Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir TRST, nedelja 15. decembra 1963 Leto XIX. - Št. 297 (5672) Pomemben zgled Ob letošnjem občnem zboru «Bora» ¥T petek je Imelo športno V združenje «Bor» svoj T četrti redni občni zbor, na katerem so člani pregledali delo zadnjega leta. Iz poročil in diskusije je razviden velik napredek tega športnega združenja, ki se ne odraža samo v številu pokalov, medalj, športnih zmag, znatno povečanega števila kvalitetnih tekmovalcev, temveč tudi v organizacijski utrditvi in vsestranski moči te važne športne organizacije. «Bor» je zrastel iz skromnih začetkov v pomemben športni organizem, pri čemer ie je zvesta držal nekaterih osnovnih smernic: S športom vzgajati fizično sposobnega mladinca, v njem Utrjevati visoke moralne kvalitete, v kar na našem področju še zlasti spada narodnostni ponos in zavest, da pripadamo slovenski skupnosti. Prav visoko moralna načela, ki jih «Bor» utrjuje v svojih članih, pomenijo tudi njegovo osnovno značilnost in so posledica ter vzrok velikega idealizma, mladostnega poleta združenja in njegovih članov, s čimer premagujejo številne ovire, ki jim stoje na njih poti. Športno združenje «Bor» pomeni številne športne uspehe in med njimi tudi dosežke, ki presegajo ozki lokalni okvir. Kljub temu pa tu ne gre za golo hlastanje za rezultati, samo za točke, centimetre, sekunde in druge pokazatelje športnih u-spehov, temveč za zdrav razvoj mladine, ki se s športom vzgaja v dobre, poštene in pogumne ljudi, ki ne bodo nikoli pozabili na svoj rod in na svoj materin jezik. Med Je pomembne uspehe lahko vključimo tudi dejstvo, da je prav v tej obliki slovenskim športnikom uspelo prebiti let nezaupanja, ki jih je ločil od italijanske športne javnosti. Atleti «Bora» redno nastopajo na prvenstvih, ki jih organizira CONI, med italijanskimi in slovenskimi športniki so se razvili zdravi odnosi medsebojnega razumevanja, strpnosti, športnega tovarištva. Da se je moglo doseči to stanje, je bilo treba mnogo potrpljenja, dobre volje in v nekaterih primerih tudi samopremago-vanja. Vendar so «Borovci» prebili led prav s svojimi visokimi športnimi kot še zlasti moralnimi odlikami. Vedno so se dostojno — športno obnašali. Prav zato je treba še z večjo ostrino obsoditi šovinizem in rasizem tistih krogov, ki bi hoteli tudi v šport vriniti nestrpnost, kot je to prišlo izredno ostro do izraza, ko so fantje s Proseka obnovili svojo nogometno ekipo Primorje», kot je obstajala pred drugo svetovno vojno. Ne bomo ponavljali znar nih dejstev, ostrih napadov šovinističnega tiska na to ekipo, sklepov nekaterih društev, ■iiiiimimiiiiiiiiiiHiiiuiu ili un ih iiiiiii ninni im m* V italijanskem parlamentu se bo debata o programskih izjavah nove vlade nadaljevala šele jutri, na kar bo prišlo do glasovanja, katerega izid pa še ni tako gotov kot bi moral biti, če med demokristjani in socialisti ne bi bilo znanih sporov, tako da se za KD že ve, da pripadniki Scelbovega ljudskega centriz-ma ne bodo glasovali za vlado, pripadniki leve struje PSI pa bodo o tem sklepali danes, ko bomo verjetno zvedeli, ali gredo v resnici na razkol stranke. Med tem pa je bil v Moskvi objavljen zaključni govor Hruščova na plenumu CK KP SZ, ki je bil v precejšnji meri posvečen tudi zunanji politiki. Predvsem je Hruščov napovedal, da bo SZ znižala vojaške izdatke in da se je lotila — po moskovskem jedrskem sporazumu — uresničevanja velikanskega načrta ter pri tem poudaril, da se bo SZ še nadalje borila za miroljubno sožitje, da hoče tekmovati na področju odnosov miru, utrditi vesoljni mir in prijateljstvo med narodi. Opozoril pa je vlado ZDA, naj Kube ne ogroža ter dejal, da gre pri odkritju orožja v Venezueli za staro spletko vohunskih agentov. Hkrati je obsodil imperialistični na-ad na Južni Vietnam. Končno je izjavil, da je SZ takoj pripravljena skleniti sporazum o razorožitvi. Zahodnonemški socialdemokrati pa so včeraj izgubili svojega voditelja: umrl je Erich Ollenhauer, ki je glede zunanje politike znan pred. vsem kot avtor načrta sistema evropske varnosti namesto sedanjih vojaških zavezništev. Pz da z njo nočejo igrati itd. Podčrtati pa je treba dejstvo, da so bili ti šovinistični krogi tokrat osamljeni, pa čeprav so trenutno «Primorju» onemogočili redno igranje na nogometnem prvenstvu, šovinistom se tokrat ni več posrečilo razdvojiti mladincev na Italijane in Slovence, temveč smo imeli po eni plati Italijane in Sloven-oe-mladince dobre volje, po drugi plati pa nekaj zagrizenih prenapetežev, ki jih je čas že obsodil. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da na Južnem Tiròlskem redno igra moštvo «Sudtiro-ler» in da nihče ne protestira, pa čeprav gre za naziv,. ki bode v oči italijanske šoviniste! Iz poročila o delovanju športnega združenja «Bor» je razvidno, da se je združenje borilo z resnimi težavami materialnega značaja, da pa jih je znalo prebroditi, ob pomoči slovenske javnosti, predvsem z lastnimi napori in z lastnim prizadevanjem. Razvidna je tudi določena — zelo skromna — pomoč CONI. Ni dvoma, da je prav dolžnost oblasti, da pomagajo razvoju športne dejavnosti na našem področju in da se pri tem ne ozirajo na morebitna zlonamerna pri-šepetavanja šovinističnih krogov, temveč da izvajajo ustavna načela, ki prepovedujejo kakršno koli diskriminacijo. O-blasti so dolžne požrtvovalnim mladincem omogočiti športno udejstvovanje v primernih prostorih, zagotoviti potrebne športne naprave ne samo v mestu temveč tudi v vseh o-koliških predelih, tako na Tržaškem kot na 'aorlSRerii in v videmski pokrajini. Dolžnost vse slovenske javnosti pa je, da podpre ne samo športno združenje «Bor», temveč vse zdrave napore, da se športno udejstvovanje slovenske mladine okrepi, razširi in preraste v tržaški mestni okvir. Slovenska javnost je že pokazala dobro voljo, saj z velikim zanimanjem spremlja razvoj mladega in poleta polnega združenja v prepričanju, da bodo atleti «Bora» še nadalje tako požrtvovalno branili čast svojega društva. m é li ! p m/iskk't 1 Pinko Tomažič Viko Bobek Ivan Ivančič Simon Kos Ivan Vadnal llliilliliiiiiiiiliiiiiiliiiiiliillllilliiiiiiiilMlliiiiililiiillliiiiiiiiIlliliiililllliliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiillllililliiilliiilililIlIllIlililiiiiiiiiiiiilililliimilllilililliliiiiliiliiiilllillllHIliiiliiiiiiiiiiiiiimiiiiiliiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ... ZAKLJUČNI GOVOR HRUŠČOVA NA PLENUMU CK KP_SQVJETSK1E ZVEZE Lotili smo se uresničevanja velikanskega načrta SZ bo znižala vojaške izdatke in je pripravljena skleniti sporazum o razorožitvi, ker hoče tekmovati na področju odnosov miru - Opozorilo vladi ZDA, naj Kube ne ogroža - Obsodba napada na Južni Vietnam kJSeKVA, 14. — Na včerajšnji zaključni seji centralnega komiteja KP SZ je predsednik sovjetske vlade Hruščov v za-ključnem govoru sporočil, da bo Sovjetska zveza znižala vojaške izdatke in število svojega vojaštva. Sporočil Je, da bodo predložili ministrskemu svetu predlog o znižanju izdatkov v vojaškem proračunu za leto 1964. Predlog bo postavljen na zasedanju vrhovnega sovjeta, ki se bo začelo v ponedeljek. Skupni krajevni odbor bivših političnih preganjancev in antifašistov ter bivših partizanov bo priredil DANES 15. t. m. OB 16. URI na strelišču pri Opčinah SPOMINSKO SVEČANOST Ir::::::::::!: ........................ r ................................. ' ' ' -**.-. v«* v. . •• ob 22. obletnici mučeniSke smrti FINKA TOMAŽIČA, IVANA VADNALA, VIKA BOBKA, SIMONA KOSA in IVANA IVANČIČA Govorila bosta senator VITTORIO VID ALI in MILAN BOLCIC. Predsedoval bo MIRKO KAPELJ. Nastopil bo pevski zbor Prosek-Kontovel. «Te pobude miru, je poudaril Hruščov, predstavljajo nov prispevek sovjetske vlade k procesu za popustitev mednarodne napetosti, ki se Je začela s sklenitvijo moskovske pogodbe o delni prekinitvi jedrskih poskusov.» «Lotili smo se uresničevanja velikanskega načrta. Toda želim opomniti tiste, ki mislijo naslanjati svoje odnose s socialističnimi državami na moč orožja, da, če bi si upali sprožiti napad, bi bili neizbežno pogubljeni. Sovjetska zveza ima vse, lùr ji Je potrebno, in tudi več, kakor ji je potrebno, da odbije vsak napad, da zajamči varnost dežele in var- • nost vseh socialističnih držav. Politika miroljubnega sožitja med državami z različnim socialnim sistemom je edina pametna politika v današnjem času. Zanjo se je Sovjetska zveza vedno borila in se bo še dalje borila. Sovjetska zveza hoče tekmovati, ne na vojaškem področju, temveč na področju odnosov miru. Upamo, da bo prevladalo razumevanje med zahodnimi državniki in da bodo poslušali klic časa ter upoštevali zahteve narodov, t. J. naj se preneha oboroževanje. Sovjetska zveza ne bo s svoje strani štedlla z napori, da se doseže ta smoter.» Sklicujoč se na izjavo ameriškega državnega tajnika Deana Ruska 10. decembra, ki je dejal, da se ZDA sedaj ne morejo čutiti gotove drugače nego v svetu, z® katerega je varnost dejansko stanje, Je Hruščov izjavil: «Dobro rečeno. Lahko samo upamo, da se bodo ta stališča množila, in to, kar je važnejše, da bodo tem izjavam sledila skladna dejanja. Tisti, ki realno mislijo in se zavedajo, kakšno odgovornost imajo, bodo storili vse, kar je potrebno, da se uprejo imperialističnim krogom in da preprečijo nevarno zaporedje dogodkov, ki bi neizbežno potegnili s seboj ZDA in druge države.» Hruščov je dalje izjavil, da «ameriški napadalni in militaristični krogi še vedno skušajo ustvariti napetost okoli Kube», m je pripomnil: «Poskusi ustvaritve enotne fronte reakcionarnih sil ameriške celine proti revolucionarnemu otoku, postajajo vedno bolj vztrajni. Razkritje o odkritju orožja v Venezueli in trditve, da je bilo pripeljano s Kube, so stara spletka proti-vqhunskih agentov in napadalcev.» Hruščov je nadaljeval: «2elim poudariti: gospodje napadalci, ne vihtite mečev, ne šalite se z ognjem. Zavedati se morate, da boste povečali napetost, in če boste grozili Kubi, bo to vplivalo na celoten mednarodni po-ložai.. pgrožati svobodo in neodvisnost Kube bi pomenilo veliko kršitev listine Združenih narodov, pomenilo bi vmešavanje v notranje zadeve otoka, napad na suvereno državo. Ta napad bi ime! svoj odmev v vseh državah in tudi v Sovjetski zvezi.» «Toda še več, Sovjetska zveza ima jasne obveznosti do bratske kubanske republike. Mnogokrat smo izjavili, in ponovno ižjavljamo, da revolucionarna Kuba ne bo ostala brez obrambe, če jo bodo napadalni militaristični krogi ZDA napadli. Sovjetska zveza pa je z druge strani zadovoljna ob ugotovitvi, da kubanska vlada želi normalizirati svoje odnose z ZDA.» Zatem je Hruščov obsodil a-meriški imperialistični napad v Južnem Vietnamu in je dodal, da gre vsa simpatija Sovjetske zveze pogumnim južnovietnam-skim patriotom, ki se borijo za svobodo, svoje dežele. Izrekel je prepričanje, da bo južnovietnam-sko ljudstvo, ki se bori za pravičnost, končno zmagalo. V zvezi s sklenitvijo moskov- ske pogodbe po delni prekinitvi jedrskih poskusov ter sporazum o prepovedi pošiljanja vesoljskih vozil z jedrskim orožjem na tir okoli Zemlje, je Hruščov izjàvil: «Važno je sedaj nadaljevati po poti razorožitve in iti do kraja. Sovjetska zveza je pripravljena še danes razorožiti se, kakor je bila pripravljena to storiti včeraj. Ce ima kdo na Zahodu dvome o tem, naj takoj le preiz- (Nadaljevanje na 2. strani) llllllllllllllllllll||||||||ll||||||||||||||||l||||||||||||,|||,„m,,l„,|„|||||1,l|m||||||||||||||||||||,N||,||tt|||||||||m||| V BEOGRADU Od 10. zasedanja se pričakujejo bolj konkretni rezultati O delu odbora se ni moglo zvedeti nič otipljivega (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Deseto redno zasedanje mešanega Jugoslovan-sko-italijanskega odbora za manjšinska vprašanja, ki se Je začelo v četrtek 12. t. m., poteka v intenzivnem delovnem ozračju, tako da bo verjetno — kolikor ne nastopijo' nekatere nepredvidene težave —, odbor s podpisom običajnega protokola kmalu končal svoje delo. O samem delu odbora in o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, ni bilo moč zvedeti nič konkretnega. V tem pogledu vlada, posebno v krogih jugoslovanske delegacije, popolna zadržanost.: Toda na podlagi nekaterih zunanjih znakov je moč pričakovati, da bo 10. zasedanje, za razliko od dosedanjih, ki so pripravila izčrpne analize v svojih sklepih in priporočilih, bolj konkretno od dosedanjih zasedanj. Vodja jugoslovanskega dela odbora Mitja Vošnjak je priredil danes v hotelu «Metropol» kosilo v čast članom italijanske delegacije. Na kosilu so bili poleg članov jugoslovanskega dela odbora tudi državni podtajnik in veleposlanik v državnem tajništvu za zunanje zadeve Dušan Kveder, italijanski veleposlanik v Beogradu Alberto Berlo in drugi ugledni funkcionarji državnega tajništva za zunanje zadeve. fi. B. Dunajski sestanek Kot smo že prejšnji tore« na kratko poročali, so bili po skorajda dveletnem premoru (zadnji razgovori so bili meseca februarja 1962) v petek 6. t.m. v zunanjem ministrstvu na Dunaju spet razgovori med predstavniki zvezne vlade in koroške deželne vlade ter zastopniki koroških Slovencev o vprašanjih slovenske manjšine na Koroškem. Razgovorov so se udeležili zunanji minister dr. Bruno Kreisky in državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Fritz Steiner z visokimi u-radniki ministrstva, zastopniki koroške deželne vlade deželni glavar Ferdinand Wedenig (SPOe), namestnik deželnega glavarja inž. Thomas Truppe, predstavnika koroških Slovencev predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Zastopnika koroških Slovencev sta ob tej priložnosti opozorila na številne probleme, ki še niso bili rešeni. Na šolskem področju so posebno pereča vprašanja šolske nadzorne o-blasti, zasedba inšpektorskih mest, soodločanje manjšine v šolskih svetih, vprašanje javnosti slovenske kmetijske šole v Podravljah, skrb za vzgojo dvojezičnih učiteljic za otroške vrtce, posebni prostori za slovensko gimnazijo v Celovcu, da bi končno odpadel stalni popoldanski pouk, ki težko bremeni tako profesorje kakor tudi dijake, ter končno ustanovitev posebnega referata za ljudsko prosveto med koroškimi Slovenci. S strani predstavnikov slovenske manjšine je bilo v tej zvezi opozorjeno, da s tako imenovanim manjšinskim šolskim zakonom za Koroško iz leta 1959 šolsko vprašanje nikakor ni bilo rešeno po želji in po potrebah prizadete manjšine, niti niso bile doslej realizirane številne določbe, ki jih vsebuje ta zakon. Poleg tega sta dr. Zwitter in dr. Inzko zahtevala enakopravnost slovenskega jezika v uradih in dvojezična krajevna imena, kakor je to izrecno predvideno v členu 7 Državne pogodbe. Na konkretnih primerih sta opozorila na oblike diskriminacije in zapostavljanja koroških Slovencev, zlasti na gospodarskem in zadružnem področju. Minister dr. Kreisky in predstavniki koroške deželne vlade so morali priznati, da so mnoga vprašanja res še odprta. Obljubili so, da si bodo prizadevali za rešitev v doglednem času. Mimo teh obljub — takih pa so koroški Slovenci slišali že več kot dovolj — je bila pravzaprav edina pozitivna stvar zagotovilo ministra Kreiskega, da so v državnem proračunu za letos in za prihodnje leto spet predvidena sredstva za u-stanove slovenske manjšine na Koroškem. Zastopnik FPOe, deželni svetnik Rader, pa je ponovno urgiral uradno objavo rezultatov ljudskega štetja iz leta 1961 po jezikovni pripadnosti ter zakon o tako imen% vanem ugotavljanju manjšine. Ljubljansko «Delo* Je o dunajskem sestanku objavilo naslednji komentar: «Po vsem tem bi lahko rekli, da «na Dunaju ni nič novega». Skoraj dve leti je minilo od zadnjega takega razgovora, manjšinsko vprašanje, oziroma izvajanje določil člena 7 Državne pogodbe pa je še vedno ostalo tam, kjer je bilo. Zato sta predstavnika koroških Slovencev predlagala, naj bi ustanovili širšo komisijo strokovnjakov, ki bi obravnavala vsa odprta vprašanja in skušala do-seči enotne predloge za reševanje v pristojnih forumih. Da bi bila to morda bolj uspešna oblika, kaže primer Južne Tirolske, kjer je 19-članska komisija, v kateri so enakopravno zastopani predstavniki večinskega naroda in manjšine, izdelala obširno poročilo o trenutnem položaju in o potrebi po nujnih rešitvah manjšinskih problemov». «Kako so si manjšinska vprašanja sorodna in med seboj povezana, pa dokazuje tudi dejstvo, da so vladni predstavniki glede komunikeja, ki je bil o razgovorih objavljen v' tisku in radiu izrecno izrazili željo, naj bi v njem poudarili, da so bili na področju reševanja manjšin-skih problemov doseženi tudi pozitivni rezultati. (V torek se je namreč v Milanu začel proces proti južnotirolskim atentatorjem!)» Resolucija afriških in azijskih držav za širše predstavništvo v organiz Polemika med SZ in Kitajsko glede stališča do Sovjetski delegat je pozval afriško-azij s ko skupino, naj umakne svojo resolucijo - Odbor za skrbništvo je sprejet resolucijo o A demi NEW YORK. 14. — Skupina 37 afriških in arijskih držav Je predložila danes posebnemu političnemu odboru OZN načrt resolucije, ki predvideva revizijo listine OZN, s tem da se šte ▼ilo članov Varnostnega sveta zviša od 11 na 15. Resolucija poziva ostale države članice, naj odobrijo to revizijo listine do 1. septembra 1965. Ista skupina držav predlaga tudi, naj se Število članov gospodarskega in socialnega sveta zviša od 18 na 27. Od devetih novih čla-nov bi jih morali osem Izbrati med afriškimi in azijskimi državami. V zadnjih dneh je glede predlogov za zvišanje štev;!a članov v Varnostnem svetu tèt gosnn-darskem in socialnem svetu nrišlo do nesoglasij, predstavnik Sov et- e zveze Fedorenko je pred dne. vi izjavili da se je sovjetska v'a. da posvetovala s kitaisko vlado, in da ta nasprotuje takim načrtom. Toda kitajska vlada je včeraj objavila sporočilo, v katerem obtožuje sovjetskega predstavnika Fe-dorenka. in s tem tudi sovjetsko vlado, da pači stališče kitajske vlade glede tega. Kitajska vlada trdi, da je to ravnanje sovjetskega zastopnika «dejanje s skritimi nameni» in poskus, da bi «zasejali razdor med Kitajsko in drugimi azijsko-afriškimi državami». Dalje pravi izjava, da je stali-iče Fedorenka povsem v nasprotju s stališčem kitajske vlade glede omenjenih vprašanj. Danes pa je sovjetski delegat Fedorenko ponovno izjavil, da nasprotuje predloženi resoluciji in je ponovil, da je kitajska vlada sporočila sovjetskemu poslaniku v Pekingu, da nasprotuje rešitvi vprašanja pravičnega predstavništva afriških in azijskih držav v glavnih organizmih OZN v obliki revizije listine, ki bi določala zvišanje števila držav članic v teh organizmih Fedorenko je dodal, da Kitajska meni, da bi mogli najti rešitev v novi porazdelitvi sedanjih sedežev v teh organizmih. Dalje je Fedorenko pozval afriško-azijske države, naj umak-neio svojo današnjo resolucijo, trdeč, da bi «vsak poskus vsiijenja prenagljene rešitve tega vprašanja samo povečal mednarodno napetost in kompromitiral možnosti pravične rešitve». Odbor za skrbništvo je odobril resolucijo osmih arabskih držav, Indonezije in Jugoslavije, ki pravi, da je stanje v Adenu «kritično in eksplozivno» ter predstavlja kršitev temeljnih človeških pravic in ogroža mir in varnost. Resolucija poziva Veliko Britanijo, naj sprejme dejanske ukrepe za takojšnjo izpustitev na svobodo nacionalističnih in sindikalnih predstavnikov, ki so bili aretirani na podlagi zakona o izrednem stanju, ki so ga razglasili v Adenu po a-tentatu. ki je bil izvršen v torek na letališču. Čuenlaj v Kairu KAIRO, 14. - Predsednik Kitajske republike Cuenlaj je prispel danes v Kairo na prvi uraden obisk v ZAR. Na letališču ga je «prejel Naserjev predstavnik, predsednik izvršnega sveta ZAR Ali Sabri, ker je bil Naser še v B'zerti in se je vrnil v Kairo šele popoldne Kitajski zunanji minister maršal Cen Ji je prišel v Kairo že prej iz Nairobija k.ier je prisostvoval proslavam ob razglasitvi neodvisnosti Kenije. Ob prihodu v Kairo je Cuenlaj izrazil zadovoljstvo, da je lahko obiskal ZAR. Pri tem je izjavil, da ie to njegov prvi obisk na afriški celini ter da bo izkoristil to priložnost, da moralno podpre vse afriške neodvisne države in vse tiste afriške narode, ki se še borijo za svobodo. Med osebnostmi, ki so bile pav-zn-e na letališču, je bil tudi francoski odpravnik poslov' v Kairu. V Se za Skopje BEOGRAD, 14. — V Beogradu so danes podpisali sporazum, v katerem je svetovni program za prehrano odobril kot pomoč Skop. ju pošiljko 720 ton sira, 245 ton masla in 216 ton jajc v prahu v skupni vrednosti milijona 236.875 dolarjev vštevši zavarovalnino in prevoz do Reke. Ta dopolnilna hrana bo brezplačno razdeljena 60.000 delavcem, ki dela o pri obnovi Skopja, in članom njihovih družin. Svetovni program za'prehrano vodi mednarodni odbor, v katerem je zastopanih 24 držav, med njimi tudi Jugoslavija, ki s svoje strani daje brezplačno hrano za izvedbo tega programa. popoldne pa bo predsednik vlade Moro odgovoril na kritike poslancev, še isti večer pa bo — po glasovalnih izjavah pred ••••••••MiMMtiiiHiiiiiiiHiiuiiiiiiiiimiiiiimMiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiitKMrtiiiiiififtiitufiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Cilj te ors*ir*4rl*».'