Izhaja vsak četrtek
uredništvo in uprava:
34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K
NOVI LIST
Posamezna številka 300 lir
NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir
5.000 - letna 10.0G0 — Za inozemstvo :	letna	naročnina	lir
12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1292
TRST, ČETRTEK 9. OKTOBRA 1980
LET. XXX.
Umetno napihnjena afera
Mednarodna pogodba, ki ji pravimo iu-di osimski sporazum in ki sta jo pred petimi leti podpisala predstavnika italijanske !r* jugoslovanske vlade ter sta jo nato oba Parlamenta tudi potrdila, med drugim izrecno predvideva tesno gospodarsko sodelovanje med obema državama na obmejnem območju, kar naj prihaja do izraza tudi z ustanavljanjem mešanih italijansko-llLgoslovanskih družb, se pravi z mešanim kapitalom. To so prav gotovo imeli pred °Cmi poslovni in gospodarski dejavniki, ko s° se pričeli pogovarjati o možnosti tesnej-Sega sodelovanja tudi na področju tiste go-sT?odarske dejavnosti, ki ji pravimo turizem ali tujski promet. V tem pogledu pa Prihaja, kot je povsem naravno in tudi najbolj preprostemu človeku razumljivo, v Poštev najprej teritorij, brez katerega si zlasti takšne gospodarske dejavnosti ni Mogoče niti predstavljati. Ker že omenjena mednarodna pogodba izrecno omenja obmejno območje, je jasno, da je pogled Poslovnih in gospodarskih dejavnikov pri Proučevanju možnosti ustanovitve družbe z mešanim kapitalom padel tudi na Ses-tjanski zaliv, ki je kljub mnogim posku-som turističnega in torej gospodarskega v-veljavljanja v bistvu ostal neizkoriščen in
celo nazadoval, če se spomnimo na pr-Ve gospodarske posege na začetku tega sto *e*ja, ko je bil tu sezidan prvi večji hotel.
Ni treba biti kdovekakšen izvedenec na turističnem področju, zlasti na področju Modernega turizma, da takoj spoznaš, da Mesijanski zaliv (kot v ostalem celotna c-bala na Tržaškem) ne more ustrezati pozebam in zahtevam tako imenovanega re-zidencialnega turizma, in sicer predvsem 'z preprostega razloga, da tu za kopanje ni prostora na pretek. Ima pa Sesljanski zaliv prednost predvsem v tem, da zaradi svojega zemljepisnega položaja more postati naravnost idealna izhodiščna točka za reke turistov, ki se vsako leto iz severne Evrope pretakajo na obe obali ob Jadranu 'n dalje na Jug. To je ali bi vsaj morala biti prvenstvena funkcija Sesljanskega za-bva, ki bi ga bilo zato treba tudi primerno urediti ter ga opremiti z vsemi ustreznimi infrastrukturami. Gospodarski dejav niki, ki so se pričeli pogovarjati o možno-sti ustanovitve mešane italijansko-jugoslo-va.nske družbe, so očitno imeli pred očmi
posebno funkcijo zaliva na ozemlju de-uirtsko-nabrežinske občine, pri čemer so dalje upoštevali izrecno določbo osimske
dalje na 2. strani ■
V Zahodni Nemčiji: po stari poti naprej
V nedeljo so bile parlamentarne volitve v dveh zahodnoevropskih državah, v Nemčiji in na Portugalskem.
V Nemčiji so bili rezultati znani že pol ure po zaprtju volišč, kar je nov dokaz za učinkovitost nemške organizacije. Zmagala je po pričakovanju socialnodemokrat-sko-liberalna koalicija, ki je na vladi že eno desetletje in ki ima nedvomno velike zasluge za to, da je Nemčija tudi v letih petrolejske krize, ki je povsod drugod povzročila velike gospodarske težave, gospodarsko trdna in ne pozna ostrih socialnih nasprotij in širokih stavk. Krščanskodemo-kratska stranka je sicer še vedna najmočnejša stranka v Nemčiji, toda socialni demokrati bodo nedvomno tudi za naprej o-hranili svoje zavezništvo z liberalno stranko in to jim zagotavlja vlado še za eno zakonodajno dobo. Za kandidate krščanske demokracije je bilo oddanih 16,900.370 glasov, kar znaša 44,5 odstotkov, za kandidate socialistične ( socialdemokratske ) stranke 16,262,096 ali 42,9 odstotkov glasov, za kandidate liberalne stranke pa 4 milijone 30.608 ali 10,6 odstotkov glasov. Socialnodemokratska stranka je napredovala za 0,3 odstotka, demokrščanska je nazadovala za 4,1 odstotka, liberalna pa je napredovala za 2,7 odstotka.
Če je mogoče govoriti o kakem presenečenju, je to samo krepak porast liberalnih glasov, kar je šlo očitno na račun krščanske demokracije. Voditelj te stranke Franz Josef Strauss je nedvomno zelo sposoben in dinamičen politik z modernimi idejami in prepričan demokrat, vendar pa je napravil nekaj psiholoških napak, ki so se maščevale stranki pri volitvah. Glavna je bila nedvomno ta, da je svoj čas postavljal — skupaj z ostalim vodstvom krščanske demokracije — previsoko ceno za koalicijo z liberalci, ko so ti ponujali svoje sodelovanje za sestavo koalicijske vlade. Tako jih je odbil in so šli v koalicijo s socialdemokrati, čeprav je bila najmočnejša stranka krščanskodemokratska. Druge njegove napake so prevelika samozavest, k;
vzbuja včasih vtis — posebno v tolmač -nju nasprotnikov — da je ošaben, njegova polemična ostrina in njegova »bavarskost«. Kot tipičen in ponosen Bavarec vzbuja namreč pri mnogih severnih Nemcih ljubosumnost oziroma razdraženost, češ kal nam bo solil pamet ta od piva napihnjeni Bavarec. Straussov program se razlikuje od programa socialistično-liberalne koalicije le v tem, da hoče bolj samozavestno in samostojno nemško zunanjo politiko tako nasproti Moskvi kot nasproti Washing-tonu. Nemčija naj bi po njegovem zares postala vodilna država zahodne Evrope, čeprav naj bi ostala tesno povezana z Atlantskim paktom, Združenimi državami in Francijo. V Evropski skupnosti naj bi zaigrala vodilno vlogo in se ne dala izkoriščati po svojih partnerjih, ko morajo Nemci menda vse preveč podpirati lenobo in egoizem nekaterih partnerjev. V notranji politiki ali bolje rečeno v gospodarstvu bi hotel dati Strauss še večji zagon zasebni pobudi, bolj pa naj bi stopili na prste tudi teroristom.
Toda socialnodemokratsko - liberalna koalicija je tudi v teh pogledih vodila doslej tako politiko, da ji ni bilo mogoče očitati kaj bistvenega. Krščanski demokrati ji lahko očitajo le nekoliko preveč odprto uho za sovjetsko prišepetavanje in sugestije v zunanji politiki (a niti ne preveč, odkar se je umaknil iz zunanje politike Willy Brandt, razen tega morda ravno s tem delajo večje usluge ameriški zunanji politiki, kot bi se zdelo na prvi pogled). Tako manjka v nemški politiki prvenstveni vzrok za zamenjavo vlade. Nemški volivci kljub simpatijam do Straussa in njegove stranke nimajo nobenega vzroka za pritoževanje in za zamenjavo. Menjava v tem trenutku bi bila lahko le tveganje, ne bi pa mogla prinesti nič dosti boljšega, kvečjemu bi se pomnožile stavke v tovarnah, ker so sindikati pač bliže socialnim demokratom kot Straussu in to bi lahko tudi nekoliko omajalo trdnost nemške va-* nadaljevanje na 5. strani
Gorica ima novega župana
Od sobote, 4. oktobra ima Gorica novega župana, pokrajinska uprava pa svojega predsednika. Po štirih mesecih od volitev je končno prišlo do sporazuma med peti-
mi strankami (KD, PSDI, PSI, SSk in PRI) za sestavo odborov na občini in na pokrajini. Gre za zelo široko koalicijo, ki bi mo-
dalje na 2 strani ■
RADIO TRST A
■ NEDELJA, 12. oktobra, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Dobro jutro po naše; 9.00 Kmetijska iddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Jugoslovanska lahka glasba; 11.00 Mladinski oder: »Zlata ribica«; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba po željah;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 »Radio Klopotača«; 15.00 Spor tin giasba ter neposredni prenosi; 19.00 Poročila.
■ PONEDELJEK, 13. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Skladbe slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni dogodki; 12.40 Slovenski priimki v Furlaniji In na Goriškem; 13.00 Poročila;
13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Oskar Davičo: »Pesem«; 15.00 Glasbeni ping pong; 17.00 Kratka poročila i-n kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturno pismo;
19.00 Poročila.
■ TOREK, 14. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poorčila; 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Četrtkova srečanja — Kulturne rubrike naših tednikov — Zbori pred občinstvom;
13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Odraslim prepovedano; 16.00 »Mal’ položi dar domu na oltar«, poslanstvo Ciril-Metodo-ve šole; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10 Nove plošče; 18.00 Sodobni italijanski deželni dramatiki; 19.00 Poročila.
■ SREDA, 15. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska;
10.10 Glasba skozi stoletja; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Naši zbori; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature; 14.30 Roman v nadaljevanjih -Oskar Davičo: »Pesem«; 15.00 Nove plošče; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Glasbeni trenutek doma in drugod; 19.00 Poročila.
■ ČETRT)K, 16. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Slovenske banke in posojilnice na Goriškem; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.30 Beležka; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Glasbeni trenutek doma 'in drugod (ponovitev); 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 15.00 Pišite, predvajali bomo;
16.00 Potovanje v Ameriko; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.00 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja — Kulturne rubrike naših tednikov — zbori pred občinstvom; 19.00 Poričila.
