NARODA Hm largest Daily in the Uttked State«. a Hofidajs. list Islovenskihdelavcevv Ameriki. 75,000 wr September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, H. Y„ under Act of Ooncreee of Mareh S, 1870 TELEFON: CHelaea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER lt 1932. — SOBOTA, 1. OKTOBRA 1932 V VOLUME XL. — LETNIK XL. NAJNOVEJŠI NAČRT ZA POMOČ NEZAPOSLENIM VSI DELAVCI IN DELODA JALCI NAJ BI PRISPEVAM V-SKLAD, KI BI GA UPRAVLJALA VLADA Načelnik zveznega urada za uspešnost priporoča skrajšanje delovnega časa. — Plače naj bi ne bile stalne, ampak naj bi se ravnale po tržnih cenah. — Zavarovanje proti nezaposlenosti bi ne bilo primerno. — Ford je skrčil svojim delavcem plače. — Soci jalistični kandidat med stavku joči-mi farmer ji. Paragvajci so zavzeli Boqueron WASHINGTON, D. C., 30. septembra. — Herbert D. Brown, ki je načelnik "United Bureau of Efficiency * je sestavil načrt za stabilizacijo zaposlenosti, kar naj bi se zgodilo s primerno razdelitvijo dela, ki je na razpolago. Ustanovil naj bi se rezervni sklad, v katerega naj bi enako prispevali delavci in delodajalci. Sklad naj bi bil pod vladno kon- BOMBNI ATENTAT V __ BEOGRADU V častniškepi domu je eskplodirala bomba. — Beogradski vojaški poveljnik je komaj ušel smrti. — En civilist je bil ubit. Beograd, Jugoslavija, 30. Ko j«' v r.j.stniškem klubu UPORNIKI ZAPUŠČAJO HAVAN0 PAPEŽ JE POSVARIL MEHIKO Najprej so iskali zavetja Izdal je novo encikliko o v tujih poslaništvih. — preganjanju cerkve v Nekateri se odpravljajo Mehiki. — Obsoja vla- v Evropo. do in jo dolži, da je ko- _ _ . munistična. Havana, Kuba, 30. septembra. —-------- ('•arlos Manuel de Ja <'ruz. ki j«* vod H opozicijo proti predsedniku (»erardo Maehado v kubanski po- kraljeve palače eksplodirala bom-I ha. j«* bil en ri vjlist ubit. povelj-j iiik vojaške garnizije v Beogra-trolo ter naj bi ga upravljala zvezna vlada. Brown jdu. general Radivojevič pa je ko- pravi, da načrt ni oficijelnega značaja, ampak da'maJ «nrti. . * * i • • I Bomba je ra; je pojasnil v njem le svoje privatne nazore. je razbila šipe v klubo-vih prostorih in ranila dve niimo- Soglasno s tem načrtom bi bilo treba delovni te-1 ,(1,/M.'1 *hl;....,..,., . l-ii i« i i i f mlist. ki je bil ujet. je bil nek den skrčiti, ce bi ne bilo dovolj dela za zaposlenje S(vi kateremu je nek dobro oble-vseh ljudi. Plače bi ne bile stalne, ampak bi se viša- frn tujee izrodil zavitek z naro-le in nižale v razmerju s tržnimi cenami. Ako bi se prilike za delo zmanjšale, bi dobival delavec podporo iz omenjenega sklada. Ako bi bil ta načrt uveljavljen, bi bilo po Brow-no vem zatrdilu kmalu konec depresije, pa tudi de-moralizujoči učinek zavarovanja proti nezaposlenosti bi bil odpravljen. BINGHAMTON, N. Y., 3. septembra. — Tukajšnji časopis "Binghamton Press" je izvedel iz zanesljivega vira, da bo državna republikanska konvencija, ki se bo vršila prihodnji teden v Buffalo, odobrila narodno prohibicijsko planko in istotako nazore predsednika Hooverja, ki jih je pojasnil o tem vprašanju v svojem sprejemnem govoru. _ DETROIT, Mich., 30. septembra. — Henry Ford, ki je še nedavno zatrjeval, da so visoke plače prvi pogoj za povratek prospentete, je sporočil svojim uslužbencem in delavcem, da jim bo znižal plače. Prizadeti bodo vsi uslužbenci od najvišjega do najnižjega. Ze osemnajst let je znašala najnižja plača pri Fordu pet dolarjev