..ffffljjfatgjh za države, ki jo potrebbe o • ! Danes je iz Skopja odop-to ria prva skupina special' zi ranih er-aft sovjet-he armade, ki ie tjč » a nad štiri mesece pri či čeniu ruševin. Sovjetski vojaki. so uspeš-no izvršili naloge, ki jim jih je postavljalo ravnateljstvo za obnovo porušenega mesta. Sovjeu s PA30NS*A PO9TA3* TRASA NOVC PROGi DOKONČNO SPREJETA TRASA železniške proge Koper—Prešnica. Zgradili bodo najprej industrijski tir. Spodnji ustroj proge pa bo zgrajen že zdaj tako, da bo pozneje mogoče progo elektrificirati. Dotlej je predvidena dieselska vleka. Pozneje bodo zgradili tudi izogibališča v Hrastovljah in Rižani, kar bo podvojilo zmogljivost začetnega prevoza. ......................um................milili.... JUTRI SE NADALJUJE RAZPRAVA 0 PROGRAMSKI IZJAVI VLADE Levica PSI zavzame danes dokončno stališče do vlade v Tudi na včerajšnji seji vodstva PSI niso dosegli rešitve spornih vprašanj med večino in manjšino RIM, 14. — Poslanska zbornica je imela danes dopoldne kratko sejo, na kateri je predsednik Bucciarelli Ducei obvestil poslance o smrti misovskega poslanca Anfusa, ki mu Je postalo nenadno slabo na včerajšnjem zasedanju poslanske zbornice in je kmalu nato umrl v ambulanti Montscitoria Potem ko je izrekel družini pokojnika sožalje v svojem imenu, in v imenu poslanske skupščine, je odložil zasedanje na ponedeljek ob 9.30, da bi nadaljevali razpravo o programski izjavi nove vlade. Razprava se bo zaključila v torek dopoldne, Zaključni govor Hrosčo v a (Nadaljevanje t 1. strani) kusi iskrenost paših, namenov. Pripravljeni smo takoj skleniti sporazum o razorožitvi in ga uresničiti.» Zatem je Hruščov izrazil pre-aenečenje nad dejstvom, da «celo sedaj, ko zahodne sile trdijo, da imajo države NATO več vojakov in konvencionalnega o-roija kakor Sovjetska zveza in države varšavskega pakta, se ne strinjajo s skrčenjem oboroženih sil in oborožitve» Ponovil je, da je Sovjetska zveza pripravljena sporazumeti «e o tem. «Borili se bomo je nadaljeval ! Hruščov, za utrditev vesoljnega miru in za prijateljstvo med narodi, za okrepitev, moč in varnost naše domovine. CK Kp SZ in sovjetska vlada bosta nadaljevala to zunanjo politiko, dobro zavedajoč se, da uživata podporo celotne partije in vsega ljudstva.» Hruščov je dalje izjavil; «Plenum CK KP SZ bo imel velik pomen v graditvi komunizma. Sprejeti sklepi, program za pospešen razvoj kemijske industrije so velike važnosti. Kemijska industrija je ključ, ki bo omogočil veliko proizvodnjo potroš-negs blaga.» Omenil je nato poročila tujega tiska o delu plenuma in iz- plenunv veliko veselje; Sovražniki ga komentirajo s svojih lastnih stališč. ..Gre» za mešanico negotovosti in sovraštva. Predstavniki kapitalističnega sveta, ki niso zgubili pameti, pa so pripravljeni priznati, da Sovjetska zveza nadaljuje po poti mirne graditve in ds ji bo uspelo izpolniti svoje načrte, z razvojem kemijske industrije ne odklanjamo sodelovanja s podjetji kapitalističnih držav, ki so pripravljena sprejeti naša naročile na vzajemno koristni podlagi». Nato je Hruščov izjavil, da Sovjetska zveza pri pripravljanju programa za razvoj kemijske industrije računa na lastne sile in na sodelovanje držav socialističnega tabora, ter je pripomnil r «Dejstvtì da se obračamo tudi na kapitalistična podjetja, ki bi jih moglo veseliti sodelovanje z nami, je samo dodaten činitelj za razvoj kemije. Zdi se, da je na Zahodu znatno število poslovnih ljudi, ki , bi radi dobili naša naročila in zaslužili pri poslovanju z nami.» Nato je Hruščov dejal, da namerava Sovjetska zveza vedno bolj zadostiti potrebam ljudstva. Omenil Je, da bodo z zvišanjem socialnih fondov (socialno zavarovanje, zdravniška služba, pokojnine, šolstvo, vzgoja otrok v zavetiščih in zavodih) sprejeli tudi ukrepe z« zvišanje mezd in javil: «Za prijatelje je bil ta «amaiHHMMWHnMHMfiwinmiiiiiiiiiiiinuéiiiniiiinmMtiiHtnmiimiHfiiiimmduiMHiiiiiiiiimniMiiiHiin Zahodni ministri v Parizu PARIZ, 14. — S prihodom 17 zahodnih zunanjih ministrov se Je dana« »čel v Parizu veliki decembr-akt diplomatski teden. V programu Je cela vrsta sestankov med posa-mesnimi ministri ter vrsta skupnih sej, in to več kakor v prejšnjih letih. Danes popoldne so se v francoskem sunanjem ministrstvu sestali francoski zunanji minister de Mur-ville, ameriški državni tajnik Dean Ruak in britanski zunanji minister Butler. Navzoči so bili tudi njihovi najotji sodelavci. Govorili so o po-loiaju v Aziji. te prej je Butler kosil skupno z do Murvillom. Pozneje je izjavil, da Je selo zadovoljen s sestankom, na katerem Je govoril o vprašanjih, ki so jih bili še načeli oktobra v Haagu. Sporazumel se Je z de Murvillom o stalnejši izmenjavi informa cij glede politike obeh vlad na vseh aektorjlh. Dean Rusk je Imel tudi ločene razgovore s tajnikom NATO Stik-kerjem in z vrhovnim poveljnikom NATO Lemnitzerjem Italijanski zunanji minister Sara-gat, ki Je prišel davi v Pariz, se je udeležil kosila, na katero Je povabil vee navzoče zunanje ministre nizozemski minister Luns. Jutri zjutraj » bo Saragat sestal z de Murvillom V naslednjih dneh bo imel Saragat razgovore skoraj z vsemi ostalimi zunanji ministri, ki so sedaj v Parizu. V ponedeljek se bodo ministri sestali na plenarni seji NATO, na kateri bodo govorili o glavnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Verjetno bodo glavna vprašanja naslednja: Berlin, zadnje pobude Velike Britanije za obnovitev razgovorov z Moskvo, sovjetski predlog za nenapadalno pogodbo in nadaljevanje zasedanja ženevske razorožitvene konference. Nedvomno bodo govorili tudi o dolgoročnih strateških načrtih, o razvoju konvencionalnih sil v Zahodni Evropi in o jedrski sili NATO. Toda o tem bodo govorili bolj na. splošno, ker Se o nekaterih vprašanjih, zlasti o jedrsai sili, niso mogli sporazumeti. Na vsemi ostalimi zunanjimi ministri, ki so sedaj v Parizu. Največje zanimanje vlada za francosko-atneriške stike. Zatrjuje se, da bo državni tajnik izročil de Gaullu, ki ga bo sprejel v ponedeljek, poslanico predsednika Johnsona, katere vsebina ni znana. V Londonu je voditelj laburistične stranke Harold Wilson izjavil, da laburistična stranka odobrava vsak iskren napor za konferenco na vrhu za zmanjšanje r.apetosM med Vzhodom in Zahodom, Dodal pa je, da je treba tako konferenco prej skrbno pripraviti in da mora konferenc* stremeti po trajnem svetovnem spoiazumu in ne po začasnem sporazumu, ki «bi ga narekovali volilni pogledi». Kakor je znano, se zatrjuje, da išče britanska vlada možnost obnovitve pogajanj s Sovjetsko zvezo predvsem zaradi volilne propagande. V ameriških vladnih krogih izjavljajo, da bodo teleprintersko zvezo med Washingtonom in Moskvo podaljšali tudi na posestvo novega predsednika Lyndona John sona blizu Johnson Cityja v Texasu. za znižanje cen potrošnega blaga. V zvezi z razvojem kemijske industrije ob povezavi z morebitno tuje pomočjo je Hruščov izjavil: «Nekateri v tujini slabo presojajo naš položaj Nekateri menijo, da temeljijo naše zahteve po pomoči na pomanjkanju fondov v deželi za razvoj kemijske industrije; drugi, naši največji nasprotniki, gredo še dalje in izjavljajo, da se Sovjetski zvezi ne smejo dajati ne dolgoročni ne kratkoročni krediti, da bi s tem preprečili razvoj njenega programa. Dejansko si m moč misliti, da Sovjetska zveza pripravlja ta veliki program razvoja, $ tem da ga postavlja v odvisnost ugodnih okoliščin ali kreditov, ki bi jih eventualno dobili . od kapitalističnih držav. Ta naivnost meji z neumnostjo.» Nato je Hruščov izjavil, da se Sovjetska zveza zanaša na lastne možnosti in na sodelovanje z t ratskimi državami socialističnega tabora za razvoj svoje industrije. Hruščov je »poročil, da bodo februarja sklicali poseben plenum CK KP SZ, na katerem bodo razpravljali o kmetijskih vprašanjih. Plenum bodo skrbno pripravili, vendar pa se ne sme odložiti izvedba nekaterih ukrepov, ki se lahko sprejmejo že sedaj. Med tern' so izboljšanje vodstva nekaterih kolhozov, ki go ie vedno pasivni. V nekaterih primerih bo potrebno nakazati posebne kredite kolhozom, da bodo mogli zaposliti nove voditelje in nove teh. nike. Vsekakor bo to finansiranje tako, da bo dalo dobre rezultate. Hruščov je ‘dejal, da morajo kolhozi in državna industrija razpolagati s potrebnimi fondi, da »e zagotovijo pokojnine njihovih nameščencev. Pripomnil je, da ni ie fondov, ki so potrebni za rešitev vseh vprašanj kmečkega prebivalstva. Toda sproti, kakor se bo stanje boljšalo, bodo razna vprašanja rešena, Hruščov je govoril tudi o mezdah. Glede tega je dejal, da se pogostoma govori o zvišanju mezd. Toda ta ukrep nima pomena, če se prej ne zvišajo potroš. ne dobrine. To pa je povezano tudi z večjo produktivnostjo dela. Potrebno je, da so trgovine polne blaga: tedaj se bo lahko odločalo, ali naj se zvišajo mezde ali pa naj se znižajo cene, da se izbol’Sa kupna zmogljivost pre. bivalstva. Nato je Hruščov dejal, da če se hoče govoriti o zvišanju mezd, bodo prvi na vrsti v bližnji prihodnosti učitelji in zdravniki Te povifrke bodo določili tudi med izvajanjem kemijskega programa HruSčov je zatem ponovil že znane sov.etske predloge glede znižanja oboroženih sil v okviru sovjetskega razorožitvenega načrta In je ponovil, da Sovjetska zveza ie vedno predlaga sporazum o takem znižanju, kar bi blagodejno vplivalo na popustitev napetosti v Evropi in na sve-tu ter bi omogočilo širše razgovo-re o razorožitvi. Pripomnil je, da Je moč znižanje izvesti brez spremembe sedanjega odnosa sil med NATO m varšavskim paktom. stavnikov parlamentarnih skupin — glasovanje o zaupnici vladi. Na današnji seji vodstva PSI Je tajnik stranke De Martino odgovoril na zahtevo levice (ki predlaga takojšnje sklicanje izrednega kongresa stranke), da je vodstvo proučilo to zahtevo in da je prišlo do zaključka, da bi sklicanje Izrednega kongresa v sedanjih okoliščinah ne bilo primerno, zlasti ker bi predstavljalo precejšnjo nevarnost spričo sedanjega stanja V stranki. Vodstvo pa je naklonjeno anticlpirane-mu kbngresii, zlasti ko bo šlo za večje obveze v zvezi z uresničenjem petletnega načrta, ki ga predvideva vladni program, tudi v primeru, da levica ne .bi sprejela take pobude. Prav tako Je De Martino dopustil možnost «verifikacijskega kongresa», da bi našli pozitivno rešitev za sedanje notranje spore. V pričakovanju, da se ti spori rešijo, je pozval manjšino, naj spoštuje stran, kino disciplino ob priliki glasovanja v parlamentu. Lombardi In Codinola sta podprla predlog De Martina in podčrtala njegovto politično vrednost Vecchietti, Valori in Vincenzo Gatto so dali negativno oceno tega predloga, vendar pa so dejali, da bodo obvestili svoje pristaše, na kar bodo določili svoje zadržanje glede glasovanja v parlamentu Po seji vodstva je Vecchietti izjavil novinarjem, da je vodstvo zavrnilo njihovo zahtevo po sklicanju izrednega kongresa in da ni sprejelo nobene od njihovih zahtev ; ta okoliščina da j h zelo skrbi; o vsem bodo obveutllt svoje pristaše, ki se bodo zbrali Jutri v Rimu, da bi zavzeli dokončno stališče do vseh teh vprašanj in do zadržanja levice v zvezi z glasovanjem o zaupnici vladi- Jutrišnje zborovanje levice PSI v Rimu bo vsekakor zelo viharno, ker so mnenja glede zadržanja v parlamentu deljena: nekateri zagovarjajo stališče, da mora levica glasovati proti vladi; drugi spet stojijo na stališču, da naj levica pojasni razloge, zaradi katerih ne mo. ré glasovati za vlado, tretji (Bertoldi in osem njegovih somišljenikov) pa branijo stališče, da mora levica spoštovati strankino disciplino in se podrediti sklepu večine. Tudi na današnjem sestanku socialističnih poslancev, ki pripadajo levici, so prišla do izraza gornja tri stališča: odločna opozicija vladi z glasovanjem proti zaupnici; izjava, ki naj bi Jo levica dala v parlamentu ali izven njega, ? obrazložitvijo, zakaj levica ne glasuje za vlado; in končno stališče Bertoldija in njegovih pristašev, ki so za spoštovanje sklepa stranke. Na sestanku niso sprejeli nobenega dokončnega sklepa. Sestanek so preložili na torek, ko bo znano staUšče, ki ga bodo sprejeli o vseh teh vprašanjih na jutrišnjem zasedanju v Rimu, kjer se bo v gledališču Bran-cačoio zbralo okrog tisoč pristašev levice lz vseh krajev dežele. OZN Delo v odborih Združenih narodov se nadaljuje. V prejšnjem tednu so posamezni odbori ut skupščina sprejeli vrsto važnih resolucij. Med temi je resolucija Varnostnega sveta, ki poudarja, da ima prebivalstvo Angole, Mozarti, bika in portugalske Gvineje pravico, da svobodno odloča o svoji prihodnosti. Varnostni svet je tudi pozval članice OZN, naj ne dobavljajo Portugalski oroija, ki bi ga lahko uporabljala za zatiranje osvobodilnih gibanj v teh deželih. Glavna skupščina pa je p o sva'a Veliko Britanijo, naj čimprej u. mak ne svoje vojaško oporišče iz Ade na. Dalje je skupščina sklatila ustanoviti poseben petčians/ci odbor, ki bo moral proučiti razmere v Omanu. Z drugo resolucijo poziva skupščina Veliko Britanijo ,naj v skladu z ieljami prebivalstva britanske Gvajane določi rok, do katerega bo ta dežela postala neodvisna. Dalje poziva Veliko Britanijb, naj pripravi skupno s predstavniki Figijskih otokov novo ustavo, ki naj predviden i predstavniške ustanove na podlagi splošnih volitev. Skupščina poudarja tudi pravico prebivalstvu Bazutolunda. Bečuana in Svasilun-da do neodvisnosti ter poziva Veliko Britanijo, naj skliče ustavno fcon/erened, da ta ozemlja dobijo ustavo, ki bi predvidevala splošne volitve in pravico samoodločanja. Važen sklep glavne skupščine je, da se leto 1968 razglasi za mednarodno leto pravice človeka; tedaj bo poteklo dvajset let, odkar je bita sprejeta izjava o pravicah človeka. Letos je 15-letnica le izjave, Ob tej priložnosti je glavni tajnik V Tant naslovil posebno poslanico narodom sveta. Med drugim je rečeno, da je moč zagotoviti mir in blaginjo človeka, samo ie se zagotovi priznanje m spoštovanje dostojanstva m vrednot človeka. V Tant poudarja, da je smoter Organizacije združenih narodov določen v prvem členu listine kot «spoštovanj« pravic človeka in osnovnih svobod za vse ne glede na pleme, spol, jezik ali vero». Letos se proslavja petnajstlet- je predsednik republike znova po< veril mandat za sestavo vlade dosedanjemu predsedniku InSnuju. mn n im ■■■111111111111 Hlinili m n iittinii n um m iliiifiiiiiiitM'Miiii»iiHiiiiii»iiiiiiii 1111111111111111111111111111111111 Erich Ollenhauer je včeraj umrl BONN, 14. — Predsednik zahod-nonemške socialdemokratske stranke Erich Ollenhauer je davi umrl v bolnišnici. Pred nekaj tedni so ga bili sprejeli v bolnišnico zaradi motenj v krvnem obtoku, in so ga operirali. V torek je zapustil bol-nlftnico, ker so bili zdravniki mnenja, da je njegovo zdravje zadovoljivo. Toda včeraj se je bolezen ponovila in so ga ponovno sprejeli v bolnišnico, kjer je danes umrl. Erich Ollenhauer se Je rodil 27. marca 1901 v Magdeburgu in je bil sin zidarskega mojstra. Po dokončni osnovni šoli je delal najprej v nekem trgovskem podjetju, leta 1919 pa Je vstopil v uredništvo socialdemokratskega časopisa «Volks-stimme» v svojem mestu. Naslednje leto se je preselil v Berlin kot tajnik vodstva delavske socialistične mladine in kot ravnatelj revije «Arbeiterjungend». Leta 1928 Je postal predsednik «zveze delavskih socialističnih mladinskih organizacij» Nemčije. Leta 1933 Je postal član vodstva nemške socialdemokratske stranke. Ko je prišel Hitler na oblast, je Ollenhauer zapustil Nemčijo skupno s člani vodstva stranke ih še Je namestil v Pragi, zatem pa V Pa-rižu (od leta 1938 do 1940) in končno v Londonu, kjer je ostal do leta 1946 Leta 1935 mu Je Hitler odvzel nemško državljanstvo. Ko se Je vrnil februarja 1946 v domovino, Je najprej postal tajnik vodstva socialdemokratske stranke na treh zahodnih področjih, zatem (maja 1946) podpredsednik stranke. Bil je tudi član «parlamentarnega sveta» in je sodeloval pri sestavi zahodnonemške ustave leta 1949. Dne 27. septembra 1952 je po-stal predsednik socialdemokratske stranke, ko je Kurt Schumacher umrl. Devetega marca 1959, se je sestal s Hrušžovom v vzhodnem Berlinu in se razgovarjal o nem- Težave za sestavo turške vlade ANKARA, 14. — Voditelj «stranke ss» sssft&srjss ssr za sestavo nove vlade. Zaradi tega j \r>lnšne 'dekinrncu,0 le predsednik republike znova do- I uovekad£ JO )e °od£brl(a glavna skupščina Združenih narodov 10. decembra 1948 v Parizu kot «splošen ideal ki ga morajo doseči vsi narodi.» Poslanica poudarja tudi, da se je v preteklem razdobju stalno krepil vpliv te deklaracije na zavest' sveta. Se v večji mari pa je naraščalo sprejemanje teh idealov. Deklaracija je postala .sestavni del mnogi h ustav,-ponekod v celoti, drugod pa delno. Na mednarodnem popnšču je deklaracija v središču vsega, za, kar se zavzemajo Združeni narodi Čeprav ta petnajstletnica splošne deklaracije o pravicah človeka kaže, da so bili doseženi dobri rezultati. ne smemo biti še zadovolj. ni. Potrebno se je samo ozreti na današnjo okrepljeno borbo proti preostalim oblikam diskriminacije, da spoznamo, da so nujno potrebni še večji napori za uresničenje razglašenih načel. Na koncu poudarja U Tant, da ne dvomi v končni izhod borbe. Poudarja t udi, da človeštvo nima danes druge izbire, nego da je strpno in da vsi skupno živimo v miru drug ob drugem kot dobri sosedje. Zanzibar in Kenija V prejšnjem tednu sta nastali v Afriki dve novi državi: v noči od 9. na 10. decembra država Zanzibar, 12, decembra pa Kenija. Zanzibar je 33. neodvisna država, Tfa afriški celini, Kenija pa 34. V ponedeljek bosta obe državi sprejeti v Združene narode, ki bodo odslej imeli 113 članic. Predsednik zanzibar ke vlade ie v svojem govoru poudaril, da Zanzibar ne bo pripadal nobenemu bloku ter bo vodil neodvisno zunanjo politiko. Tudi predsednik kenijske vlade, znani borec za neodvisnost Jomo Kenjata je poudaril, da bo njegova vlada delovala za mir tn miroljubno sožitje med vsemi narodi. Neodvisnost Kenije je neraz-družno povezana z voditeljem kenijskega ljudstva Jomom Kenjato. V skupščini Združenih narodov so razni govorniki pozdravili rojstvo dveh novih držav in poudarili, da je to nov korak na poti rušenja še zadnjih ostankov kolonializma. V ta okvir spada tudi razpustitev srednjeafriške federacije, v kateri so Njasa, Severna in Južna Rodezija. Te dežele bodo dob’le notranjo samoupravo. Kmalu nato pa bodo dosegle tudi pki združitvi. Bil je predsednik socialdemokratske parlamentarne skupine in predsednik socialistič. ne internacionale. 26. septembra ie bil operiran v kliniki in 7. oktobra je moràl pre-Jcinlti politično dejavnost. Qllenhauer je pripravil načrt, ki ima njegovo ime in ki predvi-deva namesto dosedanjih vojaških zavezništev sištem evropske varnosti, ki bi zajemal združeno Nemčijo, ki bi imela enake pra. Vice in dolžnosti kakor ostale dr. Žave, vključene v ta sistem. Ollenhauer je nasprotoval neposrednim pogajanjem med vzhodnonemško in zahodnonemšfso vlado za združitev, vedno pa Je vztrajal, da je potrebno pogajati se s Sovjetsko zvezo. S tem v zvezi je tudi kritiziral vsako možnost opreme zahodnonemške vojake t jedrskim orožjem in se je izrekel za program poljskega zunanjega ministra Rapaokega za do-ločitev brezatomskih področij v Evropi. Ollenhauer zapušča ženo ln dva otroka. Kancler Erhard je izrazil sožalje in izjavil, da pomeni Ollenhauerjeva smrt veliko zgu-bo za Zahodno Nemčijo. Predstavnik socialdemokratske strank« je izjavil, da bo zahodno-berlinski župan Brandt obdržal svojo sedanjo funkcijo poslevode. čega predsednika stranke do prihodnjega kongresa. Kongres je bil določen za jesen prihodnjega leta, toda ni izključeno, da ga bo-do sklicali predčasno, da izvolijo novega predsednika. BEOGRAD, 14. — Ob smrti Eri-cha Ollenhauerja, predsednika Socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije, je predsednik zveznega odbora Socialistične zveze Jugusla-vije Lazar Koliševski poslal predsedstvu socialdemokratske stranke Nemčije sožalno brzojavko, v kateri ugotavlja, da je Ollenhauer. jeva smrt velika zguba za demokratične sile Zvezne republike. popolno neodvisnost. Njasa bo razglašena za neodvisno državo 6. julija prihodnjega leta in se bo imenovala Malavi, Severna Rodezija bo dobila avtonomijo 31. decembra letos in se bo imenovala Zambija. 