■ PETEK, 17. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Stanje slovenskih šol v zamejstvu od leta 1945 do 1951/52;
10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Za ljubitelje operne glasbe; 1.30 Beležka; 1-1.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila;
13.20 Mednarodno tekmovanje »Cesare Augusto Se-ghizzi« 1980; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Oskar Davičo »Pesem«; 16.00 »Radio Klopotača,« varite radijskega odra; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 18.40 Slovenski priimki v Rur-laniji in na Goriškem; 19.00 Poročila.
■ SOBOTA, 18. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka porčila; 8.10 Koder teče ondod moči; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.45 Folklorni odmevi; 12.00 »Bom nar-edu stzdice, čjer so včas'b'le«, glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Gremo v kino; 14.40 Glasba od A do 2;
17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Slovenski zbori na ploščah; 17.30 Na goriškem valu;
18.00 »Staromodna komedija«; 18.45 Vera in naš čas;
19.00 Poročila.
Gorica ima novega župana
■	nadaljevanje s 1. strani
rala po logiki trajati celih pet let. Pogajanja za sestavo odborov so bila zelo dolga, nejasna in mučna, saj je vsak dan prihajalo do novih stališč med omenjenimi strankami. Krščanska demokracija je od vsega začetka vztrajala na tem, da se sestavi čim širša koalicija, ki bi ne izključevala nobene od omejenih strank, vendar se vsi niso strinjali s to rešitvijo. Končno pa je le prevladala zdrava pamet in dogovor je bil podpisan prav na dan izvolitve novega župana in predsednika pokrajine in odgovarjajočih odborov. Vsekakor pa ni še niti danes jasno, kako bodo porazdeljena odbc ništva na občini; do zadnjega trenutka pred začetkom občinske seje so se tajniki petih strank pogajali za porazdelitev odborni-ških mest, kar je povzročilo, da se je seja začela s kratko zamudo. Po dogovoru bi moral biti podžupan in odbornik za javna dela socialist in sicer Del Ben, vendar se socialdemokrati se s to rešitvijo ne strinjajo, čeprav so jim socialisti odstopili eno od-borniško mesto; najprej so socialisti zah tevali dve odborniški mesti, potem pa r popustili in predali eno svoje odborniško mesto socialdemokratom, slednji pa se vsekakor niso zadovoljili. V trenutku, kc pišemo, nam ni znano, če bodo socialde mokrati še vztrajali pri svoji zahtevi. Ge borniška mesta pa bi morala biti tako r razdeljena KD tri odborništva; tri stranke (SSk, PRI in PSI) po eno in PSDI dve od borništvi. Krščanska demokracija ima rr leg treh odbornikov še župana, ki je bil izvoljen z 28 glasovi na sobotni seji: to je dr. Antonio Scarano, ki je bil v eni izmed prejšnjih uprav odbornik za zdravstvo, potem pa se je umaknil iz političnega življenja; že več let je ravnatelj Združenja trgovcev v Gorici, kjer bo še naprej opravljal svoje funkcije. Na občinski seji v soboto so izvolili tudi šest efektivnih odbornikov in dva nadomestna; izvoljeni so bili Ciuffarin, Baresi, Jakončič (KD), Zucalli in Fantini (PSDI), Del Ben (PSI), Drufuca (PRI) in Paulin (Slovenska skupnost).
Isti dan je bila seja tudi na pokrajini. Za predsednika je bil izvoljen socialist prof. Silvio Cumpeta; to je precejšnja novost, saj je dosedaj bil predsednik vedno iz vrst Krščanske demokracije. Predsednik Cumpeta je prejel 13 glasov od 15 možnih,
ki sestavljajo novo večino, ta pa je P3" vsem enaka oni na občini. Odborniki na pokrajini so naslednji: Lodi, Fabbro in To-mat (KD), Brešan (PSDI), De Grassi (PRD in Ferletič (SSk).
Če ob zaključku tega pregleda povzamemo nekaj misli, je treba priznati, da sta obe upravi dobili precej široko, zanesljivo večino, ki bi morala vztrajati in vzdržati celo upravno obdobje, razen če bi ne prišlo do razbitja te večine, kar bi v i a janski politiki ne bilo nič nenavadnega-Če podamo celotno sliko uprav v goriški pokrajini, moramo objektivno priznati, da je bila Krščanska demokracija precej re dimenzionirana po svojih naj višjih pred' stavnikih v večini upravnih teles. V Gorici ima od 18 svetovalcev tri odbornike, na pokrajini je morala odstopiti mesto predsednika socialistom, kljub temu, da ima 10 svetovalcev, socialisti pa samo dva; isto je treba reči za Krmin: od 10 svetovalcev (na 20) je odstopila župansko mesto socialistom, ki imajo dva svetovalca. Socialisti i' majo župana tudi v Tržiču, kjer so komunisti stranka relativne večine. Če bi po tem vztrajali v trditvi, da je KD stranka p"e drznosti in neobzirne oblasti, bi verjetno ne bili najbolj objektivni, saj je popolno ma klonila pred zahtevami ostalih strank-
Kar se tiče nas Slovencev in naše slovenske stranke, moramo reči, da je položaj danes precej ugoden: v treh upravah
—	v goriški občini, na pokrajini in v kr-minski občini — ima Slovenska skupnost v odborih svoje predstavnike. Z vidika politične prisotnosti in odgovornosti se nam zdi, da je to največ, kar smo Slovenci v goriški pokrajini lahko dosegli. Ne glede na to, da so svetovalci SSk edini slovenski odborniki, je treba predvsem poudariti, da jo odbornikom SSk dana možnost, da znotraj teh krajevnih uprav vztrajajo pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki zanimajo neposredno tudi našo narodno skupnost. Dejstvo je, da s svojo prisotnostjo v glavnih odborih lahko kaj dosežemo, kar pa je obenem odvisno tudi od vztrajnosti in odločnosti omenjenih odbornikov. Kako se bo to uresničevalo v prihodnosti, bomo lahk° vsak dan beležili; za sedaj je izvolitev odbornikov SSk pomembno dejstvo, prav g°' tovo eno izmed najvažnejših v zadnjih R' tih slovenskega političnega življenja 113 Goriškem.
Umetno napihnjena afera
(nadaljevanje s 1. strani)
pogodbe, po kateri so mešane družbe namenjene predvsem koristim obmejnega prebivalstva, v tem konkretnem primeru tudi in zlasti koristim prebivalstva devin-sko-nabrežinske občine.
Vsi dobro vemo, zakaj in čemu se tržaški nacionalistični krogi — skratka tržaška gospoda — tako krčevito protivijo že sami zamisli o kakem italijansko-jugoslo-vanskem gospodarskem sodelovanju na Tržaškem in še zlasti možnosti ustanovitve družbe z mešanim kapitalom iz obeh sosednih držav v devinsko-nabrežinski obči-
ni. Nekaterim iz teh krogov so pri srcu navadni »razredni« interesi, veliki večini Va gre predvsem za izgubljene priložnosti in možnosti za mastne »kupčije«.
Skoda, da na tiskovni konferenci, hi ]° je priredila devinsko-nabrežinska upTava v četrtek, 2. t.m., v Sesljanu ni prišlo n lZ vajanjih župana Skerka do izraza glavn0 ozadje umetno napihnjene sesljanske »afe^ re«, kajti občinska uprava bi se po na^^Jr ne smela omejiti le na navajanje vsem ar bro znanih dejstev in že večkrat izpričane splošne volje, a niti z besedico omeniti $ir ša vprašanja.
Odkod besedi »Sklave« in »Slave«
Kristjani in politika
Prireditelji »praznika prijateljstva«, se Pravi praznika, ki ga v tem času vsako leto Prireja krščansko-demokratska stranka v Italiji, so v Salernu organizirali pogovor ob °krogli mizi na temo: Politična vloga kristjanov v posvetni družbi. V razpravo je •ned drugimi posegel znani jezuit in glavni urednik katoliške revije »Civilta cattolica« Sorge, ki je na začetku svojih izvajanj opozoril na velike zasluge, ki jih imajo katoli-i cani pri izgradnji demokratične države, nato pa ostro grajal pomanjkljivosti krščanske demokracije, ki se — po njegovem — nedopustne. Med pomanjkljivosti je omenil zlasti degeneracijo ali izroditev sicer koristnega pojava obstoja različnih strankinih idejnih struj. Predsednik ljudskega gibanja Formigoni je dejal, da bodo lahko katoličani vnesli novega duha v družbeno in politično življenje le, če bodo ponovno imeli svoj natančni pogled na svet in zgodovino. To ne pomeni, je nadaljeval govornik, nestrpnosti ali nesposobnosti za dialog. Predsednik katoliške delavske organizacije ACLI Kosati se je zavzel za ohranitev konstruktivnega ravnovesja odnosov med katoliško delavsko organizacijo in krščansko demokracijo ter zavrnil logiko čelnih političnih sPopadov. Bivši šolski minister Malfatti je dejal, da mora krščanska demokracija ponovno uveljaviti svoj ljudski značaj in ze-Vračati konservativne težnje. Poslanec Bo-drato pa je naglasil, da je krščanska demokracija v političnem pogledu avtonomna in laična stranka, ki priznava in vrednoti družbeni pluralizem.