na dan. Sedaj bo znižana na šti ri dolarje. Delavci se bodo razdelili v tri skupine, ki bodo dobivali minimalno plačo po $4, $5 in $6 dnevno. MINNEAPOLIS, Minn., 30. septembra. — So- cijalistični kandidat za predsedniško mesto, Norman Thomas, je imel tukaj značilen kampanjski govor, v katerem je rekel, da soglaša s stavkujočimi farmerji po Srednjem zapadu. Dostavil je pa, da je štrajk uspešen le z ozirom na blago, ki se lahko pokvari, (naprimer mleko), nikakor pa ne z ozirom na druge pridelke. Namesto tega, je pojasnil farmerjem socialistični program, ki se temeljito bavi s stisko, v katero je zašel ameriški farmer ter priporoča uspešna sredstva za pomoč farmerjem. Program vsebuje davčno reformo, socijalizacijo izdelovanja poljedelskih strojev ter znižanje carine. Včeraj se je pojavil v demokratskem glavnem stanu v New Yorku bivši senator James A. Reed iz Missouri. čilom. naj ga nt'-.«' v časnikarski klub in naj pora k a ž njim toliko •"-asH. da bo kdo vprašal zanj. Selje j*' nesel zavitek v klub in tam mu j«* bilo rečeno, naj poča-ka /. njim v čakalnici ča-u j» prišel general ri«- k seji s svojimi rastni ki. Ko j" irvedel. da častnikov še ni. se j«* obrnil, da bi šel. Komaj pa j«! »topil skozi vrata, je bomba eksplodirala in sel je bil raztrgan na kose. V BRAZILIJI SE POGAJAJO ZA MIR sept. blizu | slanski zbornici, se je po izbru hit nasilstev v torek, ko so bili umorjeni predsednik senata dr. Hello in štirje drugi voditelji o-pozicije. zatekel v urugvajsrko poslaništvo. T'rugvajsko poslaništvo je za De la Cruz zaprosilo za potne liste, ker namerava v nekaj dneh odpotovati v Evropo. Zavetje v urugvajskem poslaništvu sta dobila tudi odvetnik Pedro ('ne in njegov tovariš Dolz. iNotranje ministrstvo je naznanilo. da so bile aretirane štiri o-.sebe. ki so osumljene, da so bile v zaroti proti dr. Itello. Aretiran < >b istem ; jp hil sin visokega državnega u-Itadivoje- j radnika. Luis Arturo Helt. ki je izdal nekatere podatke, vsled katerih so bili aretirani še trije drugi. Xjrh imen pa vlada ni izdala. Ker je bila najdena bomba blizu kraja, kjer je bilo naznanjeno. da bo pokopan dr. Hello, so bili aretirani vsi uslužbenci na pokopališču. toda so bili razen treh vsi izpuščeni. Vatikansko mesto, 30. septembra. — Papež Pij XI. je objavil PO TRI TEDENSKEM OBLEGANJU JE PADLA VAŽNA TRDNJAVA ASCUNCION, Paragvaj, 30. septembra. — Po tritedenskem obleganju so Paragvajci zavzeli trdnjavo Boqueron v Chaco okraju. Nad tisoč Bolivij-cev se jim je podalo v roke, ko je padla tretja in zadnja obrambna črta. V konečnih krvavih bojih jih je bilo več sto ubitih. Poveljnik Esigarribia poroča, | čakovatk predajo trdnjave Hoda se je zmagovitim oblegovaJ-, queron. toda deževje je sedaj na- eneikliko, v kateri obsoja por>to- ceni podalo šest častnikom in ti-' P»de oblegovalcev ustavilo. Rio de Janeiro, Brazilija, 30. septembra. — Mirovna pogajanja med brazilskimi vladnimi četami in uporniki so se pričela v glavnem sthiiu vladne armad«' v Cruzeiro. toda poročila pravijo, tla sovražnosti niso prenehale. Dva zastopnika upornega generala Hartholdo Klingerja sta pri-nla v Cruzeiro ter sta t>e takoj pričela posvetovati s Pantaleao Pes-si. častnikom štaba vrhovnega zveznega poveljnika gen. Goes Monteiro. Brazilska revolucija .se j«' pričela vsled zahteve upornikov, da inora provizorični predsednik jre-neral Getulio Vargas odstopiti in dati priložnost