24. januarja bodo izvolili prvi parlament, ki bo imel 75 članov. Kar s« tiče Južne Rodezije, pa je položaj še nerešen. Tu si namreč okrog 250.000 belcev prizadeva, da bi čim dlje obdržali oblast v svojih rokah. V Južni Rodeziji je nad tri milijone črncev. Velika Britanija bi hotela izročiti oblast belcem, kar pa bi pomenilo ustanovitev še ene rasistične države, kakršna je Južna A-frika. Kalija Predsednik vlade Moro se je v četrtek v poslanski zbornici in senatu s programsko izjavo svoje vlade, za katero je trdil, da pome. ni v sedanjih razmerah, «najnaprednejšo in najbolj varno obliko demokratičnega življenja v Italiji». Dodal je, da si vlada ne dela utvar da bo njena naloga lahka, vendar pa je poudaril, da so vse štiri stranke trdno odločene premagati vse težkoče in ovire, na katere bodo nedvomno naletele na svoji poti, da pa hkrati upajo, da bodo našle razumevanji« m podporo javnega mnenja, ver da so njihova prizadevanja usmerjena k zagotovitvi «bolj demokratičnega, bolj pravičnega ir. bolj člo-veškega življenja za vse». Predsednik vlade je nate. ob* iztožil vse ukrepe, ki jih vlada namerava sprejeti, da bi modernizirali ustroj države, decentralizirali in demokratizirali njene funkcije; izvedli deželno urediten države in v tem okviru povjčali tudi pristojnost krajevnih uprav z reformo finančnega pošlo» atija ob-činri ih in pokrajinskih uprav, pospešili odobritev volilnega zakona za avtonomno deželo P ur.ani io-Julijsko krajino; na voto uredili sodni sistem in reform-rali z.vc > nP'e ter zakon o javni varnosti, prev tako bo vlada upeljnln re-formo šolskepa sistema pospeševala znanstveno in tehnološko raziskovanje, hkrati pa zagotovila najustreznejše pogoje za svoboden razvoj misli, umetnosti in znanost'»; posebno pozornost bo posvetila vprašanjem morahzacije javnega življenja in izvedla reformo zastarelega italijanskega dtvč-nega sistema. Na področju gospodarskega m socialnega življenja bo vlada u-vedla gospodarsko načrtovanje, da bi zagotovili polno zaposlitev, dvig življenjske ravni in vedno večjo blaginjo prebivalstva. Da bi se približali rešitvi stanovanjskega vprašanja, bodo izdali nov zakon o urbanistiki, ki predvideva razlastitev gradbenih zemljišč za graditev ljudskih stanovanj po načelih moderne urbanistike, ; menatili bodo sedanji sistem sOaalv-ga zavarovanja, da bi se čimpre» približali tistemu toc'alne vaniosii za vse prebivalstvo, V kmetijstvu bo vlada odpravila' zastarela oblike izkoriščanja in postopno ukinila spolovinarstvo; z zakonom bo-do prepovedali sklepanje no »ih spolovinarskih pogodb, k/feton-pa bodo znižali davke; demofc—i-tizirali bodo Zvezo kmetijskih konzorcijev (Federconsorzi). pospelevali pa ustanovitev kmetijskih zadrug za pridelovanje, predelovanje in prodajo kmetijskih proizvodov. Razprava o programski izjavi vlade se bo zaključila verjetno v torek, v sredo pa bo glasovanje o zaupnici, Vlada ima sicer teoretično večino, ker štiri vladne stranke razpolagajo s 387 plusom, opozicijske stranke pa z 242 glasovi, vendar pa te zdi, da bodo poslanci levice PSI (ali osuj večina teh poslancev, to je okrog 30 poslancev) verjetno zapustili dvorano, ko bodo pos.anci glasovali o zaupnici: prav tako bodo verjetno zapustili dvorano pristaši Scelbovepa «ljudskega ccntriz-ma» (tudi teh je okrog SO) m še nekateri demokristjanski poslanci, kot npr. Pet la, ki se ne sfrtnjrt.o s tem, da KD sodeluje s socialisti, dokler socialisti še nadalje sodelujejo s komunisti v nekaterih občinskih in pokrajinskih u-pravah, v sindikatih in v množičnih organizacijah. Spora med večino -n manjšino v PSI v zvez i z novo vlido levega centra, v kateri sodelujejo tudi socialisti, še vedno niso uspeli poravnati in obstaja nevarnost, da se socialistična stranka razcepi. Dokončna odločitev o tem vprašanju bo padla verjetno »n današnjem zasedan iti pristašev levice PSI v Rimu kjsr ondo določili svoje zadržanje do glasovanja o zaupnici v>o-Ji. Danes je moč reči z gotovostjo le to, du poslanci levice PSI ne bodo glasovali zn zaupnico, ampak se bo do vzdržali glasovanja, ali pa bodo zapustili dvorano pred glasovanjem. Karamanlisov beg Bivši predsednik grške vlade Karamanlis je prejšnji teden nenadoma tako rekoč pobegnil iz Gfčije v Pariz. Po njegovem prihodu v Pariz »o objavili v Atenah njegovo p smo, s katerim sporoča, da se umika iz politične pc-zornice, češ da v nastalem položaju ne more njegova prisotnost več koristiti smotrom, ki si Jih je zastavil .Vodstvo njegove stranke je prezvel Panajotis Kanelopuios. Atenski tisk je poročal, da je Karamanlis odpotoval iz Aten pod tuj m imenom. V Karamanlisovi desničarski radikalni zvez- je nastala precejšnja zmeda. Nedvomno je l\ara-manliscv beg deloma v zv zzi z razprtijami v stranki in zato ne more več računati na njeno zmago pri morebitnih novih volitvah. Na volitvah 3. novembra je Ka-ramanlisova stranka, ki je bila na oblasti v Grčiji osem let, doživela poraz, in novo vlado je sestavil voditelj zveze centra Papan-dreu. Toda tudi on nima večine v parlamentu, čeprav bi jo lahko imel. Ce bi se hotel povezati z levičarsko stranko EDA Toda tudi on to odklanja. Računa pa n« razkol v Karamanlisovi sfrgpltj, Vik še zdi, da večja skupina poslancev v tej stranki misli glasovati za zaupnico Papandreu na seji parlamenta, ki bo 16 t. m. Papandreu je izjavil, da bo iskal zaupnico med ljudstvom, če je ne bo dobil v parlamentu; to bi pomenilo nove volitve. Teh pa se Karamanlisova stranka boji spričo ostrih notranjih nesoglasij V ponedeljek bo torej odločilne, važnosti za nadaljnji razvoj dogodkov v Grčiji. Butler Britanski zunanji minister Butler je prejšnji teden obiskat Bonn, kjer je imel več razgovorov z zunanjim ministrom Schroederjem in s kanclerjem Erhurdom. V u-radni izjavi pravijo, da so razgovori potekali «v prisrčnem m odkritem ozračju». Toda v bonskih političnih krdg.h odkrito izjavljajo, da ni pr;šlo niti V en| (očki razgovorov d o konkretnih zaključkov in tudi ne do spre-'rtJnbČ- medsebojno različnih sla: lišč, ki sta jih doslej zavzemali obe vladi. Vradno poročno pravi, da je obisk Batterla služd «nadaljevan nju izmenjave misli o vseh naj važnejših zunanjepolitičnih vprašanjih». Obisk /e imel ie posebno važnost v zvezi z zasedanjem svelta ministrov zahodnoevropskega skupnega tržišča tn sveta ministrov atlantskega pakta tn v zvezi z bližnjim obiskom Erhard a v Londonu. Edini konkreten zaključek obiska pa je sklep, da se bodo taki razgovori v bodoče redno nadaljevali. V tem vidijo bonski politični opazovalci prizadevanja, da se postavi utež proti rednim fran-cosko-nemškim posvetovanjem v okviru francoskc-nemške pogodbe. Kakor je. znano, zavzema Velika Britanija povsem različno stališče kakor Bonn o mnogih vprašanjih. Po Kennedyjevi smrti skuša Velika Britanija sprejeti pobudo za nadaljevanje razgovorov med Vzhodom in Zahodom, da bi našli nadaljnje sporazume. Sicer pa tudi v uradnem sporočilu o razgovoru Butlerja s Schroederjem poudarja-jo, da je nadaljevanje stikov med Vzhodom in Zahodom zaželeno, 'Zahodni zavezniki so začeli posvetovanja v zvezi s ponovnim predlogom Sovjetske zveze o sklenitvi nenapadalne pogodbe med NATO in varšavskim paktom. Govori pa se, da namerava Butler dati pobudo za svoj sestanek s sovjetskim zunanjim ministrom Gromifcom. Butler je že izjavil, da bi bil pripravljen sestati se z Gr,»mikom v Ženevi, ko se bo nadaljevalo delo razorožitvene konference, V Wa-shiiigtonu pa niso preveč navdušeni, ker bi hoteli nadaljevanje pogajanj s Sovjetsko zvezo odložiti na poznejši čas. V obeh primerih je stališče povezano z no-tranjepoUtičnim položajem zaradi bližnjih volitev. Britanska vlada bi hotela z morebitno obnovitvijo pogajanj s Sovjetsko zvezo dvigniti ugled svoje stranke pri volitvah prihodnjega leta. V ZDA pa so t) zvezi s predsedniškimi volitvami v prihodnjem letu zaposleni predvsem z notranjimi vprašanji in z vprašanji, ki se tičejo zahodnega zavezništva. Razen tega ni gotovo ali bo predsednik Johnson, ki bo verjetno kandidiral pri prihodnjih volitvah, tudi izvoljen. Zato je pričakovati, da bo ameriška vlada skušala odložiti morebitne važnejše mednarodne odločitve na dobo po predsedniških volitvah, če ne bo šlo za odločitve, ki ne bi mogle bistveno vplivati na apr»* membo ameriške politike. DONALD H0NI6 BRANJEVEC in GANGSTERJI Nikomur, kdor Je poznal Marca Alettija, se še sanjalo ni, kakšen junak se skriva v njem. Njemu samemu pa najmanj. To je bil možak šestdesetih let, bledega obličja, nizke rasti, govoril je tiho — skratka, bil je poosebljena miroljubnost. Vsakogar, kdor je prišel v njegovo branjarijo, je prijazno sprejel in mu vljudno postregel. Njegova trgovinica je bila v mestni četrti, ki je bila znana potem, da je prebivalo v njej precej sumljivih elementov, med katerimi je bil najhujši Ed Barker. Barker je imel ■voje pomočnike, ki so ga ubogali na besedo, imel pa je tudi imenitne ideje, kako priti brez posebnega napora do denarja. Ed Barker je ustanovil zavarovalnico posebne vrste. Njegovi možje, kot so bili Bdeči Fric, Stonogi Jimmy, Krivonogi Joe in drugi, so skubili trgovce in druge meščane. Govorili so jim, da so časi nevarni in da jih lahko zaščiti edino Ed Barker, seveda če mu bodo to zaščito plačali. To so imenovali zavarovanje. Ce je lastnik trgovine plačal zahtevani znesek, se mu ni nič zgodilo. Ce pa je zahtevo odbil, mu je kdo razbil okna, oropal skladišče ali zanetil požar v trgpvini. Ni trajalo dolgo in nekdo od Barkerjevih ljudi je obiskal tudi Marca Alettija. Bred Marcom je stal Bdeči Fric. — Jaz sem predstavnik firme «Ed Barker in kompanija», — je rekel Fric. —- To je ugledno podjetje. Za deset dolarjev na teden vam je zagotovljena zaščita. — Zaščita? — se je začudil Marc. — Tako je. Zaščita pred nesrečami. — Nesrečami? — Naravnimi in tudi nenaravnimi. Na primer... — Bdeči Fric je pogledal okoli sebe, potem pa brcnil v sod s polenovkami. Polenovke so se razsule po tleh. — Takšne nesreče na primer imenujemo nenaravne. Marc je preplašen gledal kaj se dogaja. — In koliko moram plačati? — Deset dolarjev. — Denar imam v sobi za trgovino, — je rekel Marc in odšel tja. Bdeči Fric je stopil za njim. Marc je odprl staro omaro in izvlekel iz nje kovinsko škatljhj Dvignil je pokrov in izvlekel iz nje pTgišče bankovcev, ki jih je ponudil gangsterju. Medtem ko je «zavarovalni agent» pohlepno štel denar, je Marc bojazljivo vpra-ial; — Vsak teden? — Vsak teden. Marcu se je nenadoma vse zavrtelo v glavi. Njegov težko pri-služeni denar! Vsak teden! Kolena so mu klecnila in poiskal si je oporo. Poleg njega je stalo tnalo, na katerem je sekal mehka drva za podkurjenje, ki jih je prodajal gospodinjam. Na tnalu je ležela sekira. Se preden se je Marc zavedel, kaj počenja, je že imel sekiro v roki, zamahnil z njo in treščil Bdečega Frica po glavi, prestrašen je zagledal gangsterja ki je ležal na tleh. — Moj bog, — je šepnil Marc, — kaj sem storil! Nato je urno pobrisal kri po tleh in zavlekel truplo v klet. Bazbil je cementna tla in pokopal mrtveca, čim globlje je mogel. Ed Barker se ni vznemiril, ker se Bdeči Fric tisti večer ni pojavil. Bil je prepričan, da je šel pit in da bo prinesel denar naslednji dan. Ko pa sta minila še dva dni, Bdečega Frica pa še ni bilo, je Ed Barker pobesnel. — Podlež me je prevaral! — je rjovel. — Ves dan je zbiral zavarovalnino, potem pa je izginil z denarjem! Minil je teden. Potem se je zgodilo tisto, česar se je Marc Aletti najbolj bal; zopet je prišel eden od Barkerjevih ljudi v njegovo branjarijo. To pot je bila dolga in tanka postava Krivonogega Joeja. — Ce ne želite, da vam zažgemo streho nad glavo, sem z denarjem! — je dejal kar s praga. — Koliko to stane? — Deset dolarjev. — Denar imam v zadnji sobi, — je vzdihnil Marc in skomignil z rameni. «Jaz tega nisem želel,» je dejal sam pri sebi. «Zdaj mi ne preostaja nič drugega, kot da nadaljujem.» Krivonogi Joe je stopil za njim. Tam se je ponovil isti prizor. Nekaj minut pozneje je Marc sopi-hajoč vlačil truplo po stopnicah. Pokopal ga je zraven Bdečega Frica. Ko je Marc nekega večera sedel pred trgovino, sta pristopila k njemu dva možaka. Eden od njiju je bil sam mogočni Ed Barker. — Ste vi Marc Aletti? Marc je pokimal. — Ali poznate Krivonogega Joeja? Dolgega, suhega? — Mislite tistega, ki je nekoč prišel po denar?. — Da. — Bil je pred kratkim tu. Zahteval je od mene deset dolarjev in jaz sem mu jih dal. Možaka sta brez besede odšla. Marc je slišal samo, kako je Ed zagodrnjal; — Dva moja najboljša človeka! Danes se človek ne more na nikogar več zanesti. Svoje razočaranje je potopil v čašici močne pijače. Uvidel je, da se lahko zanese edino še na svojega brata Toma. Obiskal ga je in mu razložil svoj načrt: Tom naj neopazno spremlja Debelega Bobertsa. Tom Barker je torej previdno spremljal Debelega Bobersa in videl, kako hodi od trgovine do trgovine. Ko je prispel pred Mar-covo branjarijo, je bila ura sedem. Ob osmih se je Tom še vedno sprehajal pred branjarijo. Po Bobertsu ni bilo ne duha ne sluha. Tom je čakal do pol devetih. Nato je izgubil potrpljenje in stopil v Marcovo trgovino. Ura je bila devet, bila je deset, toda od Toma Barkerja ni bilo ne duha ne sluha. Toda tega ni nihče opazil. Ed Barker je divjal, ko se niti Debeli Boberts niti’ njegov brat nista vrnila. — Gotovo je kdo v mestu ustanovil konkurentsko tolpo in mi jemlje ljudi. Od jeze je popil celo steklenico whiskyja. Isto je storil tudi osamljeni Marc Aletti. Pomislite, v njegovi kleti so ležali štirje mrtvi gangsterji! Ponoči Marc ni mogel spati. Zdelo se mu je, da sliši glasove' iz kleti. Nič na svetu ga ni moglo prepričati, da je to veter, ki piha okoli hiše, ali mačka, ki lovi miši. Nekaj noči je vzdržal, potem pa ni moge več. Storil je nekaj* česar v svojem poštenem življenju nikoli ni storil: odšel je v javno hišo! Črnolasa Mary je bila hvaležen poslušalec vsega, kar ji je Marc povedal. Toda ona je bila prijateljica Jimmyja Stonoge, ki je bil bližnji sodelavec Eda Barkerja. — Poslušaj, Jimmy, — mu je rekla, — v naš brlog je prišel neki smešni možic. Ime mu je Marc Aletti. Ali ga poznaš? .j — Poznam. — Ta Aletti trdi, da sliši duhove v svoji kleti. Pravi, da ga nobeno noč ne pustijo pri miru. Jaz pa tega ne verjamem. Mislim, da to pripoveduje zato, da mu nihče ne bi pokukal v klet. Ta Marc ima v kleti 'gotovo zakopan denar. Pol ure pozneje je bil Jimmy pri svojem šefu Edu in mu vse povedal. — Aha, denar je v kleti! — se je veselil Ed. — Najbolje bo, če se kar jutri lotiva tega posla. Morda bo Aletti zopet odšel k Mary. Toda Marc je ostal doma. pil je, nato pa je legel. Kavno je hotel zaspati, ko je zopet zaslišal šume iz kleti. Bili so razločnejši kot kdaj prej. Prestrašen je skočil iz postelje, si nataknil copate in sklenil, da pogleda dohuvom iz oči v oči. Bil je na vrhu stopnic, ko je zaslišal krik. Jimmy Stonoga je prav tedaj odrinil kos cementa in zagledal truplo Bdečega Frica. Marc je slišal, kako duhovi bežijo. Krepko je stisnil v roki sekiro, čeprav ni vedel, če mu bo pomagala proti duhovom. Prvi duh, ki je naletel nanj, je bil mogočni Ed Barker. On in njegov pomočnik sta se hipoma znašla na tleh z razbitima glaVama. Zdaj je šele Marc videl, kdo sta ta dva duhova. Nato je gangsterska tolpa Eda Barkerja razpadla. Nekateri so odšli v Chicago, drugi v Saint Louis. Marcovi someščani so si oddahnili. Nikoli ne bi izvedeli, komu se morajo zahvaliti za to, če se ne bi pojavil v mestu Louis Green predstavnik neke zavarovalnice, ampak prave. Z aktovko pod pazduho in z blaženim smehljajem na obličju je vstopil gospod Green v branjarijo Marca Alettija. — Dobro bi bilo, če bi se zavarovali, — je dejal prjazno. — Bili bi varni na primer pred nesrečami. Marc je prebledel, . — Pridite z menoj v zadnjo sobo! Tam se bova v miru pogovorila, — je dejal hladno. Cez dve minuti je ugledni gospod Green zdirjal iz branjarije in padel v naročje policaju na vogalu. Ta mu nikakor ni hotel verjeti, da ga je mali Marc hotel brez vsakršnega razloga ubiti s sekiro. Naposled je vendar privolil, da bo stvar raziskal. Marca Alettija je našel na pol mrtvega od strahu. V kleti pa je našel — saj veste, kaj. Tako je izvedelo vse mesto, kam so izginili Ed Barker in njegovi gangsterji. Vsi so govorili o Marcu Alettiju. Vse te dni je Slovensko gledališče z velikim uspehom nastopalo v ljubljanski Drami z Othellom. (Na sliki prizor iz zadnjega dejanja.) Tržaški Othello v ljubljanski Drami Tri presenečenja je prinesel za poznavalca našega gledališča v Trstu tržaški Othello: Lu- keševega Othella, Desdemono Sardočeve in Miličevega Jaga. Zame vsaj je bil slednji med presenečenji največje. Othello Jožka LukeSa: kolikor mani je bil po svojem nastopu general in vojskovodja, kar v tragediji ni niti prvenstvene važnosti, toliko bolj je bil nežen, noro zaljubljen in brezumno ljubosumen ljubimec. Pri tem je razvil Lukeš bogato čustveno skalo z močnimi izraznimi sredstvi in stopnjeval svojo kreacijo skozi vse faze ljubezni in ljubosumnosti do zadnjega norega dejanja. Njegov Othello ni segal po silovitosti v kozmične razsežnosti, bil pa je vseskozi človeško razumljiv. Vsekakor pomembna storitev na umetniški poti tega mnogostranskega igralca. Desdemona Mire Sardočeve : pri premieri v Trstu je bila, kot so mi bili takrat povedali, nerazpoložena. Toda kot pojava je bila blesteča Desdemona, ki jo je zdaj v Ljubljani napolnila tudi z žlahtnim sokom ljubeče in neomajno vdane žene. Tudi v dramatičnih prizorih je poka- IZ IV. ZVEZKA ZGODOVINE SLOVENSKEGA SLOVSTVA Težko je ugovarjati sodbi, da je Gregorčič za Prešernom naš naj večji in najznačilnejši lirik Med rednimi publikacijami Slovenske matice je pred kratkim izžel IV. zvezek Zgodovine slovenskega slovstva. Vso knjigo zavzema spis Antona Slodnjaka Nova struja (1895 - 1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma, iz katerega je teh nekaj odlomkov, ki se nanašajo na Simona Gregorčiča. Moč moderne slovenske lirike je bila tolika, da je posredno obudila k ustvarjanju naj večjega slovenskega lirika prejšnje dobe, Simona Gregorčiča, ki se skoraj celo desetletje ni mogel izkopati iz ustvarjalne omrtvelosti, v katero je zapadel po Mahničevi kritiki ih po raznih življenjskih udarcih. Tretji zvezek njegovih Poezij iz leta 1902 Trije vrelci so napajali njegovo ustvarjalno domišljijo: antična, biblijska in slovenska ljudska pesem je v vsebinskem in izraznem pogledu dokument tega prebujenja, ki pa nosi neizbrisen pečat moderne. Njen bujni razmah je prebudil Gregorčiča iz «čudnih sanj», v katerih se je zibal njegov ustvarjalni duh, potem ko mu je obsodba duhovniških sobratov zasula spontani vrelec navdihov. Sele neposredni dih smrti, ki ga je čutil v «jako komplicirani bolezni» v začetku leta 1901, ga je zdramil iž teh san; k pesniškemu dajanju. V ciklusu 64 Predsmrtnic je Upodobil*' s skrajno odkritosrčnostjo, ki se je ponekod zdela bralcem in kritikom ne- Avgbst Černigoj Intarzija (osnutek) poetična, skoraj prozaična, svoje prebujenje iz dolgih «sanj» in izrazil obenem, prisiljen od strahu pred grozečo smrtjo, tisto vsebino svoje življenjske in pesniške zavesti, o kateri si doslej ni upal peti ali pa je še ni mogel zajeti v besede in ritme, Glede na ta neposredni ustvarjalni nagib so bile Predsmrtni-ce Sorodne moderni liriki. Toda njihova zveza z našo najpovej-šo poezijo je bila še tesnejša, sedeminpetdesetletnemu Gregorčiču je spričo' novega življenja v našem slovstvu zavalovala zrela, moška ambicija in s Pred-smrtnicami je hotel odgovoriti v imenu svoje dobe in generacije na izzivalni klic mladine. Zato je pisal pesmi novega ciklusa večinoma v svobodnih verzih kot pesniške improvizacije, kar so tudi v večini primerov bile, in jih rimal v svojem nezmotljivem čutu za blagoglasnost in zvočnost, ne da bi se bil pri tein ustrašil narečnih oblik in rekel svojega vsakdanjega govora. Vpleten pa je vanje tudi nekoliko čistih lirskih pesmi v tisti najznačilnejši obliki slovenske poezije, ki ima izvir v ljudski pesmi ter se prvič uresniči v tistih Prešernovih pesmih; ki bi «mogle biti kmečkim fantom všeč», ter se vnovič utelesi prav v nekaterih Gregorčičevih pesmih. Nad vse pomembna za u-mevanje pesnikovega izraznega hotenja pa je 50. Predsmrtniča (Divna noč), zložena v modernizirani obliki sapfične kitice, ki je obenem najlepša pesnitev v tradicionalnem