V	veži gradu Kromberk je odprta razsta-ya starih razglednic primorskih krajev, ki jo le pripravil ravnatelj Goriškega muzeia Branko Marušič. Razstavljene so razglednice, ki So nastale v času pred prvo svetovno vojno, nekaj pa je tudi takih, ki so bile natisnjene Se po izbruhu prve svetovne vojne, zajemajo Pa obdobje Avstro-ogrske. Zastopana so primorska mesta, trgi in vasi od Triglava na severu do Istre na jugu. Tako vidimo fotografije pomembnejših krajev Bovca, Kobarida, Tolmina, Kanala, Gorice, Ajdovščine, Postojne, Ilirske Bistrice. Sežane, Trsta, Kopra, Pli-'ana itd. Na razstavi lahko vidimo razgled nice tudi drugih manjših krajev, v katerih danes težko najdemo sodobno razglednico.
Tiskani napisi na razglednicah so v glavnem slovenski, ponekod dvojezični ali celo lrojezični (slovensko, nemško in italijansko), glede Trsta in Gorice pa je prireditelj izbral samo tiste razglednice, ki imajo slovenski napis oz. jih je izdala slovenska ustanova. Sta-re razglednice so danes dragocen kulturnozgodovinski dokument, saj nam odkrivajo nekdanjo zunanjo podobo naših krajev, ki so v novejši zgodovini zelo spremenili svoj izgled, zlasti še tisti, ki stojijo na območju, kjer je v Prvi svetovni vojni divjala soška fronta. V
Vedno spet naletimo v tujem tisku, zlasti italijanskem in nemškem na razlage — pogosto hočejo biti tudi znanstvene — ki istovetijo italijansko besedo schiavo, nemško besedo Sklave, angleško besedo slave
—	isto besedo pa najdemo tudi še v mnogih drugih zahodnoevropskih jezikih v pomenu »suženj« — z besedo slavo ali nemško Sla-we, ki pomeni Slovan. Po teh razlagah sta obe besedi oziroma oba pomena v tesni medsebojni zvezi, namreč v smislu, da je beseda schiavo oziroma nemško Sklave nastala iz imena Slav, t. j. Slovan. Razni lovci na sužnje so baje, vedno v skladu s temi razlagami, prirejali v zgodnjem srednjem veku v vzhodni Evropi prave love na Slovane in jih prodajali potem na suženjskih trgih na Danskem, v Carigradu in na Bližnjem vzhodu. Tako da je zadobila beseda Slav, ki je pomenila prvotno Slovana, tudi pomen suženj. Seveda je bilo in je še ponekod to samo sklepanje, vendar pa se v mnogih primerih piše o tem kot o gotovem dejstvu in tako tudi v mnogih slovenskih zgodovinskih in drugih knjigah, celo v šolskih učbenikih. Takorekoč nihče pa se ni potrudil, da bi razkril resnični pomen besede slav-suženj. Slovenski jezikoslovci so se zanašali na tuje jezikoslovce, ti pa so v mnogih primerih imeli interes na tem, da se besedi Slave - Slovan in slave - suženj krijeta, ker so pod vplivom nacionalistično-šovinističnih idej pritrjevali poniževanju in sramotenju raznih slovanskih narodov, posebno tistih, ki mejijo na Nemce in Italijane, torej predvsem Slovencev, Cehov, Slovakov in Poljakov. Pri poskusih ponemčevanja in poitalijančevanja so s takim razlaganjem o istovetnosti obeh besed skušali
tem pogledu so še posebej zanimive razglednice Svete gore z zunanjščino in notranjščino stare porušene poznogotske bazilike. Posebna vitrina je posvečena razglednicam v zvezi s pesnikom Simonom Gregorčičem, ki pričajo o njegovi izredni priljubljenosti med slovenskim ljudstvom. Razstavljenih je tudi nekaj propagandnih razgledenic, ki zadevajo delovanje slovenskih društev in ustanov, npr. sokolov in orlov ter Družbe sv. Cirila in Metoda. S Tržaškega so še zlasti zanimive razglednice iz Rimanj s fotografijo civilne poroke in civilnega pogreba iz časa znamenitega cerkveno - pravnega spora.
Stare razglednice pričujejo o mnogih stvareh: približujejo nam nekdanje življenjsko o-kolje v naših krajih, hkrati pa so dokaz likovne kulture in razvitosti fotografske ter tiskarske tehnike tedanjega časa, še zlasti tiste, na katerih so reproduoirana originaina dela umetnikov, npr. že takrat zelo popularnega Maksima Gasparija. Napisi in sporočila pošiljateljev pa nam približujejo razglednice tudi s človeške strani. Vsekakor je to razstava, ki zasluži pozornost javnosti, saj nam odkriva dei nekdanjega življenja primorskih Slovencev. Razstavljene razglednice so vse iz zbirke Goriškega muzeja.	M.
uničiti v mladih ljudeh njihovo narodno zavest in ponos, da bi jih lažje asimilirali.
V resnici imata besedi slavo ali Slaw
—	Slovan in schiavo oziroma Sklave čisto različen izvor. Beseda Sklave ali schiavo, angleško slave v pomenu suženj je sicer prvotno zares imela enako obliko kot beseda Slawe (Slovan), toda popolnoma drugačen izvor in pomen. Izhaja namreč iz skandinavske besede lauss, ki je pomenila dobesedno »brez«; v nemščini najdemo to besedo v obliki los, v slovenščini pa je sorodna beseda »lozen«, ki pomeni nekaj, kar odstopa ali izstopa, npr. lozna nit, t.j. nit, ki se je utrgala in izstopa ali visi z obleke, ki torej ni več pritrjena in na svojem mestu.
V zgodnje-srednjeveških jezikih skandinavskih narodov je pomenila beseda lauss ali lausn (izgovori lausn) pa tudi lausingi (izgovori lausingi) človeka brez vsakih pravic, to pa je bila značilnost sužnjev; ti niso imeli nobenih pravic in gospodar jih je lahko brez kazni tudi ubil kot žival, čeprav se je to seveda le poredko zgodilo. S časom je beseda lausingi dobila tudi pomen »odkupljen« ali »izpuščen« suženj. Po metatezi, to je po zamenjavi glasov oziroma črk je nastala iz besede laus beseda slav v pomenu suženj in kot taka je prešla v grščino in latinščino, najprej v Carigradu, kjer so nordijski trgovci s sužnji prodajali svoje vojne ujetnike, pa tudi lastne rojake, ki so se iz tega ali onega vzroka znašli v suženjstvu.
V grščini je dobila beseda slav obliko sklav, v govorjeni ozir. romanščini latinščini pa selaus in nato v italijanščini schiavo oziroma v narečju sciavo. V tej obliki je poznana tudi kot psovka za Slovence,
Ime Slovenci oziroma Sloveni je sicer nastalo približno v istem času kot beseda schiavo-Slav v pomenu suženj, a na drugih krajih Evrope in je čisto drugega izvora. Izhaja namreč — prav tako po metatezi, t.j. zamenjavi črk oziroma glasov — iz imena nekdanjih Vandalov, ki so živeli na današnjem Poljskem, v Panoniji in severnem Noriku, pa tudi v severni Nemčiji. V prvotni nordijski obliki so se imenovali Ven-dals, s časom, verjetno v 5. ali v začetku 6. stoletja po Kr., pa sta se zaradi metateze zloga v tem narodnem imenu zamenjala in še posamezni glasovi so zamenjali svoje mesto, tako da se je beseda začela izgovarjati kot Slovani ali Sloveni. Grki so to izgovarjali kot Sklaveni in ime je preko Pro-kopija in drugih grških zgodovinarjev prešlo v zgodovinske spise in v vse javno življenje. Nekdanji Vandali so se pomešali z drugimi narodi in iz njih je nastalo tisto, kar imenujemo danes Slovane oziroma posamezne slovanske, posebno zahodnoslovan-ske in južnoslovanske narode. Ti so že v 6. stoletju razvili v določene narodnosti. Vendar pa so začeli zlasti v moderni dobi razni avtorji zamenjavati besedi slav oziroma sklav v pomenu suženj in besedo Slav, ki je samo skrajšana beseda Slaven ali Slo-ven, in tako je nastalo napačno istovetenje obeh besed. Pri tem pa, kot vemo, pogosto ne gre samo za zmoto oziroma nevednost, ampak tudi za šovinistično zlobo, kateri pa je treba napraviti tudi po jasni etimološki poti oziroma razlagi konec.
Stare razglednice v Goriškem muzeju
Seja deželnega tajništva Slovenske skupnosti
V petek, 3. oktobra, se je v Jamljah sestalo deželno tajništvo Slovenske r.kupnosti. Na dnevnem redu je bil najprej pregled političnega položaja v državi, ki ga označujeta nepričakovana vladna kriza ter socialna in sindikalna napetost, ter razmere v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kjer po junijskih volitvah še niso v vseh krajevnih upravah izoblikovane nove večine in odbori.
V zvezi s položajem v občinah Beneške Slovenije v videmski pokrajini po zadnjih u-pravnih volitvah je beležiti, da se v krajevnih slovenskih glasilih »Dom« in »Novi Matajur« odvijajo živahna razpravljanja o oblikah in vsebini političnega osveščanja slovenskega perbivalstva glede zadržanja najvplivnejših tamkajšnjih vsedržavnih strank do njihovih specifičnih problemov in zahtev s področja manjšinjskih pravic.
Na Tržaškem in Goriškem so se pravkar zaključila pogajanja za oblikovanje odborov krajevnih uprav. Tako je bil končno izvoljen novi pokrajinski odbor v Trstu, v katerem neposredno sodeluje tudi predstavnik Slovenske skupnosti.
Po dolgotrajnih pogajanjih je bila končno rešena kriza na goriški pokrajini, kjer je prišlo do koalicije petih strank, med temi tudi SSk. Do podobne rešitve so iste stranke prišle tudi na goriški občini. Predstavnik Slovenske skupnosti je bil izvoljen v občinski odbor
v	Krminu.