za nove predsed-j niške volitve in tla se mora vpeljati zopet nova. ustavna vlada. Vargasova 'Vlada "zatrjuje, da bo razpisala ustavne volitve za prihodnje leto. kot je naznanila Detektivi so našli na pokopališču 23 liomb. ki so bile zvezane z električno žico, ki je vodila iz bližnjega kitajskega pokopališča. Vsaka bomba je bila tako in o«'na, da bi mogla ubiti vse pogrebni-ke. ki bi bili navzoči pri tir. Bel-lovem pogrebu. "Namen zarotnikov je bil usmrtiti vse odLičnej-še vladne uradnike, ki bi bili na-vzri pogrebu. panje mehiške vlade s katoliško koč mož. Zmagovalcem je tudi cerkvijo. Papež pravi, da je nastopila meti katoliško cerkvijo in mehiško vlado nova kriza in da je Mehika'tisoč dolarjev, kršila sporazum iz l»>ta En-j Mesto Asuncion je bilo vse div- oiklika dolži mehiško vlado, da je veselja, ko je izvedelo za zmaje zavrela cerkvene pravice in je go. 30.000 prebivalcev je koraka-o viral a prebivalstvo pri izvrševa- j 'lo po ulicah mimo vladnih poslo-nju cerkvenih pobožnosti in na- j pij- Predsednik Eusebio Avala je vati. šel skozi množico v bolnišnico. Papež tla je škofom, na katere kjer je obiskal ranjence, je naslovljena eneiklika. nasvete. I Paragvajci smatrajo to zmasro kako se morajo zadržati napram za konec vojn** z Bolivijo v okra-vlatli v teh težkih časih. Papež . ju Gran Chaco. potrjuje načela katoliške cerkve J Trdnjava Boqueron se nahaja v odločni besedi, toda besedilo ni'22."> milj .severozapadno od Asnin-preveč ostro proti vladi j eion v divji pokrajini med reka- Em-iklika je ena najkrajših, ! ma Paragvaj in Pileomavo. Trd-ker vsebuje samo okoli 4000 be-Jnjavt» so Bolivijei zavzeli 31. ju-sed. 1ija- Majhno posadko so Bolivijei Vatikansko katoliško glasilo tedaj z lahkoto pregnali iz me-"I/ < Kservatore Romano" ip preti;.sta. v svojem uvodnem La Paz, Bolivija, 29. septebra. I padlo v roke šest obrambnih to-j Prvi oddelek "legijonarjev smr-' po v in velika množina milnici je. ti", ki sestoje ia kaznjencev, je | Samo orožje je vredno nad 200' korakal po ulicah v La Paz in ti- j sočglava množica jih je pozdrav-i ljala. Legijonarji so na potu na fronto v Chaco. Ti vojaki so bili vežbani v kaznilnicah in kažejo veliko navdušenje za boj. Truplo dr. Bel I o. namesto tla bi bilo pokopano na pokopališču v Havani. je bil prepeljano v dru žinsko grobnico v Santa Clara. dnevi v svojem uvodnem članku zatrjevala, tla na dnu sedanje mehiške politike tiči komunizem, ("lawk doži bivšega predsednika Pltuarco E!ia,s Calles. tla je leta 1924 .skušal nadomestiti obstoječi* armado z rdečo armado in dri je pod njegovo vlado dosegla gonja proti katoliški cerkvi ek-stremno stališče, tla so na javnih shodili peli himne k hudiču. Mehiška vlada je b-ta 1924 izdala odredbo, po kateri je bilo določeno omejeno število duhovnikov za vsako škofijo in sicer po številu prebivalstva. Vsak duhovnik se j«» moral registrirati pri vladi Ln vse cerkve je vlada pre-' vzela poti svoje nadzorstvo. Le- ZOPET P0TPES NA GRŠKEM Pet novih potresnih sunkov. — Potres je zopet povzročil veliko škodo. HiŠe so se zrušile in ena oseba Je bila ubita. Solmi, Grška, 30. septembra. S. septembra so Paragvajci poslali proti trdnjavi GOOO vojakov, ki so pričrii z obleganjem. V mestu je bilo do 2000 bolivijskih braniteljev. I ' ...... L.. Število mrtvih pri obleganju Xa P°lotoku KaIcuhce * bd? razna poročila različno naznanja- P* P* DOvih presnih sunkov; jo. Vendar pa častniki obeh ar- najmo.