smislu vsega ciklusa. Toda najbolj izvirni in novi elementi Predsmrtnic niso mogli ugajati niti Gregorčičevim vrstnikom in častivcem niti mlademu rodu. Obema kategorijama bravcev je morala ostati tuja pesnikova neposrednost, s katero je razgrinjal vsebino svojih «sanj», spominov, tožb in obtožb. Najbolj jih je pa motilo to, kar je bilo v ciklusu najbolj osebno in novo: pisana neenotnost motivov in grotesknost nekaterih opevanih situacij. V tem pogledu so Predsmrt-nice zelo svojevrsten ciklus naše poezije. V njem je odkril zrel človek in pesnik v smrtni grozi protislovja osebnega in ustvarjalnega življenja, ki pa niso bila značilna samo zanj, dasi jih je v opevani obliki občutil samo on, temveč za večino našega izobraženstva konec Mitja Vošnjak: KRI IN VINO Med novimi izdajami naj spričo zamude vsaj na kratko registriramo knjigo «Kri in vino», ki jo je že pred meseci izdala Državna založba Slovenije. To pa izven vseh zbirk in zato tudi v preprosti, broširani in nič kaj običajni zunanji podobi. Knjiga vsebuje osem novel Mitje Vošnja-kit, ki je po osvoboditvi z obetom stopil v vrste mladih pripovednikov, katerega ime pa zdaj, očitno zaradi angažiranosti na drugem področju, le redkokdaj srečamo na literarnem polju. Vošnjakova zbirka «Kri in vino» prinaša osem krajših novel, katerih snov je avtor zajel iz življenja na podeželju slovenske Štajerske. V teh zgodbah, ki kažejo, da ima pisatelj rad resnične dogodke, zanimive zgodbe, anekdote in preproste stvari iz vsakodnevnega življenja, da jih oblikuje literarno in na njih gradi svojo pripoved, obravnava torej pisatelj predvsem kmečko motiviko in nakazuje socialno in moralno problematiko slovenskega podeželja. Cas, ki ga obravnava, je različen, deloma se nanaša tudi na vojno. Pisatelj pa ga obravnava živo in prikupno, zdaj šaljivo in nagajivo zdaj z odkritosrčno ljubeznijo do teh ljudi, ki jih zna prikazati tudi z ostrimi kritičnimi potezami. Vendar bi bilo napačno misliti, da gre pisatelju v teh novelah za reševanje kakih globljih problemov sloven- skega podeželja. Ne, Vošnjakove novele so daleč od tega in imajo bolj namen posredovati zanimive zgodbe in razvedriti bralce, kot pa analizirati probleme podeželskega življenja in človeka, čeprav seveda pri tem avtor ne ostaja zgolj na površnem, zunanjem o-pisovanju dogodkov in oseb. Kot pove že naslov zbirke, je v fr spredju pisateljeve pripovedi njegov topel odnos do malih ljudi, ki jih prikazuje, njihova srčna navezanost na domačo zemljo ter njihova življenjska moč, ki se razodeva v optimizmu in vitalnosti. Zunanji simbol tega telesnega zdravja pa je vinogradništvo in vino, ki igra v življenju teh ljudi tako pomembno vlogo. Kakor so zgodbe same po sebi zanimive in toplo napisane pa se zdi, da je Vošnjakoya pripoved sama na sebi že malce zastarela. Zdi se, da so bile novele napisane neposredno povojni. Sicer te zgodbe ne bi bile napisane v stilu, ki je bil morda aktualen neposredno po vojni, ki pa je danes že precej nesodoben. Zaradi tega te zgodbe tudi niso kake posebne umetnine temveč so bolj zgodbe o kmečkih ljudeh in imajo namen prijetnega razvedrila, manj pa predstavljajo izpoved o času in človeku v njem. Zato bodo zahtevni bralci s pridom prebirali te novele, izbrušenejšemu in zahtevnejšemu okusu, ki si želi vendar kaj več, pa bodo najbrž kljub prikupnosti preskromne. Sl. Ru. stoletja. Sramežljivi, a elementarni ljubezenski lirik, globoki človekoljub, goreči patriot in neupogljivi idealist prvih dveh zbirk je ohranil sicer tudi v Predsmrtnicah naštete elemente pesniške zavesti, vendar je razvil v njih z nesluteno rezkostjo in odkritostjo prvinski pesimizem, kakor ga je bil dotlej izpovedal edinò v elegiji «Človeka nikar» Ves ciklus je v bistvu iskanje rešitve «uganke edine», ki je ostala nerešena ' pfed o-starelim pesnikom — «skrivnostna ta krsta: — človeško Srce!». Deloma že v Ljubljanskem zvonu 1901, v celoti pa v Poezijah III natisnjeni ciklus Predsmrtnic je samo del tega, kar je pisal Gregorčič v čudnem telesnem in duševnem razburjenju nekako od prve pomladi pa vse do konca tistega leta. Njegova tako dolgo ohromela u-stvarjalna domišljija se je zdaj sprostila kakor zaledeneli gorski potok spomladi in mu je plavila iz zavesti in podzavesti predolgo zadrževana doživetja na dan. V njegovem takratnem snovanju in pisanju je bilo nekaj elementarnega, kakor da bi si bil moral sprostiti dušo od zatajevanih strasti, neprebole-nih žalitev in nezapetih pesmi. Ni mogoče povsem zavreči domneve, ki jo vsiljujejo vsebina in slog njegovih novih pesmi in hlastni, fragmentarni način njegovih takratnih pisem, da je povzročil nenadni prerod njegove ustvarjalnosti poleg imanentnih vzrokov neki zunanji sunek, najbrž erotičnega značaja. Spričo naglega porajanja Predsmrtnic si, je zamislil Gregorčič izdajo'novega zvezka Poezij in sanjal celo o četrti in peti zbirki. Knjižno izdajo nove pesniške žetve je zasnoval kot dramatično stopnjevanje Predsmrtnic, in sicer tako, da ]e zagradil njihov tok z novim ciklusom, ki ga je krstil Pogrebnice, medtem ko je v tretjem vencu, v Posmrtnicah, zbral nekatere motive Predsmrtnic, v glavnem obsodbe sodobnikov, družbe in samega sebe. Sklenil pa je Posmrtnice in z njimi vso knjigo s poveličanjem ustvar-javcev slovenskega slovstva, sebi pa izvolil skromen kot, od koder bi gledal na pesniške prednike in učitelje «kot na duševne naše kralje». Sam je občutil motiv Pogreb-nic kot ironijo, toda v tem delu nove knjige je dejansko parodiral — najbrž nehote in nevede — odo Oljki, osrednjo pesnitev I. zvezka Poezij, in upodobil silno željo po življenju ter prikazal obred pokopa v razglksju mračne groteske. S tem je dal ciklusu kljub spravljivemu sklepu bolečo učinkovitost, ki je morala delovati na sodobnike nepesniško, pa je prav zato vdihnil vanj nekaj nadčasovne tragike, ki jo morebiti šele dandanes moremo spoznati in občutiti. Tudi v Posmrtnicah se mu je ironija prerada sprevrgla v spako, čeprav si je v tem delu v glavnem prizadeval, da si spravljiči vsaj v viziji posmrtnega pisanja pesmi v predpeklu nekako povračilo za predolgi pesniški molk. V tej viziji se je združil s Prešernom, ki mora opravljati enako pokoro oziroma doživljati e-nako kompenzacijo za neizpolnjeno pesniško nalogo na Zemlji. Ob tem vodilnem motivu je Gregorčič označil svoj takratni zagrenjeno otožni značaj, očrtal svoj socializem, ki je bil pravzaprav nagonski odpor hribovca zoper birokrat in bogataše, in prikazal «poslednjo sodbo» kot nadzemski socialni obračun s «škrlatniki / in zlatimi ovratniki / in težkimi mošnjami z zlatniki». Njegov večni sodnik pokliče iz «kota» delavce, kmete, siromake in poete v večno blaženstvo in pahne gospodo v pogubljenje. Kljub želji po poveličanju lastnega in tujega trpljenja pa je bila Gregorčičeva zagrenjena tolikšna, da so se mu tudi v tem ciklusu porajale groteskne podobe in da se ne uveljavita povsem načelo in moč milosti, ki naj bi bila poglavitni vzrok njegove rešitve. Glède na' to je bilo naravno, da je III. zvezek Poezij spravljal kritike in bravce v zadrego. Kljub temu ni bilo med njimi nikogar, ki bi javno vprašal, od kod izvirata nenavadna vsebina in izraz, kje je njegovo mesto v kompleksu Gregorčičevega ustvarjanja in našega slovstva sploh. O knjigi ni pisal ne Cankar ne Zupančič, a oba sopotnika moderne, Josip Begali in Ivan Merhar, ki sta jo ocenjevala kot glasnika mladega literarnega rodu, sta jo v bistvu odklanjala, dasi je bil prvi prizanesljivejši kakor drugi, kateremu je knjiga pomenila le Gregorčičev «umetniški testament». Aškerc je o njej molčal, ker ni soglašal z morbidnostjo njenih motivov in ker kot urednik Ljubljanskega zvona, v katerem so Predsmrtnice začele izhajati, ni prenesel pesnikove ogorčenosti zaradi hujše tiskovne napake, ki je oškodovala razumljivost XV. predsmrtnice. Tudi Opeka in Ušeničnik, prvi je ocenjeval III. zvezek Poezij v Domu in Svetu, drugi v Katoliškem obzorniku, nista i-mela ne kritičnega organa ne prijateljskega srca, da bi spoznala pomen nove zbirke v aktualnem slovstvenem trenutku in v pesnikovi ustvarjalni biografiji. Zato sta pisala o njej sicer pohvalno, vendar neprizadeto, tako da je vsakdo lahko čutil njuno zadržanost in ne-brižnost za pesnikovo usodo. S prepesnitvijo veliko Jeremijevih žalostink, na katere je mislil tudi Prešeren, je Gregorčič v prečudnem izraznem in vsebinskem blagoglasju sklenil pesniško delovanje. Trije vrelci so napajali njegovo ustvarjalno domišljijo: antična, biblijska in slovenska ljudska pesem. Smisel svojega ustvarjanja pa je videl v tem, da doseže vsakemu človeku umljivo in vsako srce znemirjajočO in pomirjajočo sintezo vseh treh pobud v čarobnem mediju materine besede. Obenem pa je hotel tudi živeti v smislu pes-ških idealov. V prvem hotenju je uspel, dasi smo spoznali in mu priznali samo uspešno preobrazbo slovenskih ljudskih motivov in spodbud. V drugem prizadevanju pa je moral doživeti nesrečo, ker se v zadnji polovici 19. stoletja ni dal več uresničiti tak življenjski ideal. Najteže pa se mu je mogel približati slovenski' duhovnik. Po Koblarjevi ediciji njegovih del in monografiji pa je težko ugovarjati sodbi, da je Gregorčič za Prešernom in pred Zupančičem naš najlepši in najznačilnejši lirik, soroden onima dvema, vendar samosvoj in edin. V najboljših pesmih je upodobil z lastno, vendar čisto ljudsko varianto našega knjižnega jezika z nevsakdanjim talentom in edinstveno narodno in človeško zavestjo nekaj postaj na križanem potu k uresničenju svojega velikega hotenja. zala zdaj moč in razseg. Lepa in harmonično izoblikovana stvaritev. Jago Alojza Miliča: vsekakor je režiser Branko Gombač tvegal drzen poizkus, ko je dodelil izredno težavno in psihološko skrajno zapleteno vlogo Jaga tako mlademu in le malo izkušenemu igralcu. Jago je bitje brez srca in brez vesti. Vendar zna oboje pred svetom izvrstno igrati. Cilj mu je, uničiti Desdemono in Othella in njuno prostodušno ljubezen. Kaj ga k temu žene? Zavist? Ljubosumnost? Jago je več kot navaden spletkar, čeprav je tudi to. Več pa zato, ker je hraber vojak, spletkarji pa so le redkokdaj hrabri. Jago je po Othellu zapostavljen. Toda Shakespeare nam ob drugi priložnosti — pri Rihardu III. — pokaže, da zapostavljenost ni vselej edini povod. Saj je Rihard na prestolu in vendar se z ljudmi igra kakor s figurami na šahovnici. Oba lika zavzemata s svojo zlobno in brezsrčno igro naravnost kozmičen razseg. V literaturi ju navadno označujejo za utelešenje zlega. Morda bi ju bolje označili kot igralca, ki so jima ljudje samo sredstva, samo brezčutne figure na šahovnici življenja. Preveč zlobna sta, da bi mogla biti v Goethejevem smislu demonična. Samo enega Jaga sem videl doslej, ki je odgovarjal tej pred-> stavi. Mislim na igralca — ime mi je izpadlo — v filmu Orsona Wellesa Othello. Ta Jago je «igral» odkritosrčnost, ljubeznivost, prostodušnost, da, celo srčno toploto tako dovršeno, da bi — po 2upančiču — «metulj se zmotil in mu sedel na obraz». Njegov glas je bil prijeten moški tenor. Milič je kot Jago govoril v možatem, toda nič manj prijetnem basbaritonu. Od premiere v Trstu, kjer je kazal njegov Jago še marsikatero začetniško potezo, je Milič v dobrem mesecu izdelal Jagov lik do igralske stvaritve, ki zasluži vso pozornost. Njegov Jago je bil — verjetno tudi po režiserjevi koncepciji — v duhu naše, pa tudi marsikatere druge dobre tradicije. Bil je zloben tudi na pogled, tako da so izpadle njegove žrtve, s katerimi igra svojo brezdušno igro, vse od lastn» pretkane žene preko Cassia, Des-demone in Othella pa tja do slaboumnega Rodriga še bolj naivno, kot bi v resnici smele biti. Nič zato! Da je tako mlad in še ne dovolj izkušen igralec zmogel izdelati tako težko in zapleteno vlogo v zaokrožen in verjeten lik, je storitev, ki je presenečenje in obenem obet. O mrtvem senatorju: pri premieri v Trstu sem gledal v epizodni vlogi beneškega senatorja našega dragega Josipa Fišerja, ki je medtem umrl (O Fišerju kot sošolcu sem pisal pred leti v svojih spominih «Mladost pr» Sv. Ivanu», o njegovem Igralskem delovanju pa skozi deset let v svojih recenzijah.) V.celoti vzeto je bil Josip Fišer tragična osebnost. Bil je veliko več, kot je mogel in znal pokazati. Da bi bil postal velik odrski ustvarjalec, za to mu je manjkala predvsem vera vase, čeprav bi mu bila talent in bistrost to dopustila. Pa kljub temu si ga, ko je stopil na oder in čeprav v še tako majhni epizodi, moral opaziti, kajti čutil si pristnost njegove osebnosti. Tako je bilo tudi pri premieri Othella v vlogi senatorja. V teh nekaj letih, kar ga nisem bil videl, se je bil močno izpremenil. Prestrašil sem se, ko sem ga prepoznal po njegovem klasičnem profilu. In vendar si tudi zdaj čutil pristnost njegove osebnosti na odru. Zdaj ga ne bomo več videli. Senator je bila njegova poslednja vloga. Ohranimo mu lep in svetal spomin. O predstavi in ostalih vlogah le nekaj besed. Scena Avgusta Lavrenčiča je bila kar se da preprosta in skopa. Zato pa funkcionalna tako, da je mogel režiser Branko Gombač smotrno in v hitrem zaporedju nanizati’'' prizore. Kot celota ni ‘ kazala predstava ravno bogastvp inven-cije, bila pa je solidno komponirana. Starejši kader igralcev kot so to Modest Sancin, Rado Nakrst, Stane Raztresen, Zlata Rodoškova, Danilo Turk, Leli Nakrstova in Silvij Kobal, je izdelal zanesljivo pogodene like. Prav čvrstega in prikupno prostodušnega Cassia je postavil Stane Starešinič, Miranda Caha« rija pa je igrala Bianco z vervo in temperamentom. Ustrezala sta ' tudi Adrijan Rustja in Edvard Martinuzzi. Predstava Othella je pokazala, da je Slovensko gledališče v Trstu po vseh hudih okrnitvah, ki jih je v zadnjih letih doživelo, vendarle še dovolj vitalno, da more podati tako zahtevno delo, kakršno je Othello, kot upoštevanja vredno celoto. VLADIMIR BARTOL OB UMORU FILMSKE IGRALKE KARYN KUPCINET V blestečem in razkošnem Hollywoodu zakon ni za vse... enak! Ob zadnjem hudem zločinu, umoru predsednika ZDA Ken-nedyja,seje marsikomu zdelo ravnanje policije zelo čudno, saj je imel človek vtis, kot da bi bil predsednik zelo pomanjkljivo zaščiten. Se bolj so se ljudje začudili, ko so videli sliko, ki je kazala brezbrižne policiste, medtem ko se je Rubinstein skoraj dotaknil s cevjo pištole trebuha dozdevnega atentatorja Oswalda in spustil vanj strel, ki ga je umoril. Evropski človek je ob takšnem ravnanju osupel in zbegan, ker ni vajen nanj. Toda vse kaže, da imajo Američani posebno psihologijo ter da jih marsikaj, kar druge pretrese, sploh ne gane. Seveda ne smemo posploševati, vendar velja to za velik del tamkajšnjega prebivalstva. Človek ima torej vtis, kot da je Amerika nekaka velika Sicilija, kjer se ubojem nihče ne čudi, kot da bi bili nekaj usodnega, in kjer Je zelo razširjena potuha zločincem. Pri vsem tem ne mislimo le na gangsterje, ki imajo tudi po deset zločinov na grbi, za katere mnogi vedo, pa nima policija v rokah nobenih dokazov, na katerih podlagi bi jih lahko predala sodišču, da bi jim prisodilo zasluženo kazen. Prava veriga potuhe vlada tudi v Hollywoodu, kjer je že bilo mnogo umorov, katerih krivcev niso odkrili. In pri tem ni šlo za kakšne «popolne» Zločine, marveč za prikrivanje in potuho, ki sta preprečila sodnim oblastem, da bi preganjala krivce. Pri tem se često združujejo bogastvo, moč in podkupovanje. Zadnji zločin, ki je še vedno zavit v tajno, Je umor igralke Karyn Kupcinet, ki so jo našli zadavljeno. Njena prijatelja, filmski igralec Mark Goddard in njegova žena Marcia, sta bila v družbi Karyn na nekem sestanku s prijatelji nekaj dni prej. Z njo sta se zmenila, da ji bosta naslednji dan telefonirala. Toda tri dni sta jo zaman klicala. Zato sta hotela videti, kaj je z njo, in sta šla na njen dom v Hollywoodu. Tu sta jo našla mrtvo in nago na zofi. Vse je bilo podobno detektivskemu romanu, pomešanemu s spolnostjo. Karyn je imela na obrazu krvne madeže in je bila zadušena. Nekdo jo je najprej udaril po glavi, da jo je omamil, nato pa jo je zadušil z rokami. V sobi ni bilo nobenih znakov borbe; televizijski sprejemnik je bil še odprt, po tleh pa so bili raztreseni cigaretni ogorki. Karyn Je bila stara 23 let in hčerka znanega filmskega kritika iz Chicaga Irva Kupci-neta. OdDotovala je iz rodne- ga mesta, ker Jo je privlačeval sloves Hollywooda. Igrala je v vrsti televizijskih filmov, nato pa jo je poslal neki producent na lastne stroške na igralske tečaje Actors’ Studia Lea Strasberga. Nato je nastopila v raznih gledaliških delih. Tu jo je opazil Jerry Lewis ter ji ponudil kratko vlogo v svojem filmu «Ljubljenec Gornja slika nam kaže filmsko igralko Karyn Kupcinet, maio pred njenim umorom žensk» in vloge v svojih televizijskih nastopih. Ponudili so ji tudi že druge vloge v filmih. Policija v Los Angelesu raziskuje zločin in življenje umorjenke. Med drugim je osumila in zaslišala Andrewa Prina, bivšega zaročenca dekleta in televizijskega igralca, 22-letnega S. Rubina ki je novinar in pisatelj, ter 24-letnega Roberta Hathawaya. Vsi so bili namreč na dekletinem domu tisti večer, ko menijo, da je bila umorjena. Rubin in Hathaway, sta gledala pri njej tudi televizijsko oddajo in sta odšla okoli polnoči. Ko sta odšla, je Karyn Capucinet zaprla vrata, toda tri dni kasneje sta jih njena prijatelja Go-dardova našla odprta. Policija sumi poleg tega še nekega znanega filmskega scenarista, ki Je bil Karynin intimen prijatelj. Karyn je vsekakor imela preveč prijateljev in osumljeni Prine je povedal, da so ji večkrat grozili s smrtjo v pismih in po telefonu. Menijo da se ni ukvarjala samo s filmsko umetnostjo, marveč tudi z bolj nevarnimi zadevami. V Hollywoodu so ljudje, ki so zelo slavni in ki bi jim lahko vsak škandalček uničil kariero. Lepa in privlačna ženska Jih lahko kompromitira in zato lahko zahteva previsoko ceno za svoj molk. S tem pa tvega svoje življenje. Nedolgo od tega je neznan morilec ubil zaradi izsiljevanja v Hollywoodu založnika Doora, ki se je specializiral z objavljanjem škandalističnih revij, hkrati ubil tudi njegovo prijateljico. Morda gre pri Karyn samo za zločin kakega spolno abnormalnega moškega in ne za druge nagibe. Dejstvo pa je, da je bilo mnogo zločinov v Hollywoodu povezanih s škandali. Nekoč so pogostoma našli umorjena trupla mladih igralk, ki so se pripravljale na filmsko kariero. Našli so jih predvsem na plaži v Malibuju. Nihče ni nikoli zvedel za morilce, ki pa so bili večinoma seksualno abnormalni. Toda večkrat se je zvedelo za morilca, ki pa je ostal bekazno-van Veliko hrupa Je zbudil primer Virginje Rappe, katere smrt je zakrivil 5. septembra 1920 znani komični i-gralec Roscoe Arbuckle, ki so Aleš in Peter v vesolju PIŠE Jože Jesih Aleš je vprašal Janeza: «Zanima me, kako, da ste se pripeljali z raketo, ki Je popolnoma podobna naši?» Janez se je skrivnostno nasmehnil. «Torej niste ničesar opazili?» Je vprašal. Mala pustolovca sta zmignila z rameni. «Ne, ničesar!» «Vzeli smo vam načrt!» je zmagoslavno povedal Janez. «Sedaj se ne bomo pogovarjali, kako so prišli, glavno Je, da so prišli. Poglejmo, če imamo kakšno možnost za beg!» je zopet resno rekel Over. Stopili so proti zaprtim vratom, ko so na teleorodiju zaslišali neke šume. Vrnili so se in čakali kaj bo. Zopet se Je prikazala ista kosmata glava kot nekoliko prej. Hudobno se je zarežala. «Kako gre? Na beg pa le nikar ne mislite. Žarki, ki so v tej sobi, nam razkrijejo vsako vašo misel. Toda, hotel sem vam reči, da se pripravite, ker bomo vsak trenutek poleteli nad Argosotti!» Ujetniki so stopili k steni in kmalu opazili pod seboj planet jajčaste oblike. «Argos!» no vsi hkrati zaklicali. Zagledali so majhna vozila, ki so letela proti ladji. «S temi vozili nas bodo odpeljali v svoje mesto!» je zopet pojasnil Over. mu dejali «Fatty» (debeluh), ker Je tehtal kar 140 kg. Igralec Je imel zelo dobrodušen videz in je bil znan po vsem 'svetu, toda kljub slavi in bogastvu ni bil srečen. Bil je namreč noro zaljubljen v Virginio Rappe, mlado prikupno Igralsko začetnico. Ta se je zelo rada norce brila iz raznih zaljubljencev, ki so hlepeli po njej in se vrteli okoli nje kakor nočni metulji. Vsakdo si lahko predstavlja, kako se je delala norca iz «trebušni-ka». Hlinila je ljubezen in mu zbujala razne upe, potem pa ga je puščala na cedilu. To je bila precej nevarna igra. Nekoč mu je celo dala ključe svoje vile in ga povabila na nočni sestanek. Skrivaj pa je povabila tudi prijatelja in prijateljice, da so lahko poslušali strastne ljubezenske izjave in izlive igralca. V določenem trenutku so se mu nato pokazali in se kruto režali. To je zelo užalilo Arbuckla, ki je dekle oklofutal. Usodnega septembrskega dne je bil Fatty v San Franciscu. Zvedel je, da je bilo dekle v tem mestu ter jo povabil skupno s prijatelji v svoji hotel, da bi proslavili pomiritev. Prišli so v hotel z željo, da bi se zabavali. Tu so peli, pili in plesali in šampanjec Je tekel v potokih, tako da so bili vsi pijani. Zaradi pijanosti sta postala Virginia in Roscoe sentimentalna ter sta odšla v bližnjo spalnico, medtem ko se je zabava nadaljevala. Minilo je deset minut, nakar se je slišal divji krik. Vsi so tekli proti sobi, ki je bila zaprta s ključem. Kmalu se je prikazal Fatty, ki je imel na glavi dekletin klobuk. Pri tem je rekel veselo: «Vstopite, nimamo nobenih tajen.» Virgi-nja je bila na postelji in je stokala. Čeprav je dejala, da umira, niso imeli v pijanosti z njo nobenega usmiljenja, ker so mislili, da je tudi ona pila preveč. Šele kasneje so poklicali zdravnika in tri dni kasneje je umrla za notranjo krvavitvijo. Javno mnenje je obsojalo Arbuckla, policija je začela preiskavo, in moža so spravili pred sodišče, toda so ga oprostili. Kljub temu pa je bil uničen, ker so mu vsi obrnili hrbet in je umrl,.deset iet kasneje. Nihče ga ni takrat več prepoznal, saj je tako shujšal, da je tehtal samo 70 kilogramov. Tako je Arbuckle vsaj moralno plačal za svoje dejanje. Ni pa plačala nikoli za svoj umor ženska, ki je ubila filmskega lepotka Williama Taylo-ra s streli iz pištole v njegovem stanovanju. Preiskava je pokazala, da je bil hkrati ljubimec igralk Mary Miles Min-ter in Mabel Normand. Kasneje so ugotovili, da je Norman-dova uživala mamila, ki jih je dobivala od Taylorovega brata. Morilko bi bili prav lahko odkrili, če ne bi tega preprečili «višji interesi». Tako pa Je ostala stvar zavita v temo. Leta 1924 se je zgodil v filmskem svetu drug zločin. Časnikarski magnat William Hearst je povabil na svojo Jahto sku- pino znanih igralcev. Neki zelo slaven igralec je menda preveč vneto dvoril Hearsto-vi prijateljici Marion Davies. Ponoči je Hearst videl na krovu ladje svojo prijateljico tesno objeto z moškim, o katerem je Hearst mislil, da je slavni igralec. Potegnil je iz žepa pištolo in ubil strastnega oboževalca ženske. Toda bil ni slavni igralec, marveč režiser Thomas Inče. Hearst ga je torej ustrelil «po pomoti». Kasneje se je zvedelo, da je Inče «umrl za vnetjem trebušne mrene.»