Deželno tajništvo izraža zadovoljstvo, da so se v zgoraj navedenih krajevnih upravah, na področju katerih živijo Slovenci, osnovale potrebne večine, v katerih bodo sodelovali tudi njihovi izvoljeni predstavniki. To neposredno prisotnost SSk kot narodnoobrambne manjšinske politične stranke ocenjuje strankino deželno tajništvo kot značilno pozitiven premik v našem političnem prostoru, kar obenem dokazuje, da so bili premagani razni predsodki in nasprotovanja neposredni udeležbi manjšinskih predstavnikov v izvršnih javno-upravnih telesih.
Dne 2. oktobra je tržaški prefekt in vladni komisar za deželo Furlanijo - Julijsko krajino sprejel delegacijo Slovenske skupnosti, ki jo je vodil pokrajinski tajnik Harej.
Glavna tema razgovora je bila šolska problematika, ki je povezana z začetkom novega šolskega leta in je zato posebno aktualna in pereča. Delegacija je prefektu prikazala glavne boleče točke, ki občutno ovirajo reden potek šolskega življenja na slovenskih šolah, med katerimi je zlasti še nedokončana nadgradnja četrtega nadstropja liceja Prešeren in z njo povezani problemi na obeh prizadetih šolskih zavodih; dalje vprašanje ugotavljanja poznanja slovenskega jezika pri pomožnem in učnem osebju, neuporabnost telovadnice na učiteljišču A. M. Slomšek pri Sv. Ivanu, prevoz učencev iz. nekaterih krajev do obvezne srednje šole ter dijakov višjih srednjih šol ter pro-
Posebno pozornost je deželno tajništvo SSk posvetilo šolskim problemom, med temi zahte-
vi	staršev in drugih šolskih komponent po ustanovitvi slovenske šole v Ronkah, za katero se je prijavilo že sedem otrok, torej več ko dovolj po obstoječih veljavnih pravnih predpisih, in pristojna občina zagotavlja u-strezne prostore.
Zaradi tega Slovenska skupnost odločno podpira zahteve po ponovnem odprtju slovenske šole, ki je prenehala delovati leta 1955, in je pripravljena podpreti vse pobude v podporo te utemeljene zahteve.
Nadaljnji del seje je deželno tajništvo SSk posvetilo poročilu o delovanju delovnega odbora v okviru posebne mešane komisije pri predsedstvu vlade v Rimu za preučevanje problemov slovenske manjšine v Italiji.
Na seji je bi! določen datum deželnega kongresa Slovenske skupnosti, in sicer 15. in 16. novembra.
Planinska društva so v slovenski zgodovini odigrala pomembno vlogo. Leta 1893 ustanovljeno prvo Slovensko planinsko društvo je imelo namen povrniti slovensko podobo slovenskim planinam in goram, ki so v tistih časih doživljale pravo invazijo nemštva. Planinska društva so se torej zavzemala ne samo za prijetne izlete, ture in vzpone, temveč so gojila in se tudi trudila, da so pri svojih članih vzbujala in vzgajala narodnostno in kulturno zavest. Podobno vlogo, a verjetno v težavnejših tazmerah, je odigralo tudi Slovensko planinsko društvo iz Trsta, ki v našem mestu deluje že od začetka tega stoletja.
Prav te dni, v soboto, 4. in nedeljo, 5. oktobra, pa se je SPDT pobratilo s PD SAP-Viator iz Ljubljane. Podobna pobratenja iri slavnosti pa nimajo le namena, da društva na-
blem v zvezi z zasedbo telovadnice na slovenski osnovni šoli na Katinari po italijanskem razredu.
Delegacija je vladnemu predstavniku izrazila zadovoljstvo, da je prosvetno ministrstvo s tekočim šolskim letom na vztrajno zahtevo slovenske manjšine ustanovilo tečaj za geometre v Trstu m tečaj za zunanjo trgovino v Gorici (oba v sklopu trgovskega zavoda
2.	Zois) ter dodelilo 4. in 5. letnik Poklicnemu državnemu zavodu za industrijo in obrt
Hkrati ga je zastopstvo Slovenske skupnosti zaprosilo za posredovanje na pristojnih mestih, da bi se odprti problemi čimprej zadovoljivo rešili.
Prefekt dr. Mario Marrosu je zavzeto prisluhnil obrazložitvi prikazanih problemov ter s tem v zvezi zagotovil svoje posredovanje in zanimanje.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kulturni dom
Otvoritvena predstava sezone 1980-81
LUIGI PIRANDELLO »ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST« komedija v treh dejanjih — režija Mario Uršič
Premiera
v petek, 10. oktobra, ob 20.30 — abonma red A • premierski
Ponovitve
v soboto, 11. oktobra, ob 20.30 — abonma red B ■ prva sobota po premieri
v nedeljo, 12. oktobra, ob 16.00 — abonma red C -prva nedelja po premieri
v sredo, 15. oktobra, ob 20.30 — abonma red D ■ mlad. v sredo
Nadaljuje se vpisovanje abonmajev vsak dan od 9. do 12. ure in od 15.00 do 18.00 ure pri bla-gajni Kulturnega doma, ul. Petronio, 4 - Telefon 734265. Vse abonente prosimo, da pri blagajn* dvignejo svoje izkaznice.
jo izkušnje, mogoče tudi sredstva, koče itd” ampak, da se razvijejo tesnejši prijateljski odnosi, ki imajo predvsem svojo človeško vrednost. Lepo in prav je namreč, da si ljudje med seboj zaupajo, si izmenjujejo mnenja, misli in zamisli. Vse to pozitivno vpliva na razvoj vsake skupnosti.
Slavnostni obred pobratenja je bil v koci na Planini pri Jezeru, ki jo upravlja PD SAP' Viator. Naj povemo, da je to zelo lepa, skoraj bi rekli romantično divja planina, ki ]° vsenaokoli obdajajo stene in vzpetine, na severnem koncu pa je precej veliko gorsko Je' zero. Gre za pravo divjo, neomadeževano lepoto. Obenem pa, ko človek vidi to planino in napol razdejane staje, ki stojijo v krogu okoli nekdanje sirane, zdaj planinske koče-pomisli na tisočletno planinsko-pastirsko kulturo bohinjskih ljudi, ki so talko smotrno znali izrabljati možnosti, ki so jim nudile g°re’ danes pa živinoreja hira tudi v Sloveniji.
Ob pobratenju med SPDT in PD SAP" Viator so tudi razvili prapor Slovenskega pla' timskega drušštva iz Trsta, na katerega so številna planinska društva pripela spominske m voščilne trakove. Prapor pa je razvila dolg0' letna predsednica SPDT dr. Mašera, ki je hotela ob sebi, pri tem slavnostnem trenutku naj-mlajšo udeleženko slavnostnega izleta.
Gostje, oz. povabljenci tega srečanja °a Planini pri Jezeru so bili tudi Fantje izp°d Grmade, ki so s petjem popestrili in obeneru dali poudarek tej slavnosti. Kot je bilo rečeno ob pripravah, naj bi poleg »Fantov« na' stopil tudi otrošk: zbor osnovne šole Hink° Smrekar iz Šiške, ki pa ni nastopil. Tako so Fantje izpod Grmade, pod vodstvom Iva Kralja zapeli že v jedilnici Viatorjeve menze, kje' je bilo prvo srečanje Tržačanov z gostitelj1-Po njem pa smo se peljali do Starih Fužin, od koder smo nadaljevali pot peš.