-.nejši je bil ob 2.1, popol-mati zatrjujejo, da je padlo na o-1 dne. P'rtre., je nparavil veliko b.-h straneh nad tisoč vojakov. I «koko na poslopjili. Kn moz je bd Paragvajci so s težko artilerijo ko w je podrla nj-gova bombardirali utrtlhe in sti polago- '* ma potiskali v ospreclje strojne] Atene, Orika, 30. septembm. — pušk p. Preti tremi tedni j** pri«Vlo tlo-ževati. kar pomeni tležovno dobo v tropičnih krajih. V takem ozemlju so Paragvajci bolj vajeni bojevatr.se kot pa Bo- ČILSKI PREDSEDNIK BO ARETIRAN j ta lf»2J> pa je vlada na papeževo Uvijci. katerih dežela je gorata, rncikliko odgovorila, da imajo duhovni pravico prositi kongres za izpremembo ustave fjlede cerkvenih določb, kakor imajo pravico vsi mehiški državljani. Antofagasta, Čile, 30. .septem-; bra. — Voditelji upornikov so na-že prej. predno se je pričela seda- j znanili (la bo pregnani predsed-nja revolucija v juliju. nik Car,os G Davila ki je na par. Zadnja poročila pravijo, da se njku Sanfa p>arbara na potu v vrste upornikov v državi Sat> York aretiran v prii10linjem Pa t do zelo redčijo. Nekateri po- r.Hskem pristaniSču. akt) se ne pri-veljniki ko zvezni vladi sporoei-' SOVJETSKI SUBMARIN SE JE VRNIL li. da so se nehali bojevati in da se bodo vrnili v Sao Paolo. (leneral Klinper je j>oslal brazilski vladi naslednji radiogram: — Da se preprečijo nadaljne žrtve na življenju in materijalni škodi, priporoča poveljstvo kon-situcijonalne armade. no. da se končajo oboroženi boji. Po posvetovanju z vojaškima voditeljema, general. "NVaklemiro Lima in generalom Goe*> Monteiro je predsednik odgovoril in naročil generalu Klingerju. da naj po- em pristanišču, druži vstaji Vignole. Davila je bil prej čilski poslanik v Washing-tonu. Kodanj, D ar ska, 13. septembra. Ruski submarin. ki se je zadel ob danski parnik Pester Mersk v Finskem zalivu, je prrši*l v Kron-stadt. četudi je zelo poškodovan. Sovjetska vlada bo od lastnikov danskega parnika zahtevala odškodnino v znesku.$50.000. ITALIJANKE SE BOJE MANEVROV NAPADALEC NA CESARJA OBSOJEN NA SMRT Rim, Italija, 30. septembra.. — Tokio, Japonska, 30. septembra. Zračni manevri, ki so bili v zve- »Taonsko najvišje sodišče je ob-zi z bombadiranjem mesta iz ae- sodilo na smrt Li Ho-šo. ki je 8. roplanov in z grmenjem protizrač- januarja izvršil atentat na japon-nih topov, so bili za prebivalstvo skega cet-arja in zlasti za ženske nekaj poseb-! Ho^šo je 8. januarja ob priliki najfa. J vojaške parade vrgel ročno gra- ženske so bile navzlic naznani- nato proti cesarskemu vozu. Gra- šlje svoje odposlanec h generalu Monteiro. ki je pooblaščen, da se ln vojaške oblasti, da so samo ma-' nata je sicer eksplodirala, toda Izrazil je trdno prepričanje, da bo zmagal Roose- oogaja za premirje. Sovražnosti nevri, prepričane, da je to stre-' ni napravila nikake škode. Napa- Poskusi bolivijskih čet. ki so skušale prodreti sovražne vrste, so bili brezuspešni. .Samo enkrat sta dva majhna tanka predrla paragvajske vrste, pa sta se zopet kmalu morala vrniti. Bolivijski aeroplani so letali nad trdnjavo in so spuščati v mesto hrano in m u ni c i jo. Prejšnja poročila se glase: Buenos Aires, Argentina, 2t*. septembra. — Hud naliv je -zajel v past paragvajske čete v okraju Gran Chaco pred trdnjavo Boqueron, kajti pojavil se je največji sovražnik džungle — mo-skiti, kače in razne strupene mr-česi. To