. Money Order ' , ali pa v poštnih znamkah na: j < | John Putrich, j 520 E. 77th St. Box 21, New York 1 I feMMMMMMMMMMMMM --- : v_^ Pazite na nič- I, vredne pona-)■ redbe ter zahte- jjlS pristni Richter-m jev Pain-Expel-j:8| ler zAnchor^var-stveno znamko j j RKIHTER ^ "===-'New York, N. Y. Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, P. O. Box 25, Denver, Colo. (7—11 v sob) Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska, Dobili sme iz Ljubljane knjigo s tem naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 73c. Kdor jo hoče imeti naj taitoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice lidečega križa, petero vrst 25e. Cenik pošljemo zastonj. SLOV. KNJIGARNA 535 Washington St., Milwdke, Wis. PRIPOROČILO. Dva Slovenca, ki igrata na h;in-donion in flavto, se priporočata rojakom z;i vsakovrstne plesne veselice. Igrata starokrajske in ameriške komade. Pišite na naslov: Leo W. 1 vii i k. im Hickory St., Joliet, 111. (19-21—12) Iščem svojega brata JOHNA -Ml-11EVC. Doma je iz Logatca. Jaz njegov brat Ignacij Mihove sem sedaj v bolnišnici na Elk-ins, W. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi na: John Ko-govšek, Camp J, Yelk, W. Va. (17-11)—12) IŠČEM deklo /ai v kuhinji. Plača $15 in več na mesec. Oglasite s« na: ( Frank Mikoletitz, P. O. Box 42, Crosby, Pa. (19-22)—12 POZOR ROJAKI! Naznanjam, da izdelujem prave domače mesene, jetrne, krvave in riževe KLOBASE, delane prav po starokranjskem načinu; dobe se tudi pečene klobase z zeljem. Cene nizke. Priporočam se rojakom za mnogobrojni obisk. Anton Baucar, 161 Grahair Avenue, pri Montrose Ave., Brooklyn, (28-11 lOx v 2 d) N. T. POZOR, KOVAČI! Prodam takoj lepo urejeno kovaču ico 36X50/hišo s 5 sobami in vse pohištvo, vsakovrstni stroji in gasolin stroj 4 konjske moči. Vse to je na dveh lotih. Mesto je novo in dovolj dela za tri kovače. Pišite na naslov: Anton Wacak, (17-21—12) Big Piuey, Wyo. Pouk v angleščini. Prva in edina Slovenska Kotespon-denčna Šola. \ Podučuje angleščino po najnovejši-metodi od treh do šest mesecev, potom dopisovanja pišite za pojasnila Slovenska Korespondenco« Sola 6119 St. Clair Ave., CI«t.W, O. VAŽNO NAZNANILO. W Vsi potniki, kateri so a»- Š& meravali potovati t staro WT domovino ta točen ali sa-•T mera vaj o potoy» f pri« jMt hodu je, naj ostanejo na svo-ŽIT jih mestih, ker eo vse paro. ST brodne dražbe prekinile aa JV nedoločen čas b prometom. SHT Kadar se sopet rasmere pre. WW amgačijo, bodjmo pravo-HT Časno poročali na tem me-iT sta. T*rdka frank iaksar HARM0NEE oodiat ktkorinekoll rrata lmA«lu3mm t* popravljam po najnižjih cenah, a S«!o trpežno in sanealjivo. V popravo aan* stjlTO vsakdo pošlje, kor sem t« nad IV *et tukaj v tem posla In sedaj v svojem lastnem domu. V popravok vzamem eranjak^ kakor tm drug« harmonlks ter računam po delu kakorino M* ca-brea nadaUnih vprašanj. JOHN WEN2El 1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. ■JUUUUUUUUUUUUIJUUUUUMWMUUI . ] j Iz Missouri, i| | Najboljše vino v zadnjih dvajsetih letih. [ | | CLARET rdeče, CONCORD rdeče po 55c. galon. J f IVES črno, ELVIRA belo po 65c. galon. I f i RIESLING belo po 75c. galon. [ I i Žganje kuhano po starokrajskem načinu. 