Za »Fante izpod Grmade« pa je bil la ,7: let nrva dejavnost v letošnji sezoni. Naj 00 priliki povemo, da so k zboru, z obnovitvi0 vaj, prišli tudi nekateri novi pevci, ki b°d°
(dalje na 6. strani)
vežejo med seboj tesnejše stike, si izmenjuje-
Delegacija Slovenske skupnosti pri prefektu dr. Marrosuju
Pomembno planinsko pobratenje
Otvoritev otroškega vrtca na Livadi
ŠE EN POZIV ZA ODPRTJE OSNOVNE ŠOLE V RONKAH
Poleg zahteve Sindikata slovenske šole ~~ tajništvo Gorica — za odprtje slovenje osnovne šole v Ronkah, beležimo v teh dneh še en poziv za rešitev tega za našo Orodno skupnost važnega vprašanja. Posvetovalna komisija za vprašanja slovenje narodnostne skupnosti pri javnem več imenskem kulturnem središču iz Ronk jc Poslala ustrezno zahtevo na ministrstvo v in v vednost višjemu šolskemu skrbniku v Trstu in šolskemu skrbniku v Go-rici. Komisija se je sestala v ponedeljek, oktobra in odobrila sledečo resolucijo, ** jo je podpisal predsednik komisije prof Karlo Cernic in ki se glasi takole:
»Posvetovalna komisija za vprašanja slovenske manjšine pri javnem večnamenskem kulturnem središču, zbrana na seji 6. oktobra ob prisotnosti predstavnikov star-sev otrok vpisanih v prvi razred slovenske °snovne šole v Ronkah, je razpravljala r Neuresničenem odprtju omenjene šole v šolskem letu 1980-1981. Komisij je razpravljala zato, ker se — kljub zadostnemu številu vpisanih otrok, razpoložljivosti ob Clnske uprave v Ronkah, ki je dala na raz-Polago ustrezne prostore, in ugodnemu Mnenju krajevne šolske oblasti — centralna šolska oblast v zvezi s tem vprašanje'
Se ni izrekla. Zato komisija odločno prote stira proti takšnemu ravnanju ter pozivr šolskega ministra, da čimprej ugodi upra-Vlčeni zahtevi slovenskih staršev iz Ronk 111 okolice in odredi odprtje prvega razreda slovenske osnovne šole v Ronkah in tako zadosti osnovni pravici po izobraževanju v lastnem materinem jeziku ter prepreči nevšečnosti pri prevažanju otrok v °snovne šole drugih oddaljenih občin.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	četrtek, 16. oktobra 1980 ob 20.30 v Katoli-kem domu v Gorici
LUIGI PIRANDELLO »Človek, zverina in čednost« komedija v treh
'kjanjih
GORIŠKA ABONMA
V	goriškem obmejnem prostoru so v :eh zadnjih letih skupne prireditve že utr-JeUa tradicija. Poleg že uspešnega »Pohoda prijateljstva«, ki se vrši spomladi in lahkoatletskega srečanja, ki se ga udeležujmo mladinci iz Gorice, Nove Gorice in Celovca (letos je bilo prav preteklo soboto) in poleg še drugih mednarodnih prireditev, ki jih organizirajo krajevne ustano-Ve in društva, je sedaj na sporedu mednarodno kolesarsko srečanje v priredbi Občinske zveze telesnokulturnih organiza-' ClJ iz Nove Gorice, Zveze slovenskih športnih društev iz Gorice in organizacije Turi-smo giovanile e sociale. Prireditev bo v netijo, 12. oktobra; kolesarji se bodo zbra-1 pred stavbo Občinske skupščine v Novi Dorici, kjer bo odhod ob 9. uri. Potem bo-krenili po Erjavčevi cesti proti obmejnemu prehodu v isti ulici, prekoračili mejo in po goriških ulicah do mirenskega pretrda, nato proti Vrtojbi, Šempetru in čez Kostanjevico v Novo Gorico do športnega
Preteklo soboto, 4. oktobra, je goriški župan Pasquale De Simone — prav na dan odhoda z županskega mesta — otvoril novo zgradbo za slovenski otroški vrtec v ul. Brolo, na Livadi, v severnem delu mest:' Velja podčrtati, da je ta otroški vrtec namenjen samo otrokom iz severnega dela mesta oz. tistim, ki so obiskovali vrtec v ul. Croce (v zadnjih letih v ul. Forte del bosco na desnem bregu Soče) in v ul. Tor-riani. Praktično, bosta v tej stavbi dva o-troška vrtca, čeprav je poslopje usposob ljeno za tri sekcije, ki imajo lahko najvef" trideset otrok, to se pravi skupno devetdeset; vendar se nam zdi prav, da ostane otroški vrtec tudi v južnem delu Gorice in sicer v ul. Vittorio Veneto, kjer je trgovski zavod in kjer sta dve sekciji.
Otroški vrtec na Livadi je bil zgraje prav zraven nove osnovne slovenske šole. ki so jo otvorili lansko pomlad; poslopj tako tvorita zaključen šolski center na r veru. Načrta je izdelal inž. Adolf Močnik; gradbena dela so začeli pred dvema leto ma in jih zaključili nedavno, v glavnem je vse dokončano razen nekaterih zunanjih del in dokončne ureditve notranje o-preme. Stroški so znašali približno 260 milijonov lir, ki so jih krili država, dežr in v naj večji meri občinska uprava. Treba je priznati, da je goriška občinska u-prava, zlasti po prizadevanjih dosedanjega župana De Simoneja, poskrbela, da i-mamo Slovenci danes v Gorici dve lepi, moderni in zlasti funkcionalni šolski poslopji v tem delu mesta. Kot rečeno, odprtje tega novega otroškega vrtca je bilo v soboto zjutraj, ki so se ga udeležili številni zastopniki šolskih in političnih oblasti. V kratkem govoru je župan De Simone omenil važnost odprtja tega novega šolskega središča in podal nekatere podatke o poslopju in izvajalcih del. Ob koncu govora se je spomnil tudi vseh prizadevanj, ki jih je občinska uprava izvedla, da bi prišlo do zbližanja med večinskim narodom in slovensko manjšino, tudi v okviru
igrišča, kjer bo cilj in nagrajevanje in pozdravi zastopnikov obeh mest. Vpisnina znaša 1500 lir, vsak udeleženec bo dobil cpominsko kolajno, proga je dolga 25 kilometrov. Po končani prireditvi bodo na nogometnem igrišču ob 12. uri izžrebali trideset nagrad. Poleg posameznikov lahko nastopijo tudi skupine; vsi, ki se želijo udeležiti tega srečanja, se lahko vpišejo na sedežu ZSSDI v ul. Malta (tel. 2644) v Gorici.
—o—
GLEDALIŠKA SEZONA V GORICI
Kot že vrsto let, bo tudi letos v Gorici gledališka sezona, ki jo bo Slovensko stalno gledališče iz Trsta izvedlo ob sodelovanju obeh osrednjih slovenskih kulturno-prosvetnih organizacij. Vse predstave, sedem v abonmaju, bodo tudi letos v dvorani Katoliškega doma, čeprav je možnost, da bo spet na razpolago tudi Verdijevo gledališče, kjer so možne tudi večje predstave; za sedaj bodo predstave v Katoliškem domu.
širšega sodelovanja med našim mestom in N. Gorico in v določenih primerih tudi s Celovcem, kot je bila na primer prav sobotna lahkoatletska prireditev v novogoriškem mestu. Omenil je dolgoletno sodelovanje med obema mestoma, se zahvalil novogoriškemu predsedniku Sušmelju za njegova prizadevanja v prid boljšega spoznavanja in zbliževanja med nami in prebivalci iz Nove Gorice ter mu poklonil spominsko plaketo kot priznanje za dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo, ki veže obe mesti. Podobno plaketo je De Simone izročil tudi odborniku občinske uprave iz Celovca, ki je bil prisoten na otvoritvi otroškega vrtca. Po blagoslovitvi, ki jo je op" vil mons. Močnik, je sledil prerez traku ir tako je bil uradno odprt ta novi otro' vrtec za Slovence v Gorici.
Zahodna Nemčija...
■	nadaljevanje s 1. strani
lute. Nemški volivci so se torej odločili za sedanje stanje. Boljše golob v roki kot golob na strehi, so si rekli. Krščanskodemo-kratska stranka naj počaka, da bodo imeli več vzroka za zamenjavo.
Zaenkrat je modro in pošteno sklenilr, da bo vodila kar najbolj lojalno in konstruktivno opozicijo in to bo gotovo tudi delala. V tem odnosu med vladajočo koalicijo in krščanskodemokratsko opozicijo sta moč in ugled današnje Nemčije. r ■ žavna uprava je poštena in učinkovita, ljudje imajo zaupanje vanjo in delajo, kot se spodobi, za svoj zares zasluženi denar si lahko nekaj privoščijo, stanovanje si lahko kupi vsak in po zelo ugodnih pogojih, ni velikih problemov ne glede okuženja o-kolja ne glede šolstva, zdravstva ali fo kojnin. Tako niso imele te volitve na sebi nič dramatičnega. Nemčija je v današnji Evropi velik otok miru in blaginje brez zapravljanja.
Kot rečeno, so bile v nedeljo parlamentarne volitve tudi na Portugalskem. Tam je šlo za bolj dramatično odločitev — ali bo ostala na vladi sedanja sredinsko-desna koalicija ali pa se bodo vrata vlade spet odprla za kako levo koalicijo, ki bi se morda izoblikovala po uspehu levih strank. Toda sredinsko-desna koalicija, ki jo sestavljata socialnodemokratska in krščan-skodemokratska stranka, je še povečala svoje zastopstvo v parlamentu in svojo absolutno večino na 134 poslancev od 250. Socialisti, ki jih vodi Soares, so vzdržali, a so ohranili število parlamentarnih sedežev komaj v koaliciji z dvema drugima maj h nima socialističnima skupinama. Nazadovali pa so komunisti. Odstotki njihovih glasov so se zmanjšali od 19 na 17 odstotkov, v parlamentu pa se je zmanjšalo njihovo zastopstvo za 6 poslancev (zdaj jih bodo imeli 41). Pripomniti je, da je portugalska komunistična partija, ki jo vodi Alvaro Cun-hal, najbolj satelitska nasproti Moskvi in to se izraža tudi v njenih stališčih. Tudi v svoji volivni propagandi je zagovarjala sovjetski nastop v Afganistanu in se zaganjala v neodvisne sindikate na Poljskem. Komunisti so izgubili glasove celo v okrajih, kjer so bili doslej najmočnejši.
Mednarodna kolesarska prireditev
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Nova številka mesečnika »Dom«
»Barčica moja«, »Stara gora«, »Stric Jakob pise<<’
Pred kratkim je izšla nova, septembrska številka mesečnika Dom, ki ga izdajajo duhovniki v Slovenski Benečiji in je pisan v narečju, v knjižni slovenščini in v italijanščini. Kot smo že večkrat omenili, je list zelo dobro, živahno in brihtno urejevan, tako da je vsaka številka zanimivost zase in vredna, da se jo spravi v domačo knjižnico. Poleg novic iz beneškoslovenskih krajev, zlasti kar zadeva smrti, poroke in rojstva, prinaša tudi aktualne članke, poleg tega pa se odlikuje po dobrih in temeljitih kulturnih prispevkih in celih razpravah iz zgodovine oziroma jezikoslovja iz Slovenske Benečije.
V novi številki najdemo uvodnik, pisan v italijanščini, pod naslovom »Infantilismo« t.j. In-fantilizem, ki opozarja, na otročje početje sodrge, ki vsako leto pomaže spomenik na Kamenici pred tradicionalnim shodom, domišljajoč si, da bo s tem kaj dosegla ali kaj preprečila. V celoti je tudi objavljen govor duhovnika Cenciča na letošnjem kulturnem srečanju na Kamenici. Na prvi strani je objavljena tudi pesem v tipanskem narečju, pod naslovom »Pulenta«. Spesnil jo je neki G. Lucijan. Druga stran prinaša v italijanščini daljši članek »Izseljenstvo in Evropska skupnost« in prav tako v italijanščini polemični članek proti tistim, ki očitajo narodnim buditeljem v Slovenski Benečiji, da delajo za komunizem, ko duhovno in narodnostno dramijo ljudi ter zahtevajo zanje pravice, ki jim gredo.