deževje, ki se vsako leto pr--čenja ob tem času. je zadržalo o-koli 9000 paragvajskih vojakov, da niso mogli zlomiti odpora dva tisoč Bolivijcev. ki branijo trdnjavo. Poleg tega so Bolivijei streljali iz več sto strojnih pušk iz mesta in okolice. Paragvajci že napadajo Boqueron. ki so jim ga vzeli Bolivijei 31. julija, dva in pol messeca. Zakopi v Chaco okraju so pod vodo. odprti prostori so izpreme-njeni v močvirje in podstave celo lahke artilerije. s katero so Paragvajci pripravljali napad in- Potresni sunki, ki so Rtr^Vi «1 ameriških' priseljenci poslali domov približ turistov pa vendarle je nekoliko no 172 milijonov dolarjev. Naj-izjem. Xajbolj znatna, je ona Ru- večji delež je imela Italija, ki je * i je, ki je leta 1031 dobila približ-, dobila $26.500.000 tega denarja, no 10 milijonov turističnega de-J Kar se tiče ameriških prispov-narja napram dvem milijonom v kov za dobrodelne, verske, pro-prejšnjem letu. Število ameriških ' .svetne in znanstvene s vrhe. je turistov v Rusijo je rapidno rast-' Amerika poslala lani v inozemstvo lo. — >30 milijonov. 20 odstotkov manj Porodila o primarnih volit vali niso ni<" kaj ugodna za suhače. rolo po onih državah, ki so slovele kot suliaške frdnjave, so pokazali volilci liiJl>t't suliaškim kandidatom Ponovno je pa potreba poudariti, da izvolitev mokra-ske^a predsednika še ne ho odpravila proliihieijske hinav-peiue. Predvsem j«' treba poslati v kongres može, ki so se naveličali sedanjih nevzdržnih razmer. Prohihieijo ho odpravil le kongres, v katerem bodo imeli mokrači večino. V letu, ko so predsedniške volitve, preti vetluo nevarnost, da bo južnih državah suliači št« vedno dosti' vpliva. Toda tudi po južnih drža vali. naprimer v Mississippi, j Floridi, Južni Carol i ui in Texasu s«> l.ili pri primarnih volitvah nominirani rnokraški kongresni kandidati. 8lična pon>čila prihajajo tudi iz Indium1. Illionisa, Or^gona, Pennsvlvanije in gorenjega dela države New York, torej iz krajev, ki so si jih dosedaj n puhlikanei klatili zase. Dvoumnost pruhibicijske stranke v rej»uhlikauski platformi omogoča kandidatom, da obračajo svoj plašč po vetru in ne dajejo nobenih cft>voznih obljub. Navzlic temu jm zamore petdest odstotkov republikanskih kongresnih kandidatov označiti kot * mokre". Demokratska platforma se jo odločim izrekla za preklic osemnajstega ainendmenta. vsi od česar bodo mora1 i vwi demokratski kongresniki nastopiti proti proliibieiji. Vpostevati jo pa treba še nadaljno stvar. Mokraška vpoina v poslanski zhomiri ,š<» ne* zadostuje. V zvezni senat, v katerem ima najmanjša država isto moč kot največja, bo treba letos izvoliti le tretino novih članov. Suhaške senatorje, katerih termin lx> trajal še štiri oziroma dve leti. bo težko pregovoriti in težko bo spraviti dv® tretini senata v mokraški tabor Einole če bo dne 8. novembra zavel duh liberalizma po deželi, bodo imeli oni. ki se bore proti prohibieijski lii-uavščiui, priliko za zmago. DRŽAVLJANSTVO TUJER0DČEV Jako zanimivi — zlasti sedaj : ameriških državljanov deset let ob volitvah — so ravnokar izda- j poprej je bila 21.4 odstotkov, ni podatki ljudskega štetja glede | Tujerodk pa je bilo 5.846.140 v števila naturalrziranih tujerod- .starosti čez 21 let. Od teh je bi-cev. razporejenih [XL rojstnih deželah. Na dan ljudskega štetja — 1. aprila 1030 — živHo je v Zdr. državali 13,366,407 tujerodeev. Ud teh 58.8 odstotkov je