... 17. decembra zjutraj leta 1935 so našli mrtvo v avtu v njeni lastni garaži igralko Thelmo Todd, ki se je vrnila ponoči iz nekega nočnega lokala. Rekli so, da je bila pijana ter da je pozabila ustaviti motor, tako da jo je zadušil plin, ki je uhajal iz njega. Toda šofer, ki jo je pripeljal domov je povedal, da je bila trezna. Vmes so bila razna grozilna pisma in drugo, a stvar je ostala zavita v temo. V tistih časih je tudi producent Wagner hudo ranil igralca Jenningsa Langa, ki ga je našel v «intimnem» razgovoru z ženo. Lang se je izlizal živ in Wagner je ostal le malo časa v zaporu. Žena in vsi ostali «o mu odpustili. O hčerki L: j Turner, ki je ubila materinega ljubimca, lepega gangsterja Stompanata, ni treba pisati, ker je stvar še skoraj sveža in splošno znana. Namesto, da bi Jo poslali vsaj v poboljše-valnico, so jo izročili stari materi. No, poboljšala se ni, saj jih je kasneje v Hollywoodu mnogo nakuhala. KRIŽANKA r i 2 3 t s r* 7 L 8 9 10' TP 12 13 it M ìT 181 19* 2° m 21 ■! : 22 23 K 25 2 28 29 H 30“ r 3 3f 32 33 t i J 3/. 36 fn 38. 39 to iTj t‘2 lT ■ tt ts u : ■ t9 so ' Sl n 52 53 5P n ss VODORAVNO: 1. najvišja ju-goslovanska gora; 8. ženska, ki s svojim življenjem jamči za kaj; 13. grelec centralne kurjave; 15. 'tkanina za posteljnino; 16. del njive; 17. geometrijski lik; 10. osebni zaimek; 20. tulec; 21. skupna pojedina na prostem; 22. japonski drobiž; 23. avtomomlska oznaka Islanda; 24. prevozno sredstvo; 25. japonska družabna igra s kamenčki; 26. ostanek dima v dimniku; 27. učitelj latinščine; 30. deklica: 31. nauk o atomih; 34. približen nakaz poti; 36. črnilnik; 38. zimski hlad; 39. začetnici slovenskega pesnika; 41. železov oksid; 42. kemični znak za cirkonij; 43. zrak (iat.); 44. glavno mesto Albanije; 46. bajka Q življenju poganskih bogov; 47. okrajšava za tisoč metrov; 48. Verdijeva opera; 49. moško ime (Rudolf); 50. znameniti finski arhitekt (Alvar); 52. francoski maršal iz prejšnjega stoletja; 54. širno morje; 59. pustna šema. NAVPIČNO: 1. močno razstrelivo; 2. mesto na Siciliji; 3. malik; 4. močna alkoholna pijača; 5. romanski spolnik; 6. zanika- nje boga; 7. gozdna zver; 8. grafični postopek; 9. žensko ime; 10. enaka soglasnika; 11. ved« o prvinah; 12. glavno mesto Grčije; 14. borišče boksarjev; 18. ime španskega pisatelja Boro-je; 21. ponikva; 22. ravnina; 24. pripadnik plemenitega srednjeveškega stanu; 26. verska ločina; 28. pastirska staja po planšah; 29. z rimskimi številkami «101»; 30. sladka buča; 32. okrajšava za «starejši»; 33. tračnica; 34. srbski humoristični pisatelj (Stevan); 36. moško ime; 37. izrit kupček zemlje; 38. pristanišče v' južni Kitajski; 39. moški potomec; 40. majhna utežna enota; 44. prestol; 45. pokrajina v Vietnamu; 46. zelo razširjena žuželka; 48. grška črka; 49. nevarna bolezen; 51. samo, zgolj; 53. različna soglasnika. VODORAVNO: 1. Liston; 7. sapica; 13. Antonij; 15. Torkar; 16. Stane; 17. ego; 19. vosi; 20. teta; 21. Ana, 22. Danaj; 23. RI; 24. krilo; 26. Kobe; 27. meso; 29. psiha; 30. ki; 31. Istra; 32. Elo; 33. glad; 35. nein; 36. oje; 37. dlani; 38. Ankara; 40. Ionesco; 42. status; 43, jantar. V Moskvi topli pločniki Moskva se mora prej kot razna druga mesta pripraviti na zimo. Ljudje, ki se v Moskvi ukvarjajo z ogrevanjem, pravijo da traja dejansko zimsko obdobje kar celih 4800 ur. Od tega odpade po statistikah zadnjih deset let kar 400 ur na čas, ko sneži. Zimska doba nalaga težek napor mestnim oblastem. Skupno je treba očistiti snega 37,5 milijona kv.m površine. 1700 po- sebnih strojev odstrani pozimi kar 22,5 milijona kubičnih metrov snega. Kljub temu obsežnemu delu pa se dogajajo pozimi številne nezgode. Pod nogami pešcev se sneg na pločnikih naglo spremeni v led in mnogo ljudi pade m si zlomi noge, roke, si pretrese možgane in podobno, tako da Imajo 'bolnišnice vedno polne roke dela. Kako naj bi dosegli, da ne bi bi- ^ m ^ REBUS Rešitev iz številke: SIMON GREGORČIČ Veljaven od 15. do 21. decembra /^~7\ OVEN (od 21. 3. do ( 20: Ne zanemar- I 1 jajte srčnih zadev in V* W čustvenih odnosov zaradi preobilnega dela ali prevelikega števila obveznosti. Z ljubljenimi osebami bodo nastali nesporazumi, spori in razočaranja. Tudi v družini in s prijatelji se bodo odnosi poslabšali. ✓—BIK (od 21. 4. do / . \ 20. ,5.) Ta teden je ( I u8°den za vse srčne >j in prijateljske zade- ve. Tudi v družbi boste navezali prisrčne odnose. Svetujemo vam, da pojasnite nekatere nesporazume, ki kvarijo odnose s svojci. V teh dneh morate skleniti sporazume, ki bodo za vas zelo ugodni. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) z ljubljeno osebo bodo nastali manjši nesporazumi. Znašli se boste v nevšečnem položaju, toda morali se boste sprijazniti s tem in sprejeti vse z lahkotnim srcem. Ugodne perspektive v odnosih s prijatelji. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Srčne zadeve bodo ta teden pod spremenljivim vplivom zvezd in za nekatere ljudi bodo tudi precej zapletene. Prejeli boste precej vabil na družabne sestanke, vendar ne boste nad njimi navdušeni, ker se ne strinjate z idejami ljudi, ki vas vabijo. LEV (od 23. 7. do f (% ^ \ 22. 8.) Osebe, ki še Jfaf j niso navezale trajnih “ / ljubezenskih odnosov, bodo imele ta teden priložnost srečati zelo zanimive osebe z izrednim značajem. Na splošno vas bodo v družbi občudovali in vam dvorili. Pojdite v družbo starih prijateljev. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Preživljali boste zelo ugodno obdobje, v katerem boste doživeli lepe stvari, ki bodo odtehtale vsa prejšnja čustvena razočaranja. Okoli sebe boste imeli prijatelje in svojce, ki vam pojdejo v vsem na roko. Sprejmite vsa vabila. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Sedanje čustveno življenje je precej zmedeno. Zaradi tega boste preveč občutljivi in tudi zamerljivi. Nastal bo morda tudi kakšen spor zaradi preobremenjenosti z delom in splošnega nezadovoljstva. Izogibajte sé sporov s prijatelji. ŠKORPIJON (od 24. 11.) Z bližnjo okolico se bo-dobro razu-Naleteli boste na ljubljeno osebo, ki vam bo v vsem pomagala, zaradi česar boste postali optimistični in boste zopet imeli zaupanje vase. Okrepitev prijateljskih in družbenih vezi je odvisna od obiskov STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Ta teden boste zelo okretni in ne boste čutili nobene zadrege nasproti osebi, ki vam je zelo pri srcu. Mnogo ljudi ima priliko za nova spoznanja. Izmenjali boste tudi koristne misli s svojci. Srečen dan sreda. ---X KOZOROG (od 22. f A \ 12. do 20. 1.) Uspe-{jamu ) lo vam b° vplivati J na svojo okolico s V S svojim čarom. Zelo boste zadovoljni v družbi ljubljene osebe. Z njo obiskujte skupne znance in prijatelje. S sorodniki se boste prepirali zaradi nekega vprašanja, ki bi ga morali že zdavnaj rešiti. SKORPIJOIS AlwA 10. do 21. f W I bližnJ° okoli \ Tj ) ste zelo dol XjW/ meli. Nalete VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) čustveno življenje vam ne bo nudilo posebnih novosti. Skušajte že od vsega začetka pojasniti nesporazume in ne storite ničesar, kar bi iahko zbudilo ljubosumje pri ljubljenih osebah. Skoraj vse dni si boste želeli prijetne družbe RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Zvezde vam bodo ta teden zelo naklonjene. Največ zadoščenja boste imeli od starih prijateljev. C as je tudi zelo ugoden za sestanke v družbi. Tudi za poslovne zadeve je ta čas zelo primeren. , Rešili boste neko vprašanje, ki vas že dolgo tare. lo niti malo časa nič snega na pločnikih, tako da bi zavarovali ljudi pred nezgodami? S tem se ukvarjajo razni mestni očetje. Poleg novih strojev za kidanje snega so se inženirji v zadnjih letih ukvarjali z vprašanjem segrevanja pločnikov. Pri tem novem delu občinskih organov sodelujejo tudi učenjaki moskovskega inženirsko - gradbenega inštituta «V. Kujbišev» in strokovnjaki zavodov za Izdelovanje načrtov «Mosinčprojekt» in «Metrogi-pro trans». V Moskvi opravljajo zelo obsežna dela pri komunalni gradnji mesta. V novih stanovanjskih četrtih za desettisoče in tudi stotisoče ljudi takoj gradijo pod važnimi prometnimi ulicami steze za pešce. Medtem pa so križišča v starih delih mesta prenatrpana. Zaradi tega ulice izravnavajo in širijo, pod njimi pa vrtajo predore za pešce. Brez teh predorov sploh ne gre, kajti v osrednjem delu mesta so križišča, skozi katera se pelje vsako uro na tisoče avtomobilov. Ko so začeli inženirji graditi ce predore, so morali misliti tudi na to, kako bi obvarovali stopnice, ki vodijo do njih, pred snegom in ledom. Preostala je samo ena rešitev: segrevati stopnice. V ta namen so predložili električni načrt. Načelu te konstrukcije je preprosto. Pod stopnice namestijo cevi v obliki črke U, v katere Je nameščena spirala za ogrevanje, prostor med cevjo in zidom pa napolnijo s prežganim magnezijem. Zaradi varnosti pešcev dobavljajo Iz mestne centrale tok z močjo samih 36 voitov. Prve sisteme tega ogrevanja so projektirali tako, aa Je na površini stopnic 20 stopinj toplote. Toda učenjaki so ugotovili, da je za taljenje snega dovolj da se obdrži temperatura 1 stopinje. Namesto do 20 stopinj bodo sedaj segrevali stopnice tako, da bo na njih p p r-šini samo 5 stopinj toplote. Spnco tega odkritja pa so prišli do zaključka, da bi lahko uporabili drug sistem, pri čemer se uporabljata voda in zrak in protizmrznjeval-na snov. Najprej so pričeli s to snovjo (antifriz), ki ne zamrzne niti pri 40 stopinjah pod ničlo. V podnebnih razmerah Moskve ni ta previdnost glede temperature odveč. Prvi sistem antifriza so uporabili v Ulici Kuznjeckij most. Pri tem so dali drugo v drugo dve cevi z različnim premerom. Med obema cevema teče voda iz mestne toplarne. Skozi notranjo cev pa kroži s pomočjo centrifugalne črpalke antifriz. Ko gre ta snov skozi segreto cev, se sama segreje do 45 stopinj nad ničlo ter doseže spiralne cevi, ki so nameščene pod pločniki. Izkušnje so pokazale, da se ob tem sistemu sneg takoj stali, ko se dotakne tal. Ce pa ne sneži, ostane pločnik suh. Sedaj se ukvarjajo z zračnim sistemom segrevanja. V Ulici Petrovska j a že segrevajo en odsek na ta način. V kratkem bodo v Moskvi dokončali Se nekoliko ogrevanih prehodov za pešce. Sedaj dejalo na novih prehodih na Arbatskem trgu in pri predoru pod Prospektom Kutuzova. Tople pločnike bodo zgradili tudi pri postaji podcestne železnice na Marksovem prospektu. Podzemeljske baterije bodo namestili tudi pod vhodi v največje moskovske prodajalne. V kratkem bodo topli pločniki tako navadna stvar, kot so sedaj semafori na križiščih. L TEDEN Našega tržaškega tedenskega pregleda tokrat ne moremo začeti drugače kot z žalostnim dogodkom, ki je odjeknil med vsem slovenskim prebivalstvom v zamejstvu. V torek zvečer je po kratki in hudi bolezni nenadoma umrl Mirko Kosmina, član predsedstva in dolgoletni tajnik SKGZ, ravnatelj Založništva tržaškega tiska in zvesti borec za narodnostne pravice Slovencev od svojih mladih let do poslednjega trenutka življenja. Kako cenjen in spoštovan je bil med Slovenci, je dokazal njegov pogreb, katerega so se med veliko množico udeležili tudi zastopniki vseh slovenskih političnih skupin in zastopniki strank, ki združujejo v svojih vrstah Slovence, poleg teh pa tudi številni italijanski napredni ljudje od preprostih delavcev do političnih voditeljev in predstavnikov. Posebno številna so se pogreba udeležili tudi otv-ši interniranci v nacističnih taboriščih, ki so skupno s pokojnim Mirkom prestali vse grozote. V počastitev spomina pok. Mirka je bila pred pogrebom tudi javna žalna seje izvršnega odbora SKGZ, na kateri je podpredsednik Boris Race orisal lik pokojnika in njegovo delovanje. V tem tednu je bilo več sej tržaškega in okoliških občinskih svetov. Tržaški občinski svet je na svoji ponedeljkovi seji razpravljal o ustanovitvi medicinske fakultete pri tržaški univerzi, o komunističnem predlogu za ustanovitev rajon-kih konzult itd., na svoji petkovi seji pa so poleg drugih odobrili tudi sklep o ustanovitvi šestih občinskih delovnih središč za brezposelne delavce, ki bodo služila za izvajanje javnih del in pa za pogozdovanje. Javna dela vključujejo predvsem gradnjo in urejevanje poljskih cest v tržaški okolici. Občinski svet je tudi odobril Sklep o sprejemu federalističnega statuta evropskih občin in krajevnih ustanov. Razen tega so socialistični in komunistični svetovalci predložili tudi pismeni vprašanji v zvezi z zaostritvijo zadeve s študentovskim domom, v katerega so prp-tiustavno sprejeli 8 mornariških oficirjev, zaradi česar 8 potrebnih študentov ni moglo dobiti v domu namestitve. V tej zvezi so študenti v petek popoldne dom demonstrativno zasedli. Na torkovi seji občinskega odbora pa je odbornik za finance podal izčrpno poročilo o enoletnem delovanju tega resora, pri čemer je ugotovil, da bo občina letos od družinskega davka prejela 930 milijonov lir, od drugih neposrednih davkov pa okrog 930 milijonov lir. Na seji miljskega občinskega sveta so končno odobrili regulacijski načrt za miljsko občino, na seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta so sprejeli resolucijo proti stalnemu naraščanju cen in še druge sklepe, na seji repentaborskega občinskega sveta pa so odobrili občinski proračun za 1. 1964. Vprašanje draginje je sploh bilo v tem tednu na dnevnem redu. O njem so razpravljali upokojenci CGIL na svojem zborovanju in zahtevali ukrepe proti draginji in reformo pokojnin. Pokrajinski odbor za cene je na svojem sestanku ugotovil prevelike razlike v ceni mlečnih proizvodov v prodaji na debelo in na drobno ter sklenil uvesti maksimalne cene mesu mladega goveda, prav tako pa so o mesu razpravljali tudi na posebnem sestanku na županstvu. Tudi sindikalno področje je bilo v tem tednu precej razgibano. Stavkali so delavci opekarne «Val d’Adige». 48 ur so ' stavkali gasilci, vendar samo interno. Ponovno je stavkalo 330 delavcev CRDA iz Tržiča, delavci v podjetju Atti in delavci v mehanični delavnici CRDA, preklicana pa je bila stavka uslužbencev openskega tramvaja, medtem ko je bila stavka uslužbencev Acegata ponovno odložena v pričakovanju odgovora upravne komisije na delavske zahteve. V četrtek je bil občni zbor Sindikata slovenske šole, s kar terega so šolniki poslali ministru za javno vzgojo brzojavko, v kateri ga opozarjajo, da še tli bil rešen boleči problem ju-ridične ureditve slovenskih šol ln osebja. Slovensko kulturno življenje pa je zabeležilo vrhun- ski umetniški dogodek z nastopom Slovenskega okteta iz Ljubljane v Avditoriju, ki se je tako po kvaliteti kot po obisku spremenil v pravo manifestacijo slovenske pevske kulture in slovenske zavesti. Osrednji kulturni dogodek na Goriškem je bilo nedvomno mednarodno pevsko tekmovanje, ki ga je preteklo soboto in nedeljo organiziralo goriško pevsko društvo «Seghizzi» v veliki telovadni dvorani UGG v Gorici. To je namreč prva mednarodna prireditev te vrste po vojni v Gorici, pri kateri je med 21 zbori nastopilo tudi osem slovenskih in od tega «J. Gallus» in «Prosek-Kontovel» s Tržaškega, ter «Hrast» iz Doberdoba in «Lojze Bratuš» iz Gorice, poleg štirih zborov iz Slovenije, med katerimi je «*Tone Tomšič» iz Ljubljane zasluženo prejel prvo nagrado. Nekateri goriški šovinisti so še v zadnjem trenutku poskušali preprečiti to tekmovanje v omenjeni dvorani, kar pa -se jim ni posrečilo. Občinstvo je prišlo na koncerte v zelo velikem številu in toplo sprejelo vse nastopajoče. Tudi ocenjevalna komisija je bila precej nepristranska pri svojem delu. S tem nastopom je bil torej let prebit in v bližnji prihodnosti se pričakuje še takšnih mednarodnih kulturnih srečanj, za katere je Gorica ustvarjena kot nalašč. Potrebno je le, da se' otrese nekaterih zastarelih predsodkov, ki so bili doslej mestu samo v škodo. Občinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji pretekli torek odobril večje izdatke za ureditev cestnega omrežja, pločnikov in kanalizacije po mestu ter določil sklicanje seje občinskega sveta za torek 17. t. m., ker se je med tem nabralo precej argumentov za obravnavo. Tudi občinski svet v Sovod-njah je imel v torek sejo, na kateri so med drugim soglasno sprejeli sklep, da bòdo ukrenili vse potrebno za gradjo o-troškega vrtca na Vrhu, kjer morajo sedaj otroke pošiljati v italijanski vrtec v Martinšči-no, čeprav je v vasi dovolj o-trok za samostojen otroški vrtec. Svetovalci so tudi odobrili stroške za občinski vodovod, : za katerega so porabili okt o g 27 milijonov lir. V okviru večerov ob sreda je bilo preteklo srèdo v klubu «S. Gregorčič» v Gorici zanimivo predavanje o letošnjem «Jadranskem koledarju» in priloženih knjigah. Predavali so u rednik Jože Koren in nekateri sodelavci. Udeležba občinstva je bila dobra. Predavanje je bilo združeno z razstavo novejših slovenskih knjig, ki je bila odprta do sobote in je bila predmet živega zanimanja ljubiteljev lepe knjige. Koristna pobuda PRI BOLJUNCU RAZLAŠČENIH 94594 KV. M NJIV, VINOGRADOV IN TRAVNIKOV Skupina vinogradnikov iz na-brežinske občine, med katerimi so bili večinoma nagrajenci iz dosedanjih vinskih razstav, je preteklo nedeljo obiskala Dobrovo in si ogledala tamkajšnjo moderno vinsko klet. Strokovnjak, ki jih je spremljal med obiskom kleti, jim je obrazložil potek produkcije, zmogljivost kleti in značilnost vin. Naši vinogradniki so si vse z velikim zanimanjem ogledali in postavljali strokovnjaku razna vprašanja glede trgatve in kletarstva. Tako se je razvil prav zanimiv in poučen razgovor, ki bo marsikateremu našemu vinogradniku zelo koristil. V Dobrovem so nabrežinske goste zelo prijazno in gostoljubno sprejeli; Nabrežinci pa so povabili delegacijo na obisk prihodnje razstave domačih vin. Pobudo za ta koristen' obisk je dal nabrežinski župan, kateremu so se izletniki lepo zahvalili. Dobro bi bilo, da bi se take pobude uresničile ' še drugod in da bi prišlo tudi do medsebojnih obiskov in posvetovanj kmetijskih strokovnjakov z obeh obmejnih področij. ..................................limNinmniiiluliiii.. Razna obvestila Upoštevati je treba interese razlaščenih kmetov in lastnikov Nezadovoljstvo zaradi prenizke cene ■ Za lepe vinograde ponujajo približno 400 lir za kv. m. - Na razlaščenem področju najbolj rodovitna zemlja - Potreben enoten nastop vseh prizadetih Pred nekaj dnevi so kmetje, ki imajo svoja zemljišča na Krmenki, to je na levi strani ceste, ki od Adamičevih pelje v Dolino, dobili dekret prefekture — upravni odsek, oddelek IV.a, štev. prot. 1-7-C-3-22095, na podlagi katerega je Ustanova za industrijsko pristanišče v Trstu pooblaščena, da dokončno zasede zemljišča, ki spadajo pod katastrsko občino Dolina in Boljunec ter so vključena v področje za razvoj industrijskega pristanišča, kakor je bilo objavljeno na dolinskem županstvu od 20.8. do 4.9.1963 in v Listu zakonskih objav štev. 7 Od 20.8.1963. V omenjenem dekretu je seznam prizadetih lastnikov, površina razlaščenih zemljišč in vsota, ki jo industrijsko prista- Prcizkusna akcija za ugotovitev bruceloze Da bi čimprej izpopolnili in dokončali preizkusno akcijo za ugotovitev bruceloze, ki se je pojavila v tržaški pokrajini spomladi, opozarja pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo živinorejce v občinah Zgonik in Devin-Nabrežina, da se je z 10. t.m, začelo nadaljevanje diagnoze mleka in zaznamovanje goveda, ki še nima sanitetne značke. Oseba, ki jo je za to pooblastilo pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, se bo zglasila pri kmetovalcih v omenjenih občinah in bo v hlevih pobrala vzorce mleka (mešanice mleka vseh molznih krav). Vzorce bodo potem poslali zooprofilaktičnethu1' zavodu v Vidmu, kjer bodo ugotovili, če je mleko okuženo po brucelozi. Prepovedana sečnja iglavcev Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega komisariata sporoča, da je za božične praznike in od 6. januarja prihodnjega leta strogo prepovedano sekanje katerih koli iglavcev. Lastniki, ki bi hoteli izkoriščati omenjena drevesa v navedenem obdobju, bodo morali na- praviti prošnjo na gozdarski inšpektorat, Ul. Monte S. Gabriele št. 36 — Trst, v kateri bodo morali navesti kraj, kjer bodo nameravali seči, vrsto in dimenzije dreves, ter namen njih uporabe. Nedovoljena sečnja bo po zakona kaznovana. Ce pa bi se ugotovilo, da je nekdo kradel omenjena dre* vesa ali pa jih poškodoval, ne bo kaznovan samo z globo, ampak tudi na osnovi kazenskega zakonika. Obvestilo rejcem krav-mlekaric Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo sporoča, da bodò Tejci krav. mlekaric lahko prejeli —* v smislu izvajanja pobud, ki jih predvideva «zeleni načrt» (zakon št, 454, z dne 2. junija 1961) — za vsako rejeno kravo 50 kg močnega krmila. Cena krmila je 3.300 lir za vsak stot. Prošnje v ta namen se bodo sprejemale od 14. decembra 1963, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, ki jo ima na razpolago živinorejski urad pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva v Trstu, Ul. Ghega 6. ki bo izdajal nakazila za prejem krmila pri tukajšnjem kmetijskem konzorciju. nišče ponuja za ta zemljišča. Kakor je navedeno v dekretu, je vodstvo industrijskega pristanišča že položilo denar v hranilnico «Cassa depositi e prestiti» 16.10.1963. Kmetje in lastniki zemljišč, ki so razlaščena, so nezadovoljni in protestirajo, ker gre za razlaščevanje enega izmed najbolj plodnih področij tega kraja, kjer so lepi vinogradi in njive, za katere pa jim ponujajo prenizke cene. O vprašanju širjenja industrijskega pristanišča in razlaščevanja zemljišč smo že večkrat pisali. Razvoju industrije se ni moč upirati, toda pri tem je treba upoštevati življenjske interese kmetov in lastnikov zemljišč. Že večkrat1 smo poudarili, da na pristojnem mestu nimajo dovolj razumevanja za potrebe in koristi naših kmetov in da razla-ščajo zemljišča tam, kjer se s tem povzroča večja 'škoda posameznikom in skupnosti, namesto da bi vključili v industrijsko področje kraje, in tam ustanovi j ali industrijske obrate, kjer ne bi bilo take škode. Glede tega imamo med drugimi primer v bonifiki pri O-rehu, in sicer blizu ceste, ki pelje od žavelj v Milje, kjer bi lahko uredili nove industrij- ske obrate. Imamo pa še druge kraje, ki so prav tako primerni za razvoj industrije, a so še prazni, medtem ko se raz-laščajo plodne njive in lepi vinogradi, za katere nudijo prizadetim lastnikom prenizke odkupne cene. Protest 'prizadetih kmetov in lastnikov je torej popolnoma upravičen in ga na pristojnem mestu morajo upoštevati. Prizadeti kmetje se te dni obračajo na tajništvo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da jim nudi potrebno pomoč. Ob tej priliki moramo ponovno opozoriti naše prizadete kmete, da bodo dosegli večje uspehe, če ne bodo popuščali,če bodo vztrajali in če bodo enotno nastopali v obrambo svojih interesov. Iz seznama, ki ga objavljamo, je razvidno, da gre skupno za 94.594 kv. m površine zemljišč. V glavnem so to lepi vinogradi in njive ter travniki. Prav tako je razvidno, da je povprečna cena 408 lir za kv. m. Ponovno pripominjamo, da so zemljišča blizu glavne ceste Seznam prizadetih lastnikov zemljišč Objavljamo seznam lastnikov zemljišč na Krmenki, ki so te dni dobili dekrete o razlastitvah: KATASTRSKA OBČINA DOLINA Euldgio Martini in Emilia Lazzari por. Martini — Dolina. 205 (530 k v. m zemljišča — 190.000 lir), Luigi Vatta — 2avlje 910 (3363 kv. m — i.360.000 lir), Giusto Vatta — Zavije 910 ( 2308 — 1.040X00 lir), Carlo Vatta — Zavije 910 <3564 — 1.600.000), Olga Samec — Dolina 113 (357 - 145.000), Lucija Sancin por. Žerjal — Dolina 102-111 (632 — 255.000), Anton.Oraho-nja, Danica, Zofija in Marija — Dolina 87 (430 — 175.000), Anton Strajn in Marič —* Dolina 13 (1279 — 518.000), Anton Strajn — Dolina 13 (636 — 257.000), Pietro Sos-sa, Stramar 158 (3441 — 1.550.000), Ermanno Sossa — Stramar 158 (1039 — 467.000), Hirlanda Adamič- — Boljunec 205 (576 — 207 tisoč lir), Ernest Sancin — Dolina 149 (442 — 160.000), Lovriba Ru- dolf - Dolina 97 (1093 - 448.ÌDOO) 1 (798 323.000), Maksimilijan Ota — Dolina 14 <827 - 372.000), Mihael Zu-ljan, Ricmanje 118 (709 — 255.000), Ljudmila Samec por. ZobeiS — Do-mjo 68 (378 — 170.000), Martin Žerjal, Marija in Antonija Kosmač (406 — 146.000), Zobec Ana — Boljunec (709 — 255.000), Antonio Montagna, Boljunec 70 (496 — 178 tisoč lir), Antonija vd. Sancin, j Martin, Lovrenc, Ivàn in Marija lo Sedmak — Boršt (1108 — tisoč lir), Marija Petaros in in blizumasla. Potrebno pa je, tisoč lir), Marija Svetina por. Jer-cog - Dolina 195 (135 - 50 000), Marija Foraus — Dolina 57 (263 da še posebej poudarimo aa je cena 400-450 lir za kv. m vinograda smešno nizka. HllilllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllIlVIllillllllllllllllllllflllllllllllllimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItl PRAV NA NJEGOV 25. ROJSTNI DAN Danes popoldne na Optinoli pogreb priljubljenega Jadrana Kruta smrt nenadoma iztrgala materi-vdovi njenega edinega sina, ki je bil pomorski oficir Danes popoldne, prav na njegov 25. rojstni dan, bomo položili v prerani grob priljubljenega openskega fanta Jadrana Dolenca, ki je po kratki bolezni nenadoma umrl v tržaški bolnišnici. Pokojni Jadran, sin I-vanke Mesarjeve, se je rodil 15. f f S ( r» t f m é decembra 1938 in Je bil po po- ob 15. uri Izpred njegovega do- ..m, ..im.IIIIIIIMIIIII.imimiiii.ninnimi.imnniinii...ninnili.....inninnninnnnnni.. SLOVENSKA VAS TIK OB SINJEM JADRANU Spomin na stare Barkovlje Zaslužni barkovljanski možje - Dr. Just Pertot zdravnik in dobrotnik Dr. Just Pertot se je rodil v Barkovljah 30.10.1876 kot sin u- glednega zdravnika in prosek-tor j a v tržaški bolnišnici dr. Simona. Just Pertot je obiskoval nemško gimnazijo v Trstu in tam maturiral leta 1895. Medicinske študije je dovršil v Gradcu in je tam doktoriral leta 1901. Istega leta je nastopil službo v mestni bolnišnici, kjer je ostal tri leta in prakticiral v vseh oddelkih. Leta 1904 je prevzel po nalogu tržaškega namestništva dolžnostno službo zdravnika malarične državne akcije v okolici Pulja. V teku takega delovanja se mu je od vseh strani očitalo, da v svojem delu izrablja priliko za narodno propagando. Leto pozneje je prevzel, zdravniško službo v bližnjem Medulinu in tudi v tej službi je naletel na same težkoče in očitke, če* da govori s svojimi paciedti hrvat-sko. Ko se je po dovršeni službeni dolžnosti vrnil v svoje rodno mesto, mu je bila služba v mestni bolnišnici odbita. Stopil Je tedaj v službo «Tržaškega podpornega in bralne- ga društva», kjer je deloval dolgo let, dokler ni bilo društvo od strani fašističnega režima ukinjeno. Tu si je dr. Just Pertot stekel neminljivih zaslug. V letih 1909 do 1913 je bil dr. Just Pertot izvoljen v mestni svet in v pokrajinski odbor. Ko se je leta 1912 začela balkanska vojna, je krenil dr. Just Pertot na lastno pobudo z o-gromnimi zavoji zdravil in obvez v Cmo goro, kjer je kot PHILIPS več vrednosti vašemu denarju gospodinjski stroji-radio-1 V To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER nabhkžina Tel. 20-123 Za izvoz poseben popust zdravnik dobrovoljec delal v Cetinju in Podgorici, dokler niso prispele češke in druge misije, katerim se je pozneje priključil in deloval, ne da bi čakal na pohvalo ali nagrado. V prvi svetovni vojni je bil mobiliziran in pozvan v puljsko bolnišnico, potem pa je bil dodeljen utrdbi v Pomeru. Ker se je tam nekoliko preveč zanimal za telefonske naprave, je bil na ovadbo nekega poljskega Žida Grossa premeščen v Labin. Tu se je seznanil z delavci, rudarji in ribiči in ugotovil težkoče tega revnega ljudstva. Kasneje je bil premeščen v Krnico na desni strani Raše. Protimalarična akcija ga je naposled pripeljala na Barban-ščino. Tako je dr. Just Pertot preživel dolgih šest let med istrskim revnim ljudstvom in ker je dobro poznal tamošnje razmere je bil pozvan, da poda gotove informacije, ki so bile potrebne srbskim zastopnikom na pariški konferenci. Pod italijansko okupacijo je dr. Pertot vztrajal dolgih dva-najst let, vselej neumorno delaven kot zdravnik in nič manj kot politik. Leta 1924 je bil dr. Just Pertot izvoljen za predsednika tržaške «Prosvete» v katere področje se je vključilo tudi delovanje za Istro. V neštetih predavanjih po tržaški okolici in po bližnji Istri je dr. Just Pertot nastopal s kinoaparaturo, Ki je bila podarjena od «Higijen-skega urada» v Zagrebu. Taka predavanja so navadno dopolnili pevski zbori, tako da je bilo higijensko predavanje združeno s propagando. Za časa bazoviškega procesa Je bil dr. Pertot aretiran ln Je moral okusiti razne italijanske zapore, dokler ni končal v zlo- glasnem zaporu Regina Coeli v Rimu, kjer je bil postavljen pred «Specialno sodišče». Imel je biti konfiniran na otok Lipari, pa se mu Je posrečilo prestopiti avstrijsko mejo in od tam v Jugoslavijo, kamor je dospel v začetku leta 1931. Tu je živel kot zdravnik šolske poliklinike v Zagrebu, pozneje pa je dobil vrhu tega še službo zdravnika socialnega skrbstva. Tako Je dr. Just Pertot deloval kot zdravnik dolgih 49 let, a ker je naposled obolel, je bil upokojen. Ob njegovi sedemdesetletnici so mu prijatelji poklonili album z več stotinami podpisi. Uvodni del je napisal njegov prijatelj in dolgoletni voditelj tržaških Slovencev dr. Wilfan. Dr. Just Pertot je umrl v Zagrebu 10.3.1952. R. P. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK klicu strojni oficir. Pomorske študije je dokončal v Piranu in se je zaposlil pri neki tržaški pomorski družbi. Plul je v Južno Ameriko, kjer je v Braziliji nenadoma zbolel. Z avionom so ga točno pred tremi tedni prepeljali iz Sao Paula in ga nemudoma odpeljali v tržaško bolnišnico. Vsa zdravniška oskrba Je bila zaman in zares kruta smrt je ubogi materi — vdovi, iztrgala edinega sina v cvetju mladosti. Njegov oče Milan je padel v partizanih in Jadran je bil edina opora materi, ki je, razen moža zgubila še dve hčerki in ene- :i (Ul. dei ga sina. Jadran je tako ostal njen edinec in je bil zelo priljubljen med opensko mladino ter odraslimi zaradi svojega dobrega in mirnega značaja. Udejstvoval se je v prosvetnem društvu «Cok» in je nastopal zlasti v folklorni skupini ter Je tako nadaljeval s tradicijo materine in očetove družine, ki sta znani po narodni zavednosti in prosvetnem udejstvovanju svojih članov. Dragega Jadrana, po katerem žaluje vsa openska mladina in mladina iz okoliških vasi, bomo spremili na njegovi zadnji poti Motom 48 ccm KDOR NABAVI eno GILERO ali eno MOTOM C v MESECU DECEMBRU Ima POSEBEN POPUST! PRITIKLINE in nadomestni deli za vse motorje MOSCHION & FRISORI TRST, Ul. Valdirlvo 46 In Ul. XXX. Ottobre 11 — Tel. 23-475 vaili svojim klientom srečno in uspeha potno noro leto 1964 ma na Brinjevski ulici Ginepri) štev. 7 na do: kopališče. Naj mu bo" mača zemlja! Hudo prizadeti ln od žalosti potrti materi vse naše sočustvovanje in globoko sožalje. Umrl je Jože Juršinovič Jožeta Juršinovtča ni več med nami. Zadnja leta se mu je zdravje močno poslabšalo in v sredo, 11. t. m. je podlegel starostni bolezni. Po prvi svetovni vojni je pokojni Juršinovič romal, službeno premeščen, z družino v Milan, kot mnogo drugih slovenskih železničarskih družin iz Rojana. Kot eden od redkih se je vrnil že leta 1935 v domači kraj kot upokojenec Po poklicu kovač je kljub bremenu let rad ustregel znancem v okolici ter je ob vsaki priložn"Sti kljub nevarnim časom fašističnega terorja bodril k narodni zavesti. Med drugo svetovno vojno sta on in njegova žena Terezija gmotno prispevala za osvobodilno gibanje in velikokrat nudila bivališče ilegalnim aktivistovi OF ». Umrl je v lepi starosti Sž^let. Vsi zavedni Rojaftčani ga bšmo ohranili v lepem in hvaležnem spominu. — 95.000), Josip Strajn — Dolina 129 ( 766 — 275.000), Ivanka Kosmač por. Pancrazi — Zabrežec 51 (317 — 114.00), Ivan Maver — Boljunec 182 (345 — 125.000), Danijel Sancin — Boljunec 101 (741 — 267.000) , Andrej Kočevar — Dolina 139 (831 — 300.000). KATASTRSKA OBČINA BOLJUNEC Pietro Sossa — Stramar 21 (1827 — 740.000), Franco Mohor (1413 — 570.000) , Santino, Angelo, Lucia Musco — Ul. Valdirivo (525 — 213.000) , Benedikt Žerjal — Boršt 74 (590 — 213.000), Bruna in Luigia Moretti — Ul. sv. Frančiška 39 (439 — 178.000), Franc Jercog — Ul. Toti 4 ( 514 - 205.000), Anton Foraus — Dolina 3 (442 — 160.000), Josip Zerjau «Jeiin» — Boljunec 54 (1143 — 410.000), Daniela Petaros in Neda por. Hervatič — Skedenj 1505 (1982 - 710.000), Karlo, Ernesto, Massimiliano, Paola, Alice m Clara Mozetič ter Antonija 2erjal — Boljunec 221 (1262 — 510.000) , Ivan Komar — Ricmanje 70 (108 - 40.000), Mihael Kuret — Ricmanje 12 ( 795 — 285.000), Antonia Žerjal roj. Zuljan — Boljunec 221 (651 — 263.000), posest bo-ljunske cerkve (611 — 220.000), Giuseppe Bernes — iz Milj (4492 — 1.895.000), Alojzij Petaros, Marija Petaros por. Zobec, Antonia Petaros vd. Berdon, Josipina Petaros por. Žerjal in Josip Petaros — Boršt. 125 ( 2133 — 864.000), Kar- - 448 Ed- vard Petaros 1198 — 430.000), Martin Cah — Boljunec 58 (1752 — 788 tisoč lir), Marija Senica por. Petaros — Ricmanje 73 (2315 — 937 tisoč lir), Katarina Sandri roj. Lovrič — Ul. Zonta 6 (1198 — 430.000) , Martin Cah in Andrej Cah — Boljunec 58 (1165 — 524 tisoč), Josip Kuret, Marija Kuret pok. Matevža, Marija Kuret žena Martina, Katarina Kuret, Antonija Pregare, Ivanka Komar, Marra Zuljan, Anna Premolin, Katarina Kuret žena Mihaela, Uršola Kuret, Antonija Kuret roj. Zuljan (2093 — 753.000), Marija Zobec — Boljunec 95 (1003 — 450.000), Anto nija Tomažič roj. Kliun — Boljunec 68 (1003 — 450.000), Ivan Pacar — Dolina 193 (3448 — 1.550.000 lir), Andrej Bradač — Snodn'a Magdalena 366 (3651 — 1.840.000), Ivan Maver — Boljunec 81 (1342 — 600.000), Ivan Straln roj. Jercog In Josip Prašelj — Dolina 177-150 (399 — 145.000), Karlina Petaros roj. Kraljič — Zabrežec 32 (749 -300.00fl>. idem (781 — 315.000), I-van Zobec — Boljunec 94 ( 482 — 173.000) ; Josinina Pečenik roj. Kosmač — Boljunec 107-197 (504 — 180 000). Mirko Adamič — BoUu-nec 205 (1313 — 472.000), Lovrenc Žerjal — Boliunec 76 (2392 — 1 milijon 75.000), Marija Svara in Ivanka Kuret, Ursula Zulian. Antonija Petaros, I iudmila Komar — Boljunec 140 (“132 — 155.000), Andrej Stržaj «Peter» — Boljunec 142 ( 745 - 335.000), Marija San-cin (426 — 190.000), Jakob Strajn — Dolina 72 (813 — 360.000), Ana Kbun roj. Maver — Boljunec 175 (522 — 235.000), Antonija Sancin — Dolina 113 (414 — 167.000). Ivan Sancin «Sorpnk» — Boljunec 112 (525 — 235.000), Ana Sancin por. stržat — Pnlhmec 142 (1034 — 46? 0O0), Kristina Sancin por. Nevato — Dolina 174 (764 — 300 000), Ivan Sancin — Dolina 115 (980 — 355 000», Ivanka Metlika por K'» mač Mari’a Kozina por. Ciurmar» in Josip Chirman — Boljunec 81) (4560 - 1 845.000), Zora Zidanj por. Merlak — Ul. Flavia 4 (2198 — 990.000), nosest bo'hmske cerkve in Miha Zerial (1539 — 895 rn<) l;r). Tr"rlan-ta A-turni* — Rnl'unee 205 (25 — 1" 000). Peter Slavec — ‘Boljunec 203 <1859 — 835.000). Poleg «XL9T0K0IÌ PIVA» «a prodaja t goatllnah Indi sonni «LASKI 001.1)1 NT» I Zaloga sa Trat in okolico, tel. 229102 Glavno zastopstvo: «AGR0IND* • TRST, Via Valdirivo 36 Vreme včeraj: najvlšja temperatura +0,2, najnlžja —1,8, ob 19. uri —8,8, Braem tlak 1010,8 raste, veter 32 km vzh.-severo-vzh.f sunki burje 77 kmh, vlage 87 odst., nebo pooblačeno, sneži, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 13. decembra Kristina Sonce vzide ob 7.38 In zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.43. Luna vzide ob 6.48 in zatone ob 16.08 Jutri, PONEDELJEK, 16. decembra Albina IZ POROČILA OBČINSKEGA ODBORNIKA ZA JAVNA DELA Pripravljajo načrte za javna dela v vrednosti nad 6 in pol milijarde lir V razdobju enega leta, od junija lani do julija letos, je bilo dokončanih del v vrednosti 30 milijonov lir, v gradnji pa so bila dela v vrednosti 650 milijonov lir Delovanje občinskega oddelka za . činski oddelek za javna dela prijavna dela zahteva od občinske ' uprave največji finančni napor. Hkrati pa je ta oddelek tarča največjih zahtev in kritik občanov vsakokrat, ko občinska uprava ne more zadovoljiti velikih potreb. Tako poudarja v uvodu svojega poročila občinski odbornik za javna dela inž. Colautti o enoletnem delovanju svojega resora. Nadalje odbornik ugotavlja, da so splošne koristi, ki jih mora občinska u-prava zagovarjati, mnogokrat navzkriž z osebnimi koristmi občanov, ki pa, se morajo podrediti splošnim koristim. Za primer navaja odbornik vprašanje zidanja kake nove šole ali pa gradnje nove ceste. Za izvršitev teh del je treba v največ primerov razlastiti zasebna zemljišča; ko pa je treba obnoviti cestišče kake mestne ulice, povzročijo ta dela velike nevšečnosti trgovcem, ki imajo ob ulici svoje obrate. Nato odbornik priznava, da so pritožbe občanov mnogokrat popolnoma upravičene, zlasti ko se nanašajo na vzdrževanje cest, ulic in kanalizacije. Te pomanjkljivosti pa obstajajo kljub dobri volji občinske uprave, ki stoji pred nepremostljivimi zaprekami finančnega značaja. Zatem inž. Colautti pravi, da podroben pregled izvršenih javnih del od 1. julija 1962 do 30. junija 1963 lahko najbolj nazorno prikaže veliko delo, ki ga je opravil oddelek za javna dela. Pri tem pa odbornik najprej poudarja, da so bila mnoga občinska dela izvršena z neposrednim finansiranjem državne uprave, odnosno vladnega komisariata. Pomoč državne uprave je nujna zaradi velikega primanjkljaja, ki ga beleži občinska uprava Na cestnem področju je bilo v omenjenem obdobju končanih ali pa so bila v teku naslednja dela: gradnja devetih novih cest ali pa njihova razširitev za skupno 251 milijonov 804.766 lir; popolna obnovitev cestišča na petih krajih za skuprfo 63.930.970 lir; polaganje asfaltne gmote na desetih krajih za skupno 192.521.051 lir; vzdrževanje cest v mestu, predmestju in okolici na štirih krajih za skupno 186.779.200 lir; gradnja in vzdrževanje mestne kanalizacije na sedmih krajih za skupno 169 milijonov 283.490 lir; dela na bar-kovljanski obali za skupno 38 milijonov 834.752 lir; razna druga dela za skupno 18.286.823 lir. Skup. no je bilo v enem letu izvršenih ali pa je bilo v teku za 921.441.052 lir javnih del. V omenjenem obdobju je ob- Delavci mehanične delavnice v ladjedelnici Sv. Marka so zapustili delo pred koncem delovnega urnika tudi včeraj. S tem so ponovno protestirali proti naredu v delavnici, zaradi česar zgubijo del prejemkov (akordnih dodatkov), ki bi jih sicer zaslužili, če bi bilo več reda. Včeraj se je končala tudi tridnevna stavka uslužbencev Jadranske pomorske bolniške blagajne. Stavko so napovedali predvsem zaradi nezadovoljive ureditve staleža osebja. Pri blagajni je zaposlenih nad sto uslužbencev. V sredo bo po vsej državi stav. ka delavcev tekstilne stroke, ki so jo napovedale vse sindikalne organizacije že 30. novembra. Takrat so napovedali dva dni stavke, ker so delodajalci zavrnili