Nadaljuje se italijansko pisana razprava »To-ponomastika v Nadiških dolinah«. Čeprav avtorju, ki se podpisuje samo z začetnicama B.Z., tu pa tam v etimologiji nekoliko spodrsne, predvsem zaradi premajhnega poznanja zahodno in severnoevropskih jezikov in razvoja fonetike, so njegove razlage imen krajev v Slovenski Benečiji vendar zelo zanimive in velikokrat jim ni kaj oporekati.
V	njih je zlasti najti izredno poznanje ledinskih in sploh krajevnih razmer.
Zanimiv je tudi članek »Nekdaj ni bilo meja..., ki opozarja, da je zgrešeno misliti, da je bila Slovenska Benečija vedno tako odrezana od ostale
Slovenije. Avtor F.R. piše: »Danes smo kljub odprti meji vajeni misliti: mi v Beneški Slovenji ali Slovenski Benečiji in oni gori v Jugoslaviji, gori na Tolminskem, Kobariškem... Nekdaj, ne dolgo tega, pa ni bilo tako. Na to kaj radi pozabljamo. Vedeti bi morali, da so naši beneški duhovniki službovali po vsej Tolminski, gor do mesta Idrije«. Člankar tudi naglaša medsebojne ženitve in množitve med prebivalstvom Slovenske Benečije in prebivalstvom Primorske ter navaja glede tega celo nekaj številk. Drug članek poroča o srečanju med beneškimi in posoškimi kristjani, italijansko pisan članek pa o srečanju prebivalstva treh de žel na Svetih Višarjah.
Naj omenimo še nekaj drugih važnejših člankov: pročilo o knjigi Gualtiera Simonettija o rastlinah v Furlaniji in v Nadižkih dolinah. S kakšno pisavo naj se piše rezijsko narečje? Petjarji v Benečiji (petjarji pomeni berači), železna sveta maša monsignorja Rutarja, »Mlada brieza« in
S Pirandellovo komedijo Človek, zverina in čednost bo Slovensko stalno gledališče v Trstu otvorilo novo gledališko sezono. Z izbiro tega dela, ki ga režira Mario Uršič, ostaja gledališče zvesto svojemu repertoarnemu programu, ki predvideva v vsaki sezoni vsaj eno delo iz italijanske dramske literature, in se tako uveljavla kot kulturni posrednik med dvema sosednjima narodoma.
Pirandello je skeptik in gleda na življenje brezperspektivno, vendar je iz celotne njegove u-stvarjalnosti razvidna velika ljubezen do človeka, ljubezen, ki bi rada napisala vesele in radostne črke v strani človekove usode: ob spoznanjih, ki so šla preko njega, pa avtorju poštenost ne da, da bi lagal sebi in drugim in od tod ta večni prizvok žalosti tudi v njegovih najbolj komičnih delih.
»Spoznajmo živali«, »Zlasti očenaš iz Sužida«. celo stran folklornih spisov in pestro zadnjo stran. List je tudi lepo ilustriran ter tiskan na dobrem papirju. Želeti je, da bi imel čimveč naročnikov tudi zunaj Slovenske Benečije.
—o —
PLANINSKO POBRATENJE
(nadaljevanje s 4. strani)
gotovo pripomogli k bogatejšemu delovanju pevskega zbora, ki si v letošnjem delovnem letu nadeja, da bo razširil svoj repertoar z novimi, tudi zahtevnejšemi deli, pripravil skupaJ z Dekliškim zborom iz Devina koncert b°' žičnih pesmi ter še kako drugo samostojno prireditev. Ne dolgo od tega pa se je tudi go; vorilo, da bi vsaj k nekaterim vajam povabi*1 tudi ‘kako strokovno pomoč, posebno za po11* pevske tehnike.
Za konec naj še podčrtamo važno narodnostno vlogo, ki jo opravljata oba omenjena zbora s sedežem v Devinu. Zato njuno delo* vanje ni vredno pozornosti samo s pevsko* glasbenega vidika, ampak tudi z narodnost*
Tudi komedija Človek, zverina in čednost nosi v sebi vso tragičnost in komičnost pisateljeve osebnosti, to mešanico dveh elementov, ki nasto pata ponavadi ločeno ali celo nasprotno. In tako ima v tem delu vsaka situacija dva obraza, erie* ga resnega, čustvenega in moralno obvezujočega« drugega pa smešnega, takega, ki oropa osebnost vsakega dostojanstva v odnosu do sebe in do dru gih. Vsak gib, vsako čustvo, vsak konflikt med Ju naki je po eni strani vreden spoštovanja, marsl kaj tudi usmiljenega, po drugi pa vzbuja smeh in ironično obravnavanje s strani drugih junak°v v igri in pa gledalcev samih.
V	delu nastopajo Silvij Kobal, Lidija Kozlo vič, Anton Petje, Livij Bogateč, Adrijan Rustja. Zlata Rodoškova, Bogdana Bratuž in Alojz Mili Sceno je izdelal Marjan Kravos, Kostume pa Ma rija Vidau. Za prevod je poskrbel Smiljan Samec-
Nova sezona SSG v Trstu
»Mitteleuropa«	O.	S.
Med mitom in stvarnostjo
   ... n	OCTO
Pred kakim letom le med našimi italijanskim: sodržavljani nastala nova moda:	»Mitteleuropa«.
Zdelo se je, da se bo gibanje v prav kratkem času razraslo po vsej deželi in postalo v njej vsaj tretja politična sila, za demokristjani in komunisti. Njegovi odseki so se šinili po večjih krajih Primorske in Furlanije, Trst, Gorica, Červinjan, Gradiška, Videm, celo Trbiž in najbrž še kje.
Največ uspeha v javnosti je gibanje doseglo s prirejanjem vsakoletnega »praznika naših narodov« v Jasihu (Giassico) pri Krminu 18. avgusta, to je na dan, ko so pod staro Avstrijo slavili prevzem prestola po cesarju Francu Jožefu I. Takrat je bil to najpomembnejši državni praznik, s »cesarsko mašo«, ki so se je morali udeležiti vsi predstavniki oblasti in vse vidnejše osebnosti. Da ne bi slučajno
kdo pomislil, da svojega cesarja ne ljubijo in ne spoštujejo.
Obhajanje tega dne v Jasihu pri Krminu ima danes sicer značaj množičnega slavja in je zelo dobro obiskano. Vendar gre v bistvu za folkloro. Obiskovalcev je iz leta v leto več in c.kr. cesarsko kraljevi) vojaki in mornarji imajo celo prost vstop.
Zaradi množičnega obiska tega »praznika« bi sklepali, da ima njegov prireditelj, to je gibanje »Mitteleuropa«, tudi izredno veliko privržencev in da bi, če bi poseglo na politično polje, odtegnilo vsedržavnim strankam občutno število glasov. Podobno kot jih je pojav Tržaške liste (LpT).
Toda iz začetnega zagona »Mitteleurope« se ni izcimilo kaj posebnega. Nekaj mesecev se je na vseh krajih veliko govorilo in sestajalo, potem pa
»vse tiho je bilo«.	Pozneje se	je	razvedelo, da	'1B
prišlo do hudega	navzkrižja med	furlansko in	tr
žaško stranjo gibanja, >in sicer za prevlado nad njin1 na deželni ravni.
Furlanska stran	oz. njen vrh	je	sodil, da mu	‘?rl
tiče vodilno mesto, ker deluje	na	območju, na	k®
terem biva med milijoni ljudi. Nasproti temu obmj5 čju da je tržaški predel mnogo manj pomemben-tržaški strani pa so trdili, da so pravi »mitteleur0 psjci« le on\ ki bivajo v onih predelih, ki so spa dali k stari Avstriji, t.j. Trst z okolico, Goriška ^ Kanalska dolina, medtem ko je bila Furlanija P Benečani in potem pod Italijo ter se torej ne <^°re primerjati s starimi »mitteleuropskimi« pokrajinan11
Zato je gibanje, v veliko zadovoljstvo vssdr žavnih strank, ki so že trepetale za svoje glasove, izgubilo na svojem zagonu. Seveda so stranke te tudi same pripomogle, tako da so po svojem 0Pa ratu oz. svojih zaupnikih širile omalovaževalne 9° vorice. Furlanski in goriški odsek gibanja sta končno razpadla. Konec koncev pa je danes z vsakršno idejno ali politično gibanje potreben nar za njegovo vzdrževanje, plačevanje propagan ' organizacijskega aparata ipd. Denar pa imajo za P°
Sodobno kmetijstvo
LASTNOSTI MLEKA
Normalno zdravo mleko je sočno belo in v času krmljenja s svežo travo odseva rahlo rumeno, tako da je maslo poleti bolj ri>meno od zimskega. Ce mleku odvzamemo maščobo, ostane modrikasto posneto mleko. Sirotka je zelenkasta tekočina, ki ostane, ko s,no mleku odvzeli maščobo in sirnino.