1 Pravi TROPIN3EVEC po $3.25 galon. ( 1 I JAB0LCNIK po $3.00 galon. M BRESKOVEC po$3.50 galon. iS 1 V cenah pri vinu in žganju je vračunjen tudi davek. f J I Pri vinu so sodi od 50 galon prosti in manjši sodi stanejo $1.00 M I komad, Žganje se pošilja direktno od kmeta in je posoda zastonj. I ■ I Naročila sprejema iz prijaznosti F 1 I FRANK GRAM, Naylor, Mo. £ J I Obenem pa tudi naznanjam, da imam veliko množino najfine- f 1 | jega drevja, rož in trtja, posebno priporočam kostanj (maroni), > | ■ češnje in vse vrste češplje Europe po najnižjih cenah. t m Velika zaloga vina in žganja. J ' ^fea MARIJA ORIILL 4 JBt- Prodaja belo vino po................ 70c. gallon f črno vino po................ 60c. I UfflHHBBg Dro?nik 4 gallone za .................... fll.00 Ja ' ^HH^^HPf ^Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ^ ^P^Btt^H^K^ 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 | J^^HB^^^B Za obilno naročbo se priporoča | ^Tf^ d308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio | Ker so se poslednji čas poštne razmere izboljšale pošiljam zopet redno denarje v staro domovino. Pošiljai^fc ne pridejo v sedanjem času tako brzo naslovniku v roke, pač pa v teku 20 do 24 dni. 100 K je sedaj $20 s poštnino vred. Brzojaviti nemorete sedaj ne v Avstrijo, niti na Nemško, naj-manje pa denarje poslati potom brzojava. FVo-ok: Sakser 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave,, Cleveland, O. Neuspeh. Jjfl I Kadarkoli nimate uspeha, ne delajte odgovorno za 11; I j JIJ to vašo usodo. Skušajte najti vzrok in presenečeni boste, t ko boste videli, kako če^to je bila vaša lastna krivda, »mali mo^no» odstranite vedno vzrok ter se ga izognite v bodoče. Ako ni kaj v redu glede vašega zdravja poseb- g^H no pa glede vaših prebavnih organov ter ste bili razoča- ftfe^^l rani pri vseh sredstvih, poskusite TRINER-JEVO JIM, ameriško Elixir grenko vioo hPvP^ JHHp^ ki vam bo gotovo pomagalo. To je uspešno sredstvo pri ffft^^llPi 1 liZHiSrS^l neredu v prebavi, ker izčisti prvič natančno notranje or-MBBBEiMBaBBBi &ane Stem, da izžene vse ostanke iz njih ter jih nato ojači, ^^^^Pf^jjjg^g^^l da so zmožni izvrševati potrebne funkcije brez vsake po- ^i^fefc moeL ^ EL.IX1P- Xo moderno sredstvo ima prijetno grenak okus BITTER V/IHE ter deluje hitro in uspešno. » • Rabiti ga morate, kadar nimate teka, kadar vas mu- / ^ScffiS^l? % či zaprtje ali njega posledice, kadar čutite bolečine v / 'SBvWBS^ ? spodnjem životu ali kadar trpite na kaki bolezni, ki je v y V zvezi z zaprtjem. ^ V vseh lekarnah. trinckovo _____ HoMvfoo JOSEPH TR1NER, by JOSEPH TRINER 7 — cKiefr/rf«?**' iVianufacturlns: Chemist, t^fjfp* 1333—1339 SO. ASHUNO AVE., CHICAGO, ill. Ne pozabite, da učinkuje Triner-jev obliž zelo dobro pri revmatizmu, ne-vralgičnih bolečinah, okorelosti, mišic in sklepov, pri oteklinah in praskah. GLAS NARODA, 19. DEC EM BR A, 1914. * * w w ******** * w w w *^<99wm**k . | :: Doli z orožjem! :: M ZGODBA ŽIVLJENJA. ►< _ ** H >< h Spirala Berta pl. Suttner. — Za ''Glas Naroda" u H priredil J. T. ^ M -- — ►< * * * ** ^ ^ *mm>* * * * A A A A a A i 41 * i A a iA^aaiaiii a i ' Nadaljevanje). <» ii.ii'i .! ui>ta bili Nrim'ija in Francija — dve veliki i i ; <1 . i\ \'i->- .