zahtevo po začetku pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. To negativno stališče so zavzeli, ker nočejo priznati delavcem nobenega mezdnega in normativnega izboljšanja. Prva stavka je bila 5. decembra in so se je udeležili vsi delavci, ki so s tem odločno pokazali, da hočejo tudi oni doseči sodobno delovno pogodbo, kakršno že uživajo številne druge stro- tniiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiniiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiriiiiiiMiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHmiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinniiiiiu pravil načrte za razna dela v skupni vrednosti 1.291.331.637 lir. Poleg vseh teh javnih del, mora občinski oddelek za javna dela skrbeti za navadno vzdrževanje 3.000.000 kv.metrov občinskih cest in okrog 200 km kanalizacije. Hkrati pa se mora tudi ukvarjati z raznimi občinskimi poslopji in drugimi napravami. Stanje občinskih javnih del v zadnjem letu se lahko takole povzame: Dela, za katera je v teku izplačevanje, 409.211.360 lir; dela, ki so bila izplačana, 60.486.133 lir; končana dela 29.299.664 lir; dela v teku 649.641.491 lir; dela, za katera je v teku njihova odobritev, 2.323.425.559 lir; priprava načrtov za 6.600.000.000 lir. V ponedeljek sestanek strank levega centra V ponedeljek bo na županstvu ponoven sestanek štirih strank le- vega centra, na katerem bodo nadaljevali razpravo o upravno-poli-tičnem programu občinskega sveta. S sprejetim okvirnim političnim sporazumom je bil storjen bistveni korak naprej za uresničitev levega centra tudi v naši pokrajini. Sedaj je treba dokončno še pripraviti u-pravne programe in se dogovoriti za nekatera konkretna splošna vprašanja. V političnih krogih predvidevajo, da bo to delo opravljeno še preši prazniki In da bodo predložili novi program v razpravo pokrajinskemu in občinskemu svetu takoj po praznikih in torej v začetku prihodnjega leta. Včeraj so postavili na veliko su-percistemo «Carlo Cameli» zadnja dva dela pramca, s čimer se je zaključila gradnja orjaškega trupa ladje, ki je dolga 264 metrov in ki bo lahko prepeljala 110.000 kubičnih metrov goriva. Prvi gornji del pramca, ki so ga včeraj namestili v ladjedelnici CRDA v Tržiču, je tehtal 73 ton, drugi del pa 53 ton. SINDIKALNA DEJAVNOST V sredo 24-urna stavka delavcev tekstilne stroke Včeraj se je končala tridnevna stavka uslužbencev Jadranske pomorske bolniške blagajne ZIMA JE POTRKALA NA VRATA ke, saj so ravno tekstilci med najslabše (plačanimi }n najbolj izkoriščanimi delavci. ; Po vsej državi jih je 450.000. Udeležba je bila stoodstotna tudi v Trstu, zaradi česar je izrekla sindikalna organizacija CGIL delavcem pohvalo. Druga stavka bo v sredo 18. decembra. FlOT-OGIL in sindikat tekstilcev Delavske zbornice pozivata tudi tokrat delavce in delavke Tržaške konopljame, FIL-SNIA, Pettinatura di Trieste, Pettinatura Export in Cotonificio San Gousto, naj se strnjeno udeležijo stavke in s tem ponovno pokaže, jo svojo sindikalno zrelost. Važno obvestilo gradbenim delavcem Gradbena blagajna za vzajemno pomoč v tržaški pokrajini obvešča vse gradbene delavce, da jim te dni pošilja na dom bančna nakazila za 22,30 odstotka plače od maja do oktobra 1963 (za dopuste, trinajsto plačo in plačane praznike). Gradbeni delavci, ki bi zaradi preselitve in s tem spremembe nar slova ali iz drugih razlogov ne prejeli nakazila do 20. decembra, naj se po tem dnevu oglasijo v uradih gradbene blagajne v Ulici Rossini št. 4/IV. od 8.30 do 19. ure. SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na reportažno predavanje «MOJA POT PO TURČIJI», ki ga bo Imel fotoreporter Mario Magajna v torek, 17. decembra 1963 ob 21. uri v «Gregorčičevi dvorani» v Ulici Gep-pa št. 9. Fotoreporter bo ponazoril predavanje s številnimi barvnimi diapozitivi in slikami. Nenaden sneg ln poledica povzročila vrsto nesreč Znatne motnje v mestnem avtomobilskem prometu - Dva ranjena pri prometni nesreči pri Proseku - Z avtom zavozil v tovornik Zima je potrkala na vrata. Burja je včeraj močno zapihala in njeni sunki so dosegli hitrost preko 100 km na uro, temperatura se je nenadoma znižala pod ničlo, na Opčinah je termometer kazal 4 stopinje pod ničlo, na cestah se je pojavil led in zapadle so (prve snežinke, ki so že v jutranjih urah pobelile okolico v poznih popoldanskih urah pa je celo kar pošteno snežilo. Ta prvi in povrhu še nepričakovano nagli nastop zime je seveda povzročil v prvih urah precej zmešnjave v mestnem prometu. Zaradi snega in zmrzali je bil za nekaj časa prekinjen »ko-raj ves trolejbueni promet, dokler niso vozila opremili z veri-gami. S težavo so se pomikali po mestnih ulicah tudi osebni avtomobili, ki so marsikje, posebno na visečih ulicah, kar ppšteno zaplesali, če ne celo póvsem obti. ....................................-.. SMRTNA PROMETNA NESREČA PRI LADJEDELNICI FELSZEGY Trčil je v motorni žerjav in bil na mestu mrtev Nesrečni Josip Žerjal « Boljunca si je pri trčenju prebil lobanjo - Vzroki nesreče niso znani Pred vhodom v ladjedelnico Fel-szegy v Miljah se je včeraj popoldne ob 17. url dogodila smrtna prometna nesreča, katere žrtev je postal 38-letni Josip Žerjal iz Boljunca 76, ki se je proti Miljam vozil na motofurgonu «Ape» TS 17016. Iz neznanih razlogov je Žerjal trčil v premični motorni žerjav «Collenz», ki je bil parkiran na desni strani ceste s prižganimi lučmi. Verjetno je Žerjal s furgonom zdrsel po poledici, morda pa zaradi teme ni opa-isil ustavljenega vozila. Dejstvo je, da je silovito trčil v žerjav in bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje, udarca na čelu in zloma spodnjih udov. Na kraj nesreče so prihiteli a-gentl prometne policije ln bolničarji RK. Zdravnik dr. Stanj Ghersi-na pa Je lahko samo ugotovil Zer-Jalovo smrt. Državni tožilec Vi-salli je nato dal pooblastilo, da se ponesrečenčevo truplo prepelje v mrtvašnico v Milje, kjer je na razpolago sodnim oblastem. na CESTI PRI STRUNJANU Povozil je žensko in nato pobegnil hudo poškodovala neka Marija No. vak, katero so sprejeli v izolsko bolnišnico s pridržano prognozo zaradi hudih možganskih in drugih poškodb. Žensko «o še istega večera operirali na glavi, vendar je njeno stanje brezupno in je skozi v nezavesti. Nesrečnico je na cesti najprej obrsnil neki tovornik in jo podrl, vendar se ni ustavil. Neposredno za njim je privozil neki tržaški avto, ki je zavozil kar preko na cesti ležeče Novakove in potem nadaljeval vožnjo. Toda nekdo je slučajno opazil evidenčno tablico in je brezvestnega šoferja prijavil jugoslovanski policiji, ki ga je baje še istega večera aretirala na škofijskem bloku, ko se je hotel vrniti v Trst, prepričan, da ga nihče ni videl. Žal do ure, ko smo šli v tisk, nismo mogli zvedeti za ime tržaškega šoferja in niti dobiti potrdila o njegovi aretaciji in o točnem poteku hude nesreče. Z avtom v pešca S pridržano prognozo so sinoči nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek 83-letnega Amedea Goldi-na iz Ul Ghiberti 6, katerega je na Obrežju Mandracchio pred hotelom Excelsior z avtom podrl 53-letni Milan Birsa iz Ul. Gine. stre 9, ko je hotel prečkati cesto Goldin se je hudo pobil po glavi. čali. Proti večeru pa je večina avtomobilov vozila samo še z verigami. Seveda ni manjikalo tudi nesreč, ’«i so vsaj v dveh primerih bile tudi precej hude. Prva se je pripetila pod Obeliskom zjutraj okrog 7.30. Proti Tr stu je vozil cisterno s prikolico PD 79854 Celimto Mengato iz Padove, Ul. Viotti 6. Cesto pa je pokrivala ledena ploskev na kateri je težko vozilo zdrselo proti desni, podrlo dva železna stebrička in obviselo nad prepadom. Prihiteli so gasilci, ki so najprej jeklenimi žicami pritrdili cisterno, ki je bila polna alkohola in jo nato s škripci potegnili spet na cesto, da je lahko odpeljala. Huijiša nesreča se je dogodila o-krog 8- ure pri Proseku, kjer je ni trbišši J 'cčkti zaradi poledice tovornik zdrsel po zaledenelem tlpku, trčil v skalo ob cesti in se nato postavil počez cestišča. Tovornik UD 85278 je proti Trstu vozil 41-letmi Alleo Dede iz Rez-zola di Reano, zraven njega pa je sedel 19-letni delavec Bruno Aibelli, ki stanuje v hotelu «O. limpia» v Miljah. Pri nesreči st» se oba ranila, Abelli se je ranil po nosu in čglu ter ima verjetni zlom nosne kosti, ranil se je tudi po desnem kolenu, stopalu in rokah. Njega so z avtom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na otorinološki odde.ck s prognozo okrevanja v '5 dneh. Dedeja so odpeljali v Tržič, kjer so ga sprejeli v tamkajšnjo bolnišnico. Dedeja je zaradi »unka vrglo iz kabine tovornika in ko je padel na cestni tlak se je ra-nil po levi ličnici in levem kolenu, pobil se je tudi po hrbtu. Tudi on se bo moral zdraviti 15 dni. Gasilci so tovornik odpeljali v Sesljam. Žrtev burje je postal včeraj 27-letni delavec Italo Grego iz Ulice Paiestrina 5, ki je za podjetja SAIMA razkladal z železniškega vagona ob skladišču št. 60 v pristanišču Duca D’Aosta bale papirja. Nenadoma je močan sunek burje dvignil veliko pločevino, katero so postavili na tehtnico ter jo vrgel na nesrečnega Greca. Z avtom RK so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v dveh tednih zaradi udarcev po levem stegnu in verjetnega zloma desnega gležnja. Sinoči ob 20. uri je 69-letni Mi-lovan Mahne iz Ul. Boooaccio 2 postal žrtev nerodnega padca. Ho. dii je po pločniku pred postajo RK na Trgu Vittorio Veneto, ko je nenadoma spodrsnil na ledu in si pri padcu zlomil desno stegnenico. V bolnišnici so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 60 dneh. 60 dni se bo moral zdraviti tu. di 25-letni Pietro Bellina iz Ul. Ferrovia 16, ki se je sinoči o-krog 21. ure peljal z avtom po tr. biški cesti proti Trstu. Komaj je zavozil iz predora pod Katinaro, je silovito trčil v tovornik, ki je zdrsel po zaledeneli cesti in se postavil počez ceste. Bellina je zavrl svoj avto, a je zdrsel še on in se zaril pod tovornik. Pri nesreči si je polomil čeljust in si zlomil gornje sekalce. Bellino, ki ima tudi verjetni zlom leve ste-gnenice, so v bolnišnico prepeljali z avtom RK. V dvorani porotnega sodišča Slovo generalnega prokuratorja dr. Migliardlja Včeraj je bila v veliki dvorani porotnega sodišča kratka svečanost ob odhodu generalnega prokuratorja pri prizivnem sodišču dr. Giovannija Migliardija iz Tt-sta Visoki sodni funkcionar je bil v našem mestu komaj leto dni. Na njegovo željo so ga premestili v Rim, kjer bo opravljal dolžnost sekcijskega predsednika pri kasa-cijskem sodišču. Poslovilne svečanosti so se udeležili sekcijski predsednik pri prizivnem sodišču v Trstu dr. Palermo, pomočniki generalnega prokuratorja Santonastaso, Marši m Mayer, predsednik kazenskega in civilnega sodišča Renzi, sekcijska predsednika Boschini in Rosano, edsednik porotnega sodišča Ros-pomočniki javnega tožilca Vl-salli, Pascoli, Corsi in De Franco, sodnik dr. Locuoco, predsednik sodišča za mladoletne dr. Falchi, visoki sodni funkcionarji iz Gorice, Vidma in Tolmeča ter številn: uradniki sodišč in javnih tožilstev. V imenu prvega predsednika prizivnega sodišča dr. Malteseja se je od dr. Migliardija poslovil dr. Palermo. Na kratko so spregovorili še pomočnik generalnega prokuratorja Santonastaso, glavni tajnik pri generalni prokuri Co-vacci in v imenu odvetniškega zbora dr. Davanzo. Dr. Migliardi se je vsem prisrčno zahvalil ter jim zagotovil, da bo odnesel iz našega mesta najlepše spomine. Na koncu kratke ceremonije je dr. Palermo izročil dr. Migliardi-ju zlato medaljo' in okusno izdelano aktovko. Sledila je kratka zakuska. Stališče PSDI o bodoči pristaniški ustanovi Tiskovni urad PSDI sporoča, da se je pod predsedstvom prof. Schiffrerja sestala študijska komisija stranke za proučevanje vprašanj, povezanih z bodočo pristaniško ustanovo. Ko so proučili 'zakonski osnutek trgovinske zbornice, so ugotovili, da ni v celoti primeren ža posebno funkcijo Trsta na vzhodu države in zlasti ne za vprašanja v mednarodnem merilu, ki se ga tičejo Severovzhodni del jadranske obale predstavlja gospodarsko in funkcionalno enoto, ki pa potrebuje še nekatere infrastrukture, da razvije pristaniško dejavnost. Za takšno dejavnost je potreben primeren tehnični in politični organ, ki bo imel potrebno upravno moč. Gledališča + v - * «Mali Marat» v gledališču < Verdi» navdušeno sprejet Nenavadno vreme včerajšnjega večera je preprečilo, da bi bilo gledališče «Verdi» za premiero Mascagnijeve opere «Mali Marat» kaj prida polno. O-pera, ki se v Trstu ni izvajala že 22 let in je torej lahko veljala skoraj za novost, je občinstvo zelo zadovoljila. Sicer so za uspeh jamčila že sama imena nastopajočih: Nicola Rossi Lemeni, Ugo Savarese, Giulio Fioravanti in drugi. Toda posebno sta navdušila Virginia Zeani in Gianni Jaia (Marat) s svojim velikim duetom v drugem dejanju. O predstavi bomo kaj več pisali še v prihodnjih dneh. Razna obvestila Planinsko predavanje SPD. V petek, 20. t.m. ob 20.30 priredi SPD predavanje «Slovenska planinska odprava na Kavkaz» z mnogimi barvnimi diapozitivi. * • • c Tržaški filatelistični klub «L. Košir» ima danes 15, t. m. redni sestanek od 10. do 12. ure v Ul. del Montecchi 6. Dospele so vse zadnje novitete. Vabimo vse slovenske filateliste, posebno začetnike, ki želijo urediti svoje zbirke, naj nas obiščejo. VERDI V torek ob 20.30 za red B v vseh prostorih druga predstava Mascagnijeve opere «Mali Marat» z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Dirigent Oliviero de Fabritiis. Danes je blagajna zaprta. Prodaja vstopnic se nadaljuje jutri. V pripravi je Massenetova opera «Manon». Nazionale 13.30, 17.30. 21.30 «Lawrence d'Arabia». Technicolor. Alee Guinness. Anthony Qulnri. Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev Arcobaleno 14.30 «Gli invasati». Technicolor. Claire Bloom. Prepovedano mladini. Excelsior 14.30 «Professore a tutto gas». Fred Mac Murray. Technicolor. Siedi barvna slikanica «Fiori di arancio per Paperino». Fenice 14,00 «La noia». Horst Buch-holz, Catherine Spaak. Prepovedano mladini. Grattacielo 14.30, 18.30, 21.45 «Il gattopardo». Technicolor. Buri Lanca-ster, Claudia Cardinale, Alain De-lon. Supercinema 14.30 «Universo proibito (sexy)». Technicolor. Prepovedano mladini. Alabarda 14.30 «Obiettivo ragazze». Technicolor. Walter Chiari, Marisa Del Frate, Tony Renls. Fllodrammatico 14,30 La spada del Cid». Technicolor. R. Corey, Aurora 15.00 «Il grande safari». Cristallo 15.00 «Le mani sulla città». Salvo Randone. Capitol 15.00 «Il leone dl S. Marco». Eastmancolor. Gordon Scott, Gianna Maria Canale. Garibaldi 14.00 «La schiava di Bagdad». Technicolor. Anna Karina. Massimo 14.30 «I tre Implacabili». Technicolor. Jeffrey Horne, Cristina Galoni. Impero 14.00 «11 monaco di Monza». Moderno 14.00 «I ponti di Toko-Ri». Technicolor. William Holden, Gra-ce Kelly. Astorla 14.00 «Il visone sulla pelle». Doris Day, Gary Grant. Technicolor. Astra 15.00 «100 ragazze e un marinalo». Vittorio Veneto 14.00 «Fellini 8 Va». Marcello Mastrolannt, Claudia Cardinale. Abbazia 14.30 «L'arciere delle mille e una notte». Technicolor. Tab Hun-ter, Rossana Podesta’. Marconi 14.3Q'> «Marco Polo». Technicolor. Rory Calhonm, Yoko Tani. Ideale 14.00 «La Teresina». Technicolor. Ugo Tognazzl, Marina Vlady. Prepovedano mladini. Skedenj 16.00 «La strada a spirale». Technicolor. Hock Hudson, Buri Ives. Jutri zaprto. Mali oglasi BOŽIČNA in NOVOLETNA voščila tržaškimi motivi vam nudi: TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška «t. 20 Tel. 61-792 Predvčerajšnjim okrog 20. ure «e je pri Strunjanu dogodila prometna nesreča, pri kateri se je .........................................m..........m..............................................................m..................m»....... ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 14. decembra 1963 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 78-letnl Giuseppe Pat-cich. 69-letni Pietro Pizzamus, 72-letna Giovanna Zlatich por. Perossa, 2'-letna Olaudia Scrlgnari, 53-letna Carla Zerlan vd. Boscarol, 89-letnl Giulio Badini, 85-letnl Gualtiero Zeh-i den. 25-letni Adolfo Matzer, 86-letnl Giovanni Bradassi, 83-ietni Gerardo Trevlsan, 77-letna Vittoria Boengo vd. Zimarelli, 40-!etnl Carlo Mervich, 73-letna Amelia Benedetti vd. Venerlan, 84-letna Annunziata Tarabocchla vd. Cattarmi, 59-letn« Francesca Quarta por. Fontana. OKLICI Klesar Vincenzo Zagaria ln gospodinja Ada Comuzzi, delavec Rodolfo Terecek in gospodinja Bruna Perini, pomorski oficir Antonio Benetti in šivilja Annamaria Crovattl, rudar Giulio Rai in delavka Zaira Picco, uradnik Gianfranco Fachin ln uradnica Luisa Borghese, cevar Albino Vislntin In gospodinja Lidia Costo-vich, klepar Sebastiano Motta in bolničarka Concetta Torrisl, pomorščak Giovanni Rossi in gospodinja Elisen-na Della Pietra, ladijski delavec Sergio Murador in šivilja Roaa Asaro, zidar Alessandro Mlssana in gospodinja Carmela Forgiarlni, prodajalec Enrico Bonicardi In likalka Olga Gherlam. gasilec Giovanni Zacchlgna Vceraj-danes ki gospodinja Maria Vasllescu, težak Bruno Plebei in gospodinja Graziella Lablgnan, mizar Gianfranco Deliš« in uradnica Marisa Šuligoj, ban konic Aldo Indelicato In gospodinja Sonla Stopar, šofer Francesco Vouch in prodajalka Flavia Happacher, uradnik Sergio Cimadori in šivilja Maria Pia Ravalico, reprezentant Nicandro Antonio Zelano ln gospodinja Ida De Cagna, čuvaj Antonio Grison in gospodinja Edda Le-govich, oficir Giancarlo Guiducci In gospodinja Gabriella Fabbri, fin. brigadir Vincenzo Franceschini In gospodinja Marisa Pompei, težak Edoardo Racman In gospodinja Giuseppina Knez, parketlst Sergio Stagni in go- spodinja Albina Corbatti, profesor glasbe Ginetto Pompei in pevka Loredana Sambo, električar Aldo Carli In Ursula Baumanu, uradnik Emanuele Zianl in uradnica Liliana Ho-senkranz, težak Antonio Zugna in čistilka Vittoria Palclch, finančni stražnik Nevio MicheUni In gospodinja Carmen Longhena. LEKARNE ODPRTE DANES INAM Al Cammello, Viale XX Set. tembre 4, Crevato, Ul. Roma 15, Giusti, Ul. Bonomea 93, dr. Gmelner, Ul. Giulia 14, Alla Maddalena, Ul. del-i’Istria 43, Prendlnl, Ul. T. Vecellio 24, Serravano, Ul. Cavana 1, Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul, Ginnastica 44: Depan-gher. Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 2; Zanetti, Testa d'Oro, Ul. Mazzini 43. LOTERIJA BARI 9 23 n 42 22 CAGLIARI 46 40 49 3 21 FIRENCE 53 32 80 22 15 GENOVA 86 63 46 45 18 MILAN 41 3 17 85 2(1 NEAPELJ PALERMO 60 38 4 19 40 59 44 79 50 14 RIM 75 3 73 37 74 TURIN 50 39 45 16 68 BENETKE 65 82 68 54 88 ENALOTTO 1 X, X 2, X X, X 2, X 2, I I KVOTE: 12 točk — 11.260.000 lir, n točk — 170,600 lir, 10 točk — 15 tisoč lir, Popolna pomoč avtomobilistom • Pralna postaja SpCCÌal GARAGE • Mehanična delavnica ■ • Elektroavto ROTONDA BOSCHETTO 3-1 • Karoserija Telefon 95-007 (nasproti bencinske črpalke Totu) ^ ZLATARNI Splendente Trst, Ul F. Filzl 5 — Tel. 23-379 dobite primemo darilo za vsako priložnost: ure ter veliko Izbiro zlatnine. ZAUPNA TRGOVINA OBIŠČITE NASI Darovi in prispevki POK HI VANJE PODOV III podi IZ pia stike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. ITALPLAST. Trst Trg Ospedale 8. tel. »5-919 VAJENKO VEZILJO za vezenje strojem iščemo, Piazza Ospedale 8. Obvestilo ‘ , -V* . V' • ' , ■ " Podjetja in posamezniki, ki ielijo za BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO obdarovati svojce, znance, poslovne in tr gov.ske prijatelje. n«»j ne pozabijo. da je zaboj pristnega vina lepo in koristno darilo. C , Zaloga vina ,.;t MARCELLO SIEGA nudi' po ugodnih cenah istrsko MALVAZIJO BURGUNDEC RIZLING REFOSK in KABERNET BRIŠKI TOKAJ MERLOT in REBULO Pojasnila in naročila tel. 31-1107 TRS T Ul. Romagna St. 34 Osnovna šola na KATINARI priredi danes 15. t. m. ob 16. url v lastnih prostorih otroško prireditev Vabljeni vsi starši In prijatelji mladine. Glasbena Matica Trst V četrtek, 19. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9-1. klavirski večer Tatjane Uršič bivše gojenke Sole Glasbene Matice, ki je letos z uspehom diplomirala na konservatoriju Tartini. Vstop prost. Vljudno vabljeni OD 26. DECEMBRA 1963 DO 1. MARCA 1964 VSAKO NEDELJO SMUČARSKI IZLETI na LOKVE ČRNI VRH Informacije ln vpisovanja pri vseh potovalnih uradih v Trstu KINO SKEDENJ predvaja danes 15. t. m. ob 16. url barvni film: La strada a spirale (Vibasta cesta) Igrajo: ROCK HUDSON in BURL IVES '0>X:VI5TA' TRST-UL. CARDUCCI. 