Milnici podobno barvo opazimo pri ka-tarju vimena in tako mleko se ob molži ne Pend. Rumena barva mleka kaže na že razvito vnetje vimena, ne tako redko pa na nalez-‘jivi rumeni galt. Rumenorjavkasta, včasih pa Judi rdečerjavkasta je mlezina. Mlezina in mleko 'krav, ki so povrgle, se pri kuhanju zasiri, sesede in zgriža, tako da nakazuje neredno kemično sestavo, ki pospešuje nastajanje mikroorganizmov, ki povzročajo napenjanje. Take živine vsaj devet dni po telitvi ne smemo molsti. Zaradi dobave takega mleka so v sirarnah imeli že veliko škode. V zdravem mleko nikoli ni krpic, zato mlekar, takoj ko opa-2' milnato barvo ali krpice, takega mleka ne
Klub starih goriških študentov bo v nedeljo, 12. oktobra ob 10. uri, na Erjavčevi cesti v Novi Gorici odkril doprsni kip dr. Andreju Budalu zaslužnemu profesorju, pisatelju, prevajalcu in rodoljubu.
Slavnost bo združena s kratkim kulturnim Programom.
Slavnostni govornik bo dr. Filibert Bene-detič iz Trsta.
Slavnost bo ob vsakem vremenu.
sme oddati, pač pa mora dobro ohlajen vzo-jutranje molže dati na pregled najbliž-tomu laboratoriju za nadzorstvo nad mlekom, f^deče mleko pa teče zaradi mešanja s krvjo R možnih notranjih poškodb vimena.
Zaradi mlečnega sladkorja in maščobe je
Zdravo mleko rahlo sladkega okusa, na katerega pa lahko vplivajo različne okoliščine, tako da se včasih slab okus pokaže šele po 12 do 24 urah.
Ostro slan okus povzročajo bolezni vimena, slaba molža ali starost namolženega mleka. Mlekar mora vsaj enkrat tedensko opraviti preizkušnjo okusa, kar je obenem tudi preizkušnja zdrave molže. Okus po krmi med drugim nastopi tudi po obilnem krmljenju z dodajanjem listja vinske trte. Značilen vonj in priokus dajejo tudi ribje olje in zdravila
ter nečisto sveže tropine in razne mineralne mešanice.
Vzroki okusa po blatu so nečista molža, slabo očišščeno vime, slaba stelja in shranjevanje vozne opreme v hlevu, ki ga slabo zračimo.
Vzroki grenkega okusa so nezadovoljivo očiščen mlekarski pribor, zauživanje rastlin grenčic in krmljenje s sparjenimi krmili, ki že vrejo in se kisajo. Zarek, žaltav okus opazimo šele po molži, če pustimo mleko dvanajst do štiriindvajset ur v skodelici in zaužijemo nastalo smetano. Vzroki so starostni stadij laktacije, bolezni jajčnikov ali močno izražena gonja. Pripomnimo naj še, da mora mlekar skrbno uporabljati razkuževalna sredstva pri živalih, priboru in pri sebi ter naj z njimi ne skopari.	Z.	T.
Zanimivo oktobrsko »Ognjišče«
Kot eden redkih slovenskih listov na oktobrska številka Ognjišče opozarja, da bo minilo letos 60 let od usodnega koroškega plebiscita, ki so ga hoteli takratni oblastniki proti volji ljudstva in ki je okrnil Slovenijo za zgodovinsko najvažnejšo in v mnogih pogledih tako važno koroško deželo. Temu datumu je posvečena tudi mesečna priloga pod naslovom »Slovenci na Koroškem«. Obširni članek je napisal Silvester Cuk. Tudi štiri strani barvne priloge, t.j. barvnih fotografu, so posvečene slovenski Koroški, posebno Gospe Sveti kot najbolj častitljivemu spomeniku koroškega in sploh vsega slovenstva, poleg knežjega kamna in vojvodskega prestola. Avtor člana u-pravičeno opozarja na naivnost, enakostranskost in nedoraslost tedanje slovenske oziroma jugoslovanske predplebiscitne propagande, vendar pa se izogne razlagi, kje so bili vzroki za to.
Tudi »pismo meseca«, kot je vedno naslovljen uvodnik v obliki odgovora na pismo kakega mladega bralca ali bralke, je tokrat izredno aktualno in zanimivo. Iz pisma mladega dekleta veje resnična tragika tolikih mladih današnjih ljudi, katerim starši niso znali odkriti pravih življenjskih idealov in ciljev ter se zato vdajajo mamilom in obupu. Vendar je to dekle našlo vero in pot k rešitvi. Z zanimanjem bo verjetno vsakdo prebral tudi intervju z mladim salezijanskim duhovnikom
Francem Zajtlom, ki deluje v Egiptu. V intervjuju nam pove marsikaj o razmerah v Egiptu, tudi o političnih in gospodarskih.
V	tej številki najdemo več člankov o žgoči sodobni problematiki, tako npr. reportažo Natalije o stradanju v svetu in o brezsrčnosti sitega sveta, ki nima razumevanja za potrebne. Franc Bole piše o črni Afriki in pove pri tem marsikaj zanimivega; med drugim opozarja na lep izraz, ki ga imamo Slovenci za črne afričane — namreč »zamorci«, tako da nam ni treba govoriti o »črncih«. Po njegovem pride izraz zamorci od besed »za morjem«, kar sicer ni čisto točno, vendar pa tudi ni posebno važno.
Privlačna je kot vedno rubrika »Priporočamo, berite!« o novih dobrih knjigah slovenskih založb, dalje rubrika »Tvoje ime« z razlago najbolj pogostih osebnih imen; razlage so v skladu z najmodernejšimi etimološkimi razlagami. Kot vedno, najdemo tudi v tej številki reportažo o bolnikih, ki jih obiskuje oče urednik. Tokrat nam predstavi neko bolnico, doma s kmetov. Seveda tudi v tej številki ne manjka članka o popevkarjih — tokrat nas seznanja s popevkarjem Angelom Branduardijem — in o športnikih, na vrsti je nogomet. Nadaljuje se roman »Sestra Ruth«. Ena najbolj zanimivih rubrik v »Ognjišču« pa so tudi tokrat pisma mladih.
|tone namene le vsedržavne stranke, ki ga prejsma-'° iz državne blagajne. Poleg tega pa nudijo svojim tormalnim privržencem tudi poklicno kariero in ne 9re za golo »prepričanje«, kot se zdi na prvi pogled.
Česa takega »Mitteleuropa«, četudi nosi naslov, poleg italijanskega, še v slovenščini, nemščini, vur-*anščini in fransoščini slednje kot svojo evropsko °znako — da bi pritegnila tudi ljudi, ki govorijo ta Materine jezike, seveda ni zmogla, ker ni nudila če-5a več kot nekdanji ideal. Ni si uspela pridobiti niti Podpore od onstran Alp t.j. od konservativne Banske pod njenim vodjem Franc Jožefom Štrausom. Njegova krščansko-socialna zveza je namreč stojpno z italijansko kršč. demokracijo včlanjena v-6Vropski zvezi krščansko-demokratskih strank in je Zvezana do določene solidarnosti nasproti drugim
banicam. Torej, v primeru odnosov do italijanske ^rščanske demokracije, vsaj do tolikšne solidarno-st‘, da ne bo podpirala gibanja, ki bi slednji lahko na določenem območju, četudi v omejenem obsegu, °dtegnilo glasove.
Samega idealizma pa naši Italijanski sodržavljani tudi nimajo toliko, da bi bili pripravljeni žrtvovati nekaj časa in dela za svoje prepričanje. Vendar pa Se ie po razkroju furlanskega in goričkega dela lo
obdržala tržaška stran »Mitteleurope«. V Trstu si je uredila celo svoj sedež in začela izdajati, začenši z letošnjim letom, celo svoje lastno glasilo »Nuova Mitteleuropa«, katerega namen je bil mesečno izhajanje, dejansko pa izhaja list vsaka dva meseca.
Kakšni so nameni sedanjega gibanja »Mitteleuropa«, lahko povzamemo prav iz tega glasila. Gibanje je načeloma odprto tudi nasproti Slovencem, pa tudi Furlanom. V glasilu, ki je tiskano pretežno v italijanščini, se občasno pojavljajo tudi prispevki v slovenščini in furlanščini, pa tudi v nemščini. Furlanski in nemški prispevki so dobro sestavljeni in jedrnati. Nemški vzbujajo vtis, da gre pri vrhu gibanja v veliki meri za nostalgijo po »dobrih starih«, časih pod Avstrijo. List izkazuje precejšnjo spretnost, kar se tiče vsebinskega in tehničnega urejevanja. Toda vse tisto, kar je napisano v slovenščini, je jezikovno in oblikovno tako nebogljeno in klavrno, da bralca naravnost odbija. Primitivno oblikovani stavki kažejo na pisca, ki se giblje v italijanskem okolju in mu je slovenščina že nekak tuj jezik. V doslej šestih izišlih številkah ne najdemo niti enega temeljito in poglobljeno napisanega prispevka. Sta pa takšna v nemščini in v furlanščini. Občutna pomanjkljivost torej, če pomislimo, da glasilo »Mit-
teleuropa« izhaja v Trstu, kjer je bilo prebivalstvo že od nekdaj večinoma italijansko in slovensko, le nekaj od njega pa nemškega in furlanskega.
Ta okoliščina očituje, da »Mitteleuropa« nima za sabo širšega -kroga slovenskih ljudi, razen kakega posameznika. Glede na njeno usmeritev pa je sklepati, da slovenskih ljudi tudi v prihodnje ne bo pritegnila. Vendar je treba gibanju oz. njegovemu glasilu priznati, da opozarja tudi na izpolnitev jezikovnih pravic in enakopravnosti slovenskim ljudem v naši deželi. Toda to je lahko tudi samo določena taktika, zakaj glasilo po drugi strani skrbno pazi, da svojim bralcem oz. privržencem in morebitnim simpatizerjem, ki še niso v celoti premagali protislovenskega in protislovanskega občutja, ne bi vzbudilo vtisa, da »drži za Slovence« in si jih s tem mogoče oddaljilo. Lahko gre sploh za bojazen, ki je posledica nekdanjega splošnega protislovenskega vzdušja v mestu in je danes v primeru »Mitteleurope« brez osnove, saj so si nacionalisti poiskali takšne organizacije, kjer imajo več možnosti za svojo dejavnost. Kljub temu pa je le značilno, kako lahko takšen ostanek iz preteklosti utesnjuje tudi gibanje, ki se ima in se razglaša za evropsko.