bilo natu-raliziranih. Seveda ta proporeija je večja za one tujerodee. ki prihajajo i/, dežel, od koder so prihajali priseljenci najprej, in manjše za tujerodee. iz dežel poznejšega priseljevanja. Najvišjo proporeijo imajo tuje-n h I e i i/. Danske, namreč 74.0 odstotkov nat uralizirnnih. najmanjšo pa portugalski priseljenci: 18.7 odstotkov. Za Dansko imajo najvišjo proporeijo ostale skandinavske drža-ve Nemčija. Irska. Anglija. Nizozemska. Potem prihajajo Belgija. Francija. Avstrija. Rusija. Ceho-shrvaška (61.3 odstotkov), lio-mim.ska. Madžarska. Kanada. Finska. Poljska. Italija (,"»0 odstotkov). Lit vini ja in Jugoslavija. Ljudsko štetje j«' naštelo Ii1l.4l<> tujerodee v. rojenih v današnji Jugoslaviji. Od teh je bilo 07.*s0 navedenih kot ameriških državljanov. 20.444 kot ima-jočih "prvi državljanski papir" in kot Seveda so tudi nozemski turi sti potrošili Združenih državah, ali skupna j njem vzhodu vsota, ne vštevši Kanadce. je zno- j..... v prejšnjem letu. Največji precej denarja v delež na tem imajo dežele v bliž- KLls PAPEŽEVO STANOVANJE Vest. da se je papež preselil iz tega je imel papež še tajno kuhi svojega zasebnega stanovanja v njo. culino secreto. kjer so kuhali dvorano .sv. Janeza, nazvano po izključno za papeža in njegove >o kipu. stoječem v njem. je opozori- rodnike. Tu so bili zaposleni glav- Peter Zgaga la javnost na papeževo stanovanje. Niti Rimljani sami ne vedo mnogo o papeževem stanovanju. Papež ima dvoje stanovanj, reprezentančno in zasebno. Slednje je v dru-gem poslopju apostolske palače in obsega 10 soh. Do zadnjega je bilo to stanovanje javnosti malo znano. "Vodič po Vatikanu" izdan leta lo 3.400.860 državljank. Prvi papir jih je imelo l.?H)7.."»2tf in za 230.700 se ni znano državljanstva, j — Proporeija. državljank sje bila j 1030. ga pa podrobno opisuje. Tu ,74.S odstotkov. i»,a papež tudi svojo zasebno Kar se tiče -Jugoslovank čez 21 j knjižnico, kjer navadno sprejema goste. in dvorano sv. Janeza, ka- let bilo jih je 7.1.706. ameriških državljank je bih« 33.747 ali 44.6 odstotkov. I'rvi papir jih je imeli« 4464. 35.837 je bilo navedenih kot iuozemk in za 1038 se ni vedelo. Iz tejjH je razvidno, da 1. aprila 1930 je bilo 03.081 ameriških državljanov obeli spolov, rojenih v Jugoslaviji. To število volileev je seveda v dveh letih zadobilo pre-eejšji prirastek. Za to lahko re-čenio. tla letošnjih volitev se lahko udeleži približno 100 tisoč ameriških Jugoslovanov. mor se je nedavno preselil za nekaj tedwxv. ker v knjižnici popravljajo strop. KOLIKO AMFR1KANCI TRO Š1J0 V INOZEMSTVO? t Mednarodne '»oslovne Zasebno papeževo stanovanje je javnosti .skoro neznane«. Je v tretjem nadstropju apostolske palače in obsega •"» sob. kopalnico in zasebno kapelico, kjer papež vsako jutro mašuje. Prva >oba je prav za prav predsoba in v nji stoji krasna omara, ki jo je postavil tja pa pež Benedikt XV. za ohranjevanje osebnih daril. Papež Pij XI. je postavil v predsobo v ta namen še omaro, ki je načrte za njo napravil papežev arhitek senator Luen lieltrami. Omara je iz inahagoniji in oreha, obložena z biseri in slo-novo kostjo. Iz predsobe se pride v salonček. kjer stoji starinski rli-van. miza in nekaj na.slanjačev. — Papeževa jedilnica ima okroglo I mizo. five servimi iniziei bilance atolov. V JESENSKA BURJA. Takole mi piše predraga Marjan ca : Preljubi moj Peter! Vidiš, pa sem jo priribala v* mesec oktober