15 Tel. 29-656 Bogata Izbira naočnikov, dalj. nogledov, šestil, računal in po. trebščln /.a višje šole, toplotne, rov in fotografskega materiala. PARFUMERIJA BENY Trst, Ul. XX Settembre 12 Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kremami. Primerna za darila Postreženi boste v slovenščini Obiščite nas! VELIKA IZBIRA SMREK za božična drevesa dobite pri AGRARIA na OPČINAH, Narodna ul. 53, Tel. 221-321, 36-258 IIRARNA - ZLATARNA •— LAURENTI Trst, Largo S. Santorio, 8 Tel. 723240 Bogata izbira ur in zlatnine darila za vsako priliko Poseben popust 1 Dr. Teodor LOVREČIČ občinski zdravnik v DOLINI sprejema z novim letom tudi zavarovance INAM v Dolini, Mačkovljah, Borštu, Ricmanjih in na Pesku. Dnevno od 15. do 16. ure pri Domju DOBRA KNJIGA naj lepše darilo za praznike! TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 «MARVIN» lastnik A. TREVISAN v UL. CARDUCCI šlev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine vse primerno za darila OBRTNIŠKA DELAVNICA izvršuje vsa precizna dela in jamči za vsa popravila TRGOVCI, OBRTNIKI IN GOSTILNIČARJI! BOŽIČNA IN NOVOLETNA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA bosta imeli večji obseg In višjo naklado, zato prosimo, da nam pošljete svoje božične in novoletne oglase ter voščila najkasneje do 23. t. m. — Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37-338. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA I Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na poti našega nepozabnega sina in brata zadnji CIRILA LEGISO se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku, mladini iz Cerovelj, Vižovelj, Mavhinj, Doberdoba in Medje vasi, darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani v tej hudi nesreči. Žalujoči starši, brata Pepi in Franc, zaročenka Florjana in ostali sorodniki Cerovlje, 15. decembra 1963. V počastitev spomina pok. Jožefa Juršlnoviča darujejo za Dijaško Matico: Valerija Pšenlčka 500, Ivanka Mahnič 500, Tončka Trobec 1000 lir. Ob 15. obletnici smrti strica Antona Miklavca daruje nečakinja Marija Kette 1000 lir za Dijaško Matico. 15. decembra 1948—15. dec. 1963. V počastitev spomina pok. Jadrana Dolenca daruje dr. Seraftn Hrovatin 2000 lir za Dijaško Matico ln 2000 lir za sklad Sergija Tončiča. Namesto cvetja na grob pok. Justa MihelJ darujeta Just ln Sonja Colja 1000 lir za Dijaško Matico. Ema Tomažič daruje ob 22. obletnici smrti sina Plnka 5000 Ur za Glasbeno Matico. V Isti namen darujeta za GM Emil In Tončka Colja 2000 lir. V počastitev spomina pok. Mirka Kosmine darujejo za Dijaško Matico: družina Batič 1000, družina Mirko Ferfolja 5000, dr. Gojmlr Demšar 1000, Boris Možina 3000, Lilijana ln Rado Kravanja 3000, Marij Grbec IdOO, Centralspcd 10.000, dr. Miro Adamič 2000, Franc Resinovič 1000, Anica Žerjal 1000, Venčeslav Žerjal 1000, Cvetka ln Marijan Medvešček 1000, Marija In Stanislav Oblak 5000, Just in Sonja Colja 1000. V počastitev spomina pok. Jadrana Dojenca daruje družina Gorkič 3000 Ur za Dijaško Matico. V Isti namen darujejo družina Marije Kapun 1000, Iva Golob 1000, Anica ln Darlo Vremec 3000, družina Simonič g Opita 1000. Ob nenadni bridki izgubi mojega ljubljenega moža MIRKA KOSMINE želim izraziti iskreno zahvalo vsem, ki so mu v času bolezni lajšali trpljenje in se v tako velikem številu ter častno poslovili od njega. MALKA KOSMINA TRST, 15. DECEMBRA 1963 .Marinella' K K STAV RACIJA B A R j • ■' 1. Jj '| TRST — Viale Miramare 323. tel. 36366 NA LEPEM ZIMSKEM VRTU VSAK VEČER GLASBA IN PLES Nudi vse gostinske usluge po zmernih, cenah. — Mednarodna kuhinja. — dnevno specialitete na žaru, — Po naročilu prireja zakuske, kosila m večerje za poroke, godove, obletnice in druga praznovanja. himna 'mmm- predvaja danes 15. t. m. ob 15. «ri Universal film: I cinque volti dell’assassino (Pet morilčevih obrazov) Igrajo: GEORGE C. SCOTT, DANA WYNTER, OLIVE BROOK, JOHN MAR1VALE, HERBERT MARSHALL In drugi V ponedeljek, 16. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: I CINQUE VOLTI DELL’ASSASSINO (Pet morilčevih obrazov) Zima je prišla! GORILNIKI na nafto, mestni plin ali tekoči plin (bombola) PEČI vseh vrst na kerozen — trajno goreče, drva, mestni plin in tekoči plin (bombola) ŠTEDILNIKI vseh vrst. grelce za vodo, radiatorje, pipe in električne žice. EMAJLIRANE OMARICE, VODNE ŠTEVCE in drugo. ŠIVALNI STROJI: BORLETTI in rabljene SINGER Vse to vam nudi in nabavi znana tvrdka U. BAZZANELLA TRST, UL. F. VENEZ1AN 5 Tel. 24197 . ; ŠPORTNIKI! V trgovini VELIAK-SPORT v j Ul, dellTstria 13, tel. 44-23^ dobite'vse potre Dno za smučanje in za ostale panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni avanturistični film: / LANCIERI NERI» ::::::::::::::::: (ČRNI SU LIČARJI) Igrajo: MEL FERRER, YVONNE FURNEAUX, LETICIA ROMAN in JEAN CLAUDIO KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri film: «LA PARMIGIANA» (PARME ZANKA) Igrajo: (Po romanu Bruna Plattlja) CATHERINE SPAAK, NINO MANFREDI in SALVO RANDONE 1— Mladini pod 14. letom vstop prepovedan • PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI. HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-s teck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei) KERZÈ TRST Piazia S. Giovanni 1 PRODAJA TUDI IA OBROKE m» KINO BOLJUNEC i predvaja danes 15. t. m. ob 16. uri barvni film: «EX OD US» Igrajo: PAU NEWMAN, EVA MARIE SAINT, RALPH RICHARD-SON, PETER LAWFORD, LEE J. COBB, JOHN DEREK CINE FOTOMA > •-RIALE S ECU UN Trst, Ul Mazzini 53 Telefon 733-361 Vabi prijnteli» m -znance, naj ga obiščejo. HVALA! — — AUTOFORNITURE CAR LO LO PO Trst, Uliea S. Francesco 18 Rezervni deli za avto Hat menjalniki, amortizatorjl bati, ležaji, tesnilveni obroči preobleke in preproge za avto IZREDNO » iTTc’ » • od 15. do 31. decembra POL MESECA DVOJNEGA PRIHRANKA v vseh trgovinah ■■ ' ;.-.v ■ .# IS» rtu 4. v Trstu in Gorki 8 popustom 2% na vseh artiklih Spomnite se tudi na naso dvojno polmesenno ponudbo s popustom 10% ZNAČKE mm SO VAS RESNIČNI PRIHRANEK ML S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA Za cesto Dolenje-Mirnik bodo potrošili 100 milijonov Občina naj z državnim prispevkom popravi in uredi tudi testo do Skrljevega pokrajinska uprava skušala pomagati z nasveti. Svetovalci so odobrili tudi ustanovitev prvih dveh razredov industrijske šole v Tržiču, kar naj bi razbremenilo enako šolo v Gorici. Potrebne prostore bo preskrbela občinska uprava v Tržiču. Sedaj obiskuje tako šolo v Gon-c- 86 učencev iz Tržiča, 140 pa se jih vozi v Trst. cestni nesreči. Pri pregledu so zdravniki- ugotovili verjeten zlom v levem kolenu ter oteklino zaradi udarca in so ga pridržali za 15 dni na zdravlienju. • Nezgoda mladeniča iz Rupe Sinoči okrog 19. ure je prišel po pomoč na sedež Zelenega kri-! ža v Gorici 23-letni Jurij Komau-1 li iz Rupe št. 15. Odpeljali so ga ‘ v civilno bolnišnico, kjer so mu V petek zvečer se je pokrajinski svet za Goriško zopet sestal na seji, ker je bilo; treba nujno odobriti nekatere sklepe. Med drugim so svetovalci soglasno odobrili pooblastilo pokrajinskemu odboru, da napravi potrebne korake za provincializaci-jo odseka ceste Dolenje-Mirnik. Odbornik Grigolon je pojasn.l da je to potrebno, če hoče poKrajin-ska uprava dobiti 100 milijonov dolgoročnega državnega posojila s prispevkom, ki je potreben za dokončno razširitev in asfaltiranje te ceste. Kot znano Dodo potrošili 120 milijonov za casto do Dolenj in 100 milijonov za odsek do Mirnika. Celotna uredil jv ceste je potrebna, ker bodo. tako zaključili ves odsek do meje naše pokrajine in poleg tega pelje ta cesta do mejnega prehoda druge kategorije ter je zlasti važna za domačine in turiste. Svetovalec Marinčič je p-i tei ! °w‘ “ mm W V ■ a m mm p,„,w p»,o», „„ „ J«™. rir^rSo^ST.Kricanske demokracije končno besedo občinski svet. Po Pred zaključkom je predsednik predlagal, naj bi imeli ponovno , . ... .... sejo v soboto 28. t.m. ob 16. uri ran° /oktjn na ker bo treba odobriti nekatere npjne ukrepe. Sporazum o štipendiranju iz občinskih skladov Načelniki političnih skupin v j občinskem svetu v Gorici so na seji nadaljevali s proučevanjem o bradi, ki si ju je prizadejal pri padcu na cesti. Nudili so mu prvo pomoč. Okreval bo v osmih dneh. Rudija Makovca so včeraj pokopali v Štandrežu Včeraj popoldne ob 15. url je bil v Štandrežu pogreb komaj 31-letnega šoferja podjetja Ribi Rudija Makovca, ki se je smrtno ponesrečil pri vožnji s tovornikom v sredo zjutraj blizu Pordenona v Furlaniji, Njegovo truplo so v petek popoldne pripeljali v mrtvašnico na štandreškem pokopališču, od koder je bil včeraj popoldne pogrebni sprevod najprej v vaško cerkev in od tu zopet na pokopališče, kjer so ga poko-poli. Pogreba se je udeležilo zelo ve- ! liko ljudi, zlasti moških, saj je j tragična in nenadna smrt mlade- > ga moža globoko pretresla vse I domačine. Med udeleženci pogreba j so bili tudi pokojnikovi delovni tovariši od podjetja Ribi. V sprevodu je bilo mnogo vencev in drugega cvetja. Bivši partizani iz Pevme, z Oslavja in iz St. Mavra, vključeni v ANPÌ, priredijo proslavo 20-letnice vstaje proti tìacifa'izmu in komemoracijo padlih borcev svojih vas( v narodnoosvobodilni borbi, .ki bosta v nedeljo, 22. decembra 1963, ob 15. url v prosvetni dvorani v Pevmi. Program obsega govora v slovenščini in v italijanščini, deklamacije ter nastop pevskih zborov «Kras» iz Dola-Poljan in «Briški grič» iz Steverjana. V PASAŽI EDUNC V GORICI Pokrajinski kongres li tudi za boljše vzdrževanje ceste Dolenje-Skrljevo, ki ja sker občinska. Predsednik dr. Ch.en-taroli je obljubil, da bo p. red.», val pri občinski upravi v Dolenjah, ki bi se lahico v tam primeru poslužila državnega pritpev. ka za gorske kraje. Ko so svetovalci odobnli odkup nekaterih parcel za ure htev ceste Kapriva-Gradiška, za kav bo-do potrošili 4.5 milijona Jii, je svetovalec Bergomas pripomnil, da nekateri lastniki zemlje še sedaj čakajo na izplačilo od;kedni. ne za zemljo, ki so jo odstopih za ureditev ceste Gorica-Fa rr »-Gradiška. Odgovorili so mu. da to ni krivda pokrajinske uprave, ampak prizadetih lastnikov, ki morajo sami urediti zemljiškoknjižne prepise, kateri so včasih precej zapleteni. Vsekakor jim Do obsežni diskusiji so dosegli soglasje o višini štipendij. Najnižja štipendija bo znašala 50.000 lir. in sicer za dijake dvoletnih nadaljevalnih šol, ki sledijo obvezni šoli, 75.000 pa za naslednja štiri leta. Komisija, ki jri bodo sestavljali zastopniki občinskega sveta in ravnatelji višjih šolskih zavodov, bo sestavila séznam u-ptavičencev na podlagi učnih u-s^ehov in potreb, štipendisti pa bodo izbrani iz tega seznama. Nezgoda moža iz Podgore Včeraj dopoldne okrog 11.30 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 53-letnega Leopolda Sfiligoja iz Podgore, Ul. Monte Calvario 18, ki je dobil že prejšnji lan telesne poškodbe pri neki Razpravljajo tudi o odnosu do slovenske manjšine Danes ob 9. uri se bo v pasaži Ija želja,' da bi bela odeja splah-Edlimg v Gorici nadaljeval 18. po- nela čimprej. krajinski kongres goriške Krščan. ske demokracije, ki se je začel že včeraj popoldne ob prisotnosti 150 delegatov. Izvolili bodo novo pokrajinsko vodstvo ter proučili sedanji politični položaj z n akta n- klicali goriške gasilče v delavnico kom vlade levega centra. j ATA v Ul. Manzano, kjer so delav- Poleg delegatov prisostvujejo ; ci imeli opravka z varilnim ognjem, Preplah zaradi plinske jeklenke Včeraj dopoldne okrog 9.10 so po- KLUB «SIMON GREGORČIČ» PREDAVANJA OB SREDAH Fotoreporter Primorskega dnevnika Mario Magajna bo predaval v sredo, 18. decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» v Gorici, Verdijev kor zo 13, o svojem letošnjem potovanju v Turčijo Prikazal bo okoli 200 oarvnih diapozitivov z evropskega in azijskega dela Turčije ter nas seznanil z zanimivostmi te države. 11111111111111111111111111111111111,i,ii,,il„l,„„„trnl„lnlminlllliMllltltlllimnillltlltlllllllllllllllllllltlllllllllllll VESTI IZ OBČINE DOBERDOB Prijava nekaterih vozil Urnik trosarinskega urada Zavarujte vodovodne števce - Rojstva, smrti m poroke Doberdobsko županstvo sporoča, da pridejo v poštev za » naročilo prometnih .»tablic samo prevožha sredstva «ciklofurgoncini» z motorjem in «ciklofurgoncini» na nožni pogon do hitrosti 40 srt na uro. Prav tako pridejo v poštev za naročilo tablice tudi majhni ročni vozički. Izvzete so iz prijave samokolnice, ki jih uporabljajo Samb na zasebnih prostorih Ker je zelo prit’sn l nriaz in marsikateri potrošnik še ne ve, da led lahko povzroči občutno škode na vodnem števcu, naj se zavarujejo števci pred mrazom. se pokvari, ga mora plača*, Ustnik. Trošarinski urad s sedežem v Ronkah posluje v prostorih odrine Doberdob vsak ponedeljek od 15. db 17. ure. Prebivalci občin« Doberdob naj se zaradi tega obračajo na zastopnika tega urada, ki prihaja na županstvo, da si prihranijo pot in izgubo časa. Od 1. septembra do 30. novembra 1963 se je v Doberdobu rodilo šest otrok, umrli so trije občani, poročilo pa se je sedem parov. RODILI SO SE: Berlot Rosa, Vescovi Paolo, Pahor Ivan, Ger-gole-t Vera, Ferrari Miriam in Sechi Gianfranco. UMRLI SO: Franzotti Jožef, Semolič Alojz in Devetak Lìdi j a. POROČILI SO SE: Gergolet Ev. gen in Jarc Nella, Vižintin Jordan in Orettì Alma, Zoratti Angel in Cogni Jolanda, Peric Adri-jan in Lavrenčič Marija, Vižintin Ivan in Grillo Gisela, Gergolet Andrej in Vidmar Silvestra, Ra-detič Jožef in Jakičič Ivanka. Omogočiti vzgojo kadrov v kmetijstvu Pod županovim predsedstvom se je sestal goriški občinski odbor. Odbbrnik za šolstvo je poročal o prispevku ministrstva v znesku 950 miLijonov lir za otrošlke vrtce v Gorici. Zupan je izrazil željo, da bi obdarili z božičnimi paketi zapornike v Gorici, kar so prisotni sprejeli. Odbornik Agati pa je predlagal upokojitev nekaterih uslužbencev, izplačilo odpravnin in namestitev novih delovnih sil. Med drugim so proučili možnost, da bi poskusni kemično-agrarni zavod spremenili v šolski zavod. Odborniki so soglasni, da se taki. na zamisel uresniči. Ob 10.30 pa se je zatekla v bolnišnico 18-letna Giorgia Reia iz Goriče, Ul; Monache 11, ki še je ranila s kosom stekla na glavi pri delu v podjetju Bardusjo, kjer je zaposlena. Nudili so ji p’rvo pomoč: okrevala bo v 5 dneh. Pri cestni nezgodi na Korzu I-talia je včeraj okrog 17. ure do-bila poškodbe na nosu in na desni nogi 67-letna Carmela vd. Žigon iz Gorice, Trg Goldoni 7. Z avtom Zelenega križa so jo odpeljali v civilno bolnišnico kjer so jo pridržali za 10 dni na zdravljenju. kongresu tudi voditelji ACLI, ne. posrednih obdelovalcev, CISL, občinski in pokrajinski svetovalci, sekcijski tajniki in člani pokrajinskega odbora. Na otvoritev kongresa je stranka povabila zastopnike naslednjih strank in organizacij: PL1, PRI, PSDI, PSI in Slovenske demokrat, ske zveze. Med povabljenimi listi je tudi naš dnevnik. Politično poročilo, v katerem se še prav posebno poudarja vloga dežele za vsestranski razvoj naše dežele, je imel pokrajinski tajnik Gino Cocianni. Kongres se bo moral izreči o odnosih s PSI ter ostalimi demokratičnimi gibanji, zlasti pa o odnosih do slovenske manjšine in o njenem prispevku za demokratič-ni razvoj v naših krajih. Sneg v Gorici Včeraj zvečer se je pój'atHl v Gorici sneg. Nekoliko boječe je naletaval ves dan, zvečer ko je postalo južneje, pa je začel padati v velikih kosmih. Okoli 20, ure ga je bilo že kakšne tri centimetre. Avtomobilisti so imeli prve težave, nesreč pa ni bilo, ker so vozili zelo previdno. Tako nenavaden preokret t» vremenu predstavlja pravo presenečenje za Goričane, ki niso vajeni videti sneg tako zgodaj. Smučarji, kt so se že bali, da bo letos «suša» so prišli na suoj račun: zanje «smuk» za vse ostale pa naj ve- pri katerem so uporabljali jeklenko s plinom. Ker je bila dovodna gumasta cevka že, stara in obrabljena, je začel uhajati iz jeklenke plin, ki je zagorel z velikim plamenom. Gasilci so rešili položaj s tem, da so najprej zaprli jeklenko in jo nato še ohladili z vodo ter tako preprečili njeno eksplozijo. Škode ni bilo skoraj nobene in pri vsem le nekaj strahu. ....................................................immuti ul lIMlimiiiiillllliiilMlliiiillllltlililiMiiiH Slovensko planinsko društvo iz Gorice priredi v soboto, 21. decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 v Gorici predavanje SLOVENSKA ODPRAVA NA KAVKAZ Predaval ho Ante Mahkota lz Ljubljane, ki se je udeležil ekspedicije Slovenske planin-ske zveze na 5.638 metrov visoki Elbrus in sosedne štiri in pettisočake. V besedi in sliki (okoli 200 diapozitivov) nas bo popeljal v ta tako malo poznani zanimivi gorski svet. Pridite! Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 8. do 14. decembra se je rodilo v Gorici 17 otrok, umrlo je 15 oseb, poročili so se trije pari in šest je bilo oklicanih. ROJSTVA: Antonella Parovel, Valter Rigo, Andreina Olivi, Caterina Veronese, .Gianluca Bona-to, Franca Valerio, Marco Mosetti, Valentina Do'vi| Francesco Rusa-len, Daniela Monticolo, Luigi Rar- Dr. S. PERAZZI (Perhavec) ZDRAVNIK KIRURG Ul. Dante 10 — Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 ln po dogovoru (ob 18. uri) Zdravi tudi za INAM. Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi do 31. decembra. Kratke iz bolnišnice Včeraj ob 16. uri je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 11-letni Ivan Vižintin iz Dola št. 25. Ko se je namreč peljal z avtobusom ATA, si je priprl z vrati palec leve roke in si ga zmečkal. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v dveh dneh. Ob 14. uri je prišel po pomoč 26-letni Dino Ronez iz Standreža. Ul. sv. Mihaela 126, ki se je pri padcu z vespe ranil po obrazu ha levi roki in levi nogi. Nudili so mu prvo pomoč s prognozo okrevanja v 3 dneh. i 55 («M LOKI mmmmmmmi W I ////////%> te* Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Poslušali bo- NEDELJA, 15. DECEMBRA 1963 II. program 8 00 Jutranja giasba; 9.00 Od- ste...; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 daja za ženske; 9.35 Nedeljski Slovenski imitivi; 10.00 Maša, na- motivi; 10.00 Glasbeni leteči to Orkester Ambrose; 11.15 Od- krožnik; 10.35 Glasba za praz-daja za najmlajše; 12.00 Slov. nični dan; 12.10 Plošče tedna; nabožna pesem; 12.30 Glasba po 14.30 Teden aktualnosti: 15.00 Je-željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; sen ni žalostna; 15.45 Neapeljske 13,30 Glgsba p0 željah; 14.45 Ka- pesmi; 16.15 Oddaja za avtomo-rakteristični ansambli; 15.10 Jam biliste; 17.00 Glasba in šport; session; 15.30 Radijska novela; 18.35 Vaši izbranci; 20.35 Sama 16.00 Eddie Calvert; 16.30 Po- glasba; 21.00 Športna nedelja; 'paldanski kongert; 17.45 Plesna 21.35 Večerna glasba, čajanka; 18.30 «Godbeno društvo Nabrežina»; 18.45 Harfist- ka Betty Glamann; 19.00 Carla Boni in Gino Latilla; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Operetna fantazija; 20.00 Sport; 20.30 Parada orkestrov; 21.00 Iz slovenske folklore; 21.30 Brahms: simfonija št. 2; 22.10 Nedelja v športu; 22.20 Moderni ritmi; 23.00 Malo znane skladbe. 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih Igriščih; 14.00 «El Campanon»; Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.30 Nabožna oddaja; 15.45 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Film «Dvojna igra»; 19.00 Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.05 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Kazan — Telloni: «Ro-semary»; 21.55 Osem stoletij v Kremlju; 22.45 Športna nedelja in dnevnik. DRUGI KANAL 18.00 A. N. Ostrovski «Brez dote»; 20.10 Slikanice; 20.25 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 «Smash»; 22.35 Športne vesti Ponedeljek, 16. decembra Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.40 Domače viže; 9.00 Naša reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Zbor iz Dornberka; 10.00 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 GJasba po željah; 15.15 Orkester Hans Carste; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19,10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL: 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.20 Duo Ferrante-Teicher; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas, 11.25 Roditeljski krožek; 14.00 Harfistka S. Mildonian; 14.30 Glasbene komedije; 15.15 V nedeljo skupaj: 16.30 Simfonični koncert; 18.15 .Plesna glasba; 19.00 Športni dnevnik; 20.25 G. K. Chesterton; «Uomo vivo»! 21.00 Radijska križanka; 22.00 Lu- I či in sence; 22.15 Ferrarijev I Koncert,za violino in orkester, w III. program 17.05 V. hiaboKov «Pilgram»; 17.35 Bachove kantate; 18.00 L. Codignola; «La scatola»; 19.00 Skrjabinova Sonata, opus 66; 19.15 Ruska kultura; 19.30 Vsako-večerni koncert; 20.30 Revija revij, 20.40 Dve skladbi J, M. Leclaira; 21.20 Haydnova opera «Požgana h;,