(DaljeJ
L
MOSOLIMPIADA 80
ODOO
SASA RUDOLF
OOOOOOOOOOOO
OOGO
Leningrad, 14. julija 1980 ob 17.30.
Ze dolgo preden je Iljušin zdrsel po betonski stezi leningrajskega letališča, se nam je skozi letalska okenca odprl širok razgled na severne Benetke s konico Finskega zaliva na desni, Ladovskim jezerom na levi in reko Nevo, ki ju povezuje. Pod nami zeleni gozdovi, posejani z dačami, polja, pašniki in v daljavi v severnem soncu bleščeči Leningrad.
Na letališču je vroče, vendar ne soparno, prijetno, polno, živo sonce, kot ga niti pri nas z muhastim vremenom na začetku poletja še nismo občutili. Po zvočnikih zvemo, da moramo zapustiti letalo vsi, tudi tranzitni potniki.
»S seboj vzemite ročno prtljago«, čemu, zvemo, ko nas avtobus madžarske izdelave prepelje do letališke stavbe. V vrsti po dva se moramo predstaviti pred policijskim o-kencem, kjer bodo skrbno pregledali potni list, olimpijski potni list in vizum, tri dokumente s štirimi fotografijami. Oči mladega miličnika preblisknejo z mojega obraza na v dokumentu priloženo fotografijo — ponovilo se bo še trikrat povsem avtomatično, kot da za okencem ne bi bil človek, pač pa robot. Končno pritisne žig na vizum in že smo v novi vrsti pri cariniku.
Osebni pregled z metaldetektorjem; koliko pridušenih kletvic, ko se je še in še treba vračati skozi vrata metaldetektorja zaradi pozabljenega kovinskega predmeta v žepu. Kovanci se kotalijo po tleh, nihče jih ne pobira, saj na ramenih čuti živčnost kolegov, ki so še v vrsti. Tudi uro je treba odpeti, sleči jopič, ker ima kovinsko zadrgo, preden metaldetektor ne pokaže zelene luči.
Prične se pregled ročne prtljage. Tudi ta roma skozi napravo za odkrivanje kovinskih predmetov. Slika na minitorju pokaže, da sta v torbi fotoaparat in magnetofon. Fotoaparat bo treba razstaviti, odviti objektiv, registrator spraviti v pogon, dokazati, da gre res za fotoaparat in magnetofon.
Toda to je bil — tedaj tega še ne vemo
—	le prvi del carinskega pregleda. Prične se lov na formular za carinsko prijavo. V roke dobim obrazec v španščini.
Imate pri sebi srečke državne loterije?, ne, sovjetske državne obveznice?, ne, zlatnino?, ne, dragulje?, ne, orožje?, ne, mamila?, ne, tujo valuto?, da. Točno je treba navesti koliko in kakšno.
Birokratsko delo je opravljeno, toda zaman se razgledujemo za barom ali kavarno, da bi ob pijači prebili še preostali prosti čas do ponovnega vkrcanja na letalo. Kolega zapazi v prvem nadstropju prodajalno spominkov, to je prva od toliko beriošk, na katere bomo naleteli med postankom v Sovjetski zvezi. Oboroženi z ročno prtljago se poženemo po stopnicah, toda vrata v prodajalno so zaprta, čeprav na vratih na veliko piše non stop od 8.00 - 20.00. Na povsem nevidnem mestu zapazimo listič: trgovina zaprta zaradi inventure.
K sreči se kmalu oglasi zvočnik s pozivom za tranzitne potnike. Pri izhodu nova
zagozda. Kot da bi miličniki ne verjeli kolegom carinikom, ki so nas že pregledali, se moramo znova postaviti v vrsto, izročiti v ponoven pregled formular s carinsko izjavo, pokazati prijavljene stvari, potegniti znova na dan dokumente in vozvnico, opraviti še en osebni pregled z metaldetektorjem, odpreti ročno prtljago, dokazati, da sta fotoaparat in magnetofon res fotoaparat in magnetofon.
Končno smo spet v napol praznem letalu, vrnemo se k sedežem, ki smo jih zasedli med letom iz Milana v Leningrad, toda časopisi, revije, žepne izdaje knjig so medtem izginili. Ko že prično padati pikre o-pazke na račun snažilk, ki so med postankom pospravile letalo, zagledamo visok kup raznega tiska na sedežu pri toaleti. Časa je dovolj, da si porazdelimo izvode tednikov Panorama, Espresso, najrazličnejših dnevnikov, ilustriranih revij, žepnih izdaj vohunskih in policijskih romanov. Opazno je, da so vsako revijo, dnevnik in tednik preli-listali, če ni morda med posameznimi listi kaj skritega. Res je, da ni izginilo ničesar in tako pridem spet v posest zadnjih številk
Katoliškega glasa, Novega lista in Naših razgledov.
Leningrad je že daleč za nami, prelet1' mo Volgo in Valdajske višine, nakar pogled na zemljo pod nami prekrijejo oblaki. SiW' na oblakov zavije letalo, šele ko smo tik pred pristankom na novo moskovsko leto-' lišče Seremetjevo - 2 se nekoliko razjasni toda Moskve iz zraka ne bomo videli.
Ker smo vse preglede že dvakrat opTa' vili v Leningradu, smo prepričani, da bo Til moskovskem letališču šlo mnogo hitreje-Nova utvara.
(dalje)
SEJEM POHIŠTVA OB KONCU MESECA
V	teh dneh že pripravljajo vse potreb' no za otvoritev oz. prireditev sejma pohištva in opreme z naslovom »Ambiente 4«. ki je ena izmed večjih razstavnih pobud v našem mestu v okviru »Gorizia esposi' zioni«. Sejem bo odprt od 25. oktobra do
3.	novembra; ta dan bodo tudi dovolil’ prost vstop zaročencem in mladoporočen; cem in tudi starejšim zakoncem, ki bi sj želeli naročiti pohištvo ob ponudbi tud' posebno ugodnih cen.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg- na. sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni uredniK: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart. Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151
1
e
Znaš Jakec, de meni se vselili čudno zdi, de gre lle pr nas taku slabo naprej. Pole ke videm. kolko ledi taku skrbi, se martra j n poti za to bogo ljudstvo j n vselili je vse narobe.
Ma kej ti se čudeš? Jest pej neč. Zatu ke sm jeh pogruntau.
Kej si pogruntau! Figo. Ma poduši: tam u Rimi je tisteh senatorjev jn poslancov vseh vkep aneh taužent. Pole so te dežele, ke jeh je glih dvajsti jn u vsaki deželi je spet aneh šestdeset al še več poslancov. Vseh vkep bo gvišno aneh taužent-petstu. Pole so province, ke nanka ne znam kolko jeh je: jn tam so spet ani sveto-vauci jn jeh bo gvišno nekaj taužent. Pole so komuni, veliki jn majhni jn tle more bet aneh iepanov jn svetovaucou na tau-žente. Jn vsem tem pomaga pr deli buhvej-kolko taužent vseh sort uradnikov, tipkaric, ekspertov, šoferjev jn vseh sort podrepnikov. Jn vse neč ne pomaga.
— Ma si pozabu, dragi Mihec še sindakate-In tudi pr njeh je dosti ledi. Zatu ke je' majo, denmo reč, segretarje na državnem, pole na deželnem jn na vseh drugeh le" veleh. Jn še za vsako sorto deloucev P°' sebej: za zidarje, za ribiče, za tiste ke delajo pr aroplanah, za železničarje, za F*at' za tiste ke so na barkah. Pole ne smemo pozabet še na stranke, ke jemajo vseh sort šegretarjev jn povrhi še, vsaka stranka posebe, referente za gospodarstvo, za zU' nanjo politiko, za kulturo jn vse sorte • • •
— Sej, sej. J n pole se zbirajo na televižjot po trije, štirje jn vsi strašno pametno g°' vorijo. Jest jeli gledam jn poslušam j rtsL' mi zdi, de so strašno pametni jn strašno u skrbeh za to bogo ludstvo. Jn pr vseirl tem. ke se tol ko pametneh ledi taku PrzLl’ deva, vselih gre vse narobe. Prou čudno je tu. Tle more bet ki kašen Jaler . ■ ■
— Sc zna, de je. Ma ti, lubi moj Mihec, P0' litike ne zastopeš. ]n ta prvo, ke be m° gu znat je tu, da lepu govort je ano, lePu jn dobro delat je pej drugo, jn tu je P°' litika. Jn zdej še posebno lepu govori]0, ke kuhajo novo vlado . , .
— Ja, videš. tudi tu od teh vlad, ke se menjavajo kar naprej, tudi ne zastopem.
— Ma ti ne moreš zastopet, zatu ke se politiko ne zastopeš. Jn kar se tiče me' njavanja vlad, je tu prfina dobro, zatu k1-jemamo zmiram frišne vlade. Nobena zastari. Jn tu je dobro, de ne dobi mu*0. Sej tudi kru!i more bet vsak dan friš^n-Jn za vlado je aneh šest, sedem mesco glih an prou.
— Ma mene me zdej skrbi, kaku bo s tistf" mi osnutki za globalno zaščito stovens manjšine. Kadaj bojo pršli na vrsto. *
— Mihec, te reci niso zate jn ne stoj skrbet! Ti bejži rajši futrat golobe tle na plači