{vil naroda, ki se viteško nitrita drug z dru- jjim. \ s;iiii" /.i u i rani'oz j»* z neizrečenim sovraštvom začel sovraži: N- :n<-> . v>:tk posam»-zt-n Nemec je začel istotako neizrečeno sovražiti vse Francoze. I »ovraštvi. pusl;i!;t instituciji!, ki se ni vzdržala samo za vojne, anijak vlada še dandanes. I .m \ i. ku ? • h -Itii morajo ziijmstiti mesto, lin s- m i.nliko videti, kakšen vpliv je imelo to povelje na marsikako družino. \| ■ i 'i-tiiiki. ki >') delali \ naši lii>i. je bilo več Nemcev. Ne-k i." " a | m tli: . in ,iii> tni ur/ar. Že deset do dvajset let so iiili I' on m i -n >i!i / 1'arižankami. imeli so dobre trgovske S- Maj pa morajo \ trekn treh dni zapreti hišo in odpotovati. V . -t • i k i' jim ■ bilo drago, česar so se privadili. Kaj bo s j e m o/ j. m. ka ter« ga so / dolgoletnim trudom spravili skupaj ? K ; i v i. > /:a]ostni. kako obupani so prišli k nam in nam povedali J.aj -• /l:o h!". Niti iel.i \ naši hiši niso mogli končati. • 1.1/. imam holnega oeeta je rekel eden izmed njih z jo-ka.i"''-: e j:: is.in, jnoja /••na bo v najkrajšem času porodila. Kaj jiiij storite. ' Kaj naj storim/ l> to/i1: Niti ncveiea nimam pri hiši. Ljudje mi dol- . '•• - • 11 < i. 11 H' lo , 11 on I i tako hitro dobiti denarja. Niti sv ; . . ■• i \. k: s,, Franeozi. ne morem plačati. N' osmih dneh .'•i i.'!o k on< .;: 111 \ • . . • nao-ilu /a nekega bogatega gospoda. Vse boni moral pustiti, vse. . . i i- a j. za Kaj ; prišla ta nesreča na tlboge reveže.' '/., r . rip nla.]o na odil. ki uspešno izvršuje svojo dolž- in ' V. ' • t • . 11 • • k i 11 iilienzolb ree sprejeti .špansko krono in s. j, jioziii jt izra/. l. da jo ne sprejme nikdar! Sedali ! ; t'esar Napoleon je izročil svoj meč! V ' • uro/::- li va la 11;> nas. Tedaj je res nastala velika •-••••■•• - .. i tast .. : I-i a j i'osk'1 armada je pobita, voditelji so bi" .' in ei.. Nemčija je sijajno zmagala. K "ii : :i'> .i ' Kom-a rio ! - :n se veselila. Ce je na svetli kak --k - - -ii,ti i • svetskega državljana, naj danes razsvetli « s i. i • in svet ii kako svetišče človekoljubja, se tioiM /ap.-ii n - v n. in "Te Deum". Strašno klanje je končano ! X- j1 Lrmiaj. ljubica me je opomnil Friderik. s ■•' -• ■ ■•■;,.i-.jo . 111 e i ■ > k i vojaki s pruskimi, sedaj se bo-,! • ■ i i. lini \ . t e je ena armada poražena, bo storilo na njene mesto deset novih armad. M I" ki1,, to pravi-' no .' Saj so vendar nemški vojaki vdrli I ■ ■ i: s k i narod. Z nemškimi vojaki naj se borijo samo t"r..iicoski vojaki. '/.■■■■■■■ • K" apeli aš na pravičnost in razum t Nespametna. kaj sj Ti proti divjaku f K • 1 I"- •• je la v- d bolesti in jeze. S stališča * ljubezni 1 ■ ■svett,i je/a opraviečna. Karkoli sto-'■i.'"' -.ki •-. ni š, tak-« ckiipni. ne storijo iz osebne koristi, •iiiij i /ato. I i -o pri,>;-avljeni vse žrtvovati za domovino. Bog d,i.i. da kma o i iš«-l čas. ko >odo ljudje posvetili vso svojo kre-I" i' -ii" 'hit'!: 'i• m. ne pa uničevanju. Vojna jih je zopet pn eej odaljila od svojega cilja. 'Če ne. ja/ u: am. da je sedaj vojna končana. N i ,ia 111 ■ r e i, i \.j . da ki bila vojna končana. S -me ' b »do vo.ae \ / i. /. i • samo seme sovraštva zadostuje, da i/brulin«- vo.ina. Fogio.i sedaj so začeli izganjati Nemce. To ne bo imelo nikdar dobri a posledic. 4. decembra. Z«>pet /bran st asi obeta m pa tudi sredstvo za rešitev domovine: cesarja so odstavili. I" raneija se j. proglasila za republiko. K-1 i ii'ip -i ; N ii»ole m s svojo armado'.' Nič. prav ničesar i' na |»!',t vil. < i i i: e r ki tji-o sp(,vobni. m« 1 armado so se pojavili iz-daj..!i- lii kdo je vs. to zakrivil? Kilo drugi kot Napoleon m nje-:-'ovi i i;11i. Proi . njim ! I 'rni"ija nikakor ni odgovorna za vse te napak. . bo j- 11 ■ i e <" 1 s i a v I j« • n s. tudi l-'raneo/i iztrgali iz knjige 1 ua n .. 11 -.-ii. .: [».pisana zgodovina Seda na in .Met za. Sc- '1 •• •! " !•'/»• a vii m bojevala. <*,. Nemčija prej tu- bo dala miru. K i.i bi i io. ki Napoleon zmagal .' — sem vprašala Friderika. ko mi je vse to povedal. 1'otetn hi i » k I i. da je zmagala I-i uicija. ne pa Napoleonovi generali. - Ali je to pr« v i e 11 o '.' Z aj i \ •• ■ iiiii \-praš.nj'š. če so t;ike stvari pravične. Vojna s 111 (»11 ne pozna nobene pravičnosti. M' j'' Upanje, da bo j h i bitki pri Sedanu končana \ojna. je lii-tro izginilo. \'s-- okoli imju .je izgledalo Še bolj bojevito. Zdelo se 1111 .i' '■ da c- vse o/.iačj. ; n-« na [ ml n j«-n» > z željo j •<> maščevanju. S ra moti I u: it govorov in painfletov. ki so padali na odstavljenega cesarja, cesarico in na » ljnike. ni bilo ne konca ne kraja. ' jil .i'' obrekovalo. dolžilo. zasramovalo. . . Studilo sr mi je. > ir »\ :i množiea je hotela zvrniti odgovornost za vse poraze na par ljudi. In sedaj, ko so ti ljudje brez moči na tieh. jih obtue-tuje z blatom in nesnago. I)a. sedaj bo pokazala dežela, da je ni mogoče premagati. Vse j redpri pra ve za utrditev Pariza s,> bile končane. Ljudje so se morali i/seliti i/ hiš. ki so bile okoli mesta. Hiše so potem razstrelili iu jih porušili. Okolica je bila podobna puščavi. V mesto so začeli prihajati vojaki. Vedno več jih je bilo. Nepregledne vrste voz. konj. nepregledeiie vrste ljudi, ki so nosili \ malih culah vse. kar jim je ostalo. Na Češkem sem žf enkrat videla, kako je bežalo sestradano in plašno ljudstvo pred vojno, sedaj moram gledati isti prizor v velemestu. Zdi se mi. da so vojni begunci po celem svetu enaki. Pariškim so bili na las podobni oni s čeških poljan. Isti prestrašeni obrazi, v mrzličnem strahu blodeče oči. Slednjič, hvala Bogu. zopet dobra novica: Po posredovanju Anglije se bosta sestala v Ferrieres Jules Fa v re in Bismarck. 1'repričana sem bila, da se bosta dogovorila, da bo sklenjen mir. Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Šele takrat sem zapazila, kakšen j repad je nastal med obema državama. Tako širok je bil. da g i ni bilo'mogoče premostiti. Nemško časopisje je že dalj ča-pisalo, da morata pripasti Alzaeija in Lotaringija Nemčiji. Nemci so bili d> tega opravičeni, toda v vojni se ktnalo najde vzrok. Al/m i jo in Lotaringijo se mora zato zavzeti, da bosta ti dve deželi /a stražo v slučaju vojne. StrategiČni oziri so seveda največje važnosti, strategičnim ozirom je treba posvečati vso pazljivost. Vse drugo stopi v ozadje. Seveda, francoska vojaška stranka je izgubila. Oni, ki je dobil, mora "biti plačan za svoj trud in za žrtve. V slučaju, da bi zmagala Francija, bi si skorajgotovo lastila ren-j sko provim-o. Ob koncu vojne mora imeti ta ali ona stranka dobiček. Za prazen nič se vendar ne bodo tolkli. (Dalje prihodnji*.) Naznanilo. Rojakom v Brooklynu in New j York u naznanjam, da pošiljam! :ia dam vsakemu rojaku blago, ki ga pri meni naroči. Naročite lahko p o telefonu: 2571 Stagg. Cene so sledeče : . | 11ELO VINO: ena galona .+1.50 in pet galon za RDEČE VINO: ena galona $1.2.") in pet galon za +5.00. PliA V A DOMAČA SLIVOVKA: steklenica po ^1.75. PRAVI TR< )PI N-J K V EC : steklenica po +.1.25. Zajedno pa naznanjam, da vsak leden koljeni zdrave prešiče in izdelujem prav po starokrajskem načinu krvave, jetrne in mesene Kl.OBASK. Letos se bom tudi pfeskrbcl s jnekajeiiiini jiležcli iu rebrnimi. Za obilo naročil se priporočam s spoštovanjem Leo Štrukelj, 193 Knickerbocker Ave., Brooklyn, N. Y. I rn e ri i k padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljtn po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozirom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: kje je kdo J ona, leto rojstra, kateremu vojnemu oddelku pripada 1-4. d., tako da lahko tukaj najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako točrah podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. Dolina r, 45 Ve»ey St. Dept. G, New York, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. Slovenska unijska TISKARNA Rojaki in društveni tajniki, ali pazite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unijski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. unijska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO DELO da ste zadovoljni s tiskovino in da s« izdela natančno, kakor želite. Predno •o obraete kam drugam, pilite k nam po cene za vsako tiskovina, ki jo potrebujete. Pri nas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski dvotednik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio | Po znižani ceni! £ < Amerika in Amerikanci. \ U ev. J. IV1. Trunk | f Je_dobiti poštnine prosi o za $2.50. Knjiga je ve- i zana v platno in za spomin jako prilična. r Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n 1 , Izplačala, zato je cena 7"''ana. da se vsaj deloma Dokri- * jejo veliki"Btroški. ^ Dobiti[je pri: f Slovenic Publishing Company, k ' 82 Cortlandt Street New York. N. Y » «*<*' *** ^r, • m t- ^ ^ - - - "GLAS XARODA" JB EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ! > ■Ptvy^y^yy^t^tt f't m >»tffffff [ Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU". Vsled vsestranske 2elje naročili smo vee i/.lisov tu knjige in je sedaj eenj. rojakom na razpolago. j Knjiga "Vojska na Balkanu" i sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o- premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med so-vražniki. Sešitkora je prideljen tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvozke jt* dohiti po 15e, vseh L'i sešit ko v skupaj pa Stane s poštnino vred .$1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je Mr. M. PAPIČ, 123 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom pra toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda'. &OJAKI NAROČAJTE SB NA GLAS NARODA", NAJVEČJI *LOVENŠK[ DNEVNIK I IDfl. DZlATAK. ii—m—a—m—■—9 0—■—m—a ituU Biaieml w *«stlb tsdnlb brads In brk«, ki c« bodo bpkdil« Id d« bodo postale sive. O teka B inl popolnoma esdravim r«vmati*em. kcmObaL t»-imia pa rokak, nagih in hrbtenici. Kane. opakii-bal«, tore, kraste Id kurja očesa, faradavle«. potenje nos. zebline Itd. odstranim v treh dasb. tfoja zdravila so registrirana T Waabinstona. ;namer)je. da so Cista in najbolj nspe&na. Plilto takoj »o aertik! Pokljem ira aastoo j. JAKOB WAHCI6, 1092 E. 64th St.. Cleveland, O. N. B. Gnana, ki bi rabil aiola sdravila bm aspaha. ala£aa IHO. 4nerika in Amerikanci« Spisal EEV. J. M. TRUNK. Blovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. j Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem iu posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le. da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame., s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo 1 na katerikoli naslov v atari domovini. ■lovenic Publishing Co., «S Cortlandt gfc, New Točk CH*yJ Veliki vojni atlas j vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij- I n skih posestev vseh velesil j (II ^ Obsega 1 1 raznih zemljevidov. * na'20tih straneh in vsaka strar: je 10£ pri 13$ palca velika, i i Cena ca no 25 centov. Ia Manjši vojni atlas obsega'tievet ra/nih remijevidor na 8 atraneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo 15 centov^ Q Vai"zemljevidi so"narejeni v raznih barvah, da st vsak IB lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število pre- j 2Jj bivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod | 3 tudiloznačen obsegjpovršine, katero! zavzemajojposamezne [U države. ij Pošljite 25c. aiiTpa 15c. v znamkah in natančen našlo? in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atla3. Fri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, n 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Cippie geeeiale fransaMp tFrancoska^parobrodna družba.) | Direktna Orla do iHavre, Pariza, Švice, Inomosta Is L]ubljan» Poštni parniki so: ^AIPKOVENCE" "LA SAVOIE"KmKB^.AiLOKRAIHC" TA FRANCK .■aMva;vli*hu trm »ii«fc« «aMra HJaka (aa^UHivliahv I M, ,^, ■ , ■ ___-_v__ Ekspresni parniki so: "Ckicago^, "La Tooraiue", "Eochaiabean" in "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl St., Chesebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 67. N. E. t Tirrt ir -m » ran m rrn ■ i m c—~> » > m i m j ij l um i-u-i n. ROJ^\E:T, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Iphonct CaiuJ 1 Odi t S^F" DCIIEI HlCČCtC OČ ' ji Ifltizvrstna domače vine | ffl^^s^p^^pisl Prl odiemn kot 10 dajem po. 3 E?^^ p«*t» tr s« popebno priporoCam glavnim S2 uloTanikim druptvam ob priliki kake vne- K^M^J^j^^v^OmI V salogi Imam IzTratae domi{« klobasa K Wm>š In »«akovratno grocerijgko blago, ktteref* M gg^^^Si ljubi nal narod. Pošiljam denar na tb« fg H^M^^^Jy" m >trmni sveta in parobrodne listke za tec HlgaHg^^j^^^:' proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam i^fl in kupu>em avstrijski denar. 8 tvrdko Frank Bakcer sem v trgovski xvcxi. Upravljam vst &f t notarski posel spadajoče dela, kar sem ^ B, ' # 1 FRANK JLRJOVEC % 1891 W. 22mi Str Ml, CUcai«. 19. W S Frank Petkovsek i MjS® Javni Notar (Notary Public) I 718-720 MAREEJT STREET i K^l^^fel^^B WAUKBOAN, ILIw. I PRODAJA fina vina,^ izvrstne amotkt, ■ PRODAJA rožne listke TBeh prekomor- I PHONE 246 Bkih črt. 1 n : »i POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo I 4 Zastopnik in p0Šteri0i S "GLAS NARODA" y 8 82 Cortiar.dt Street, UPRAVT^JA v»e ▼ notarski posel spada-I New York, N, Y. joča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK J, ZDR. DR2AVAH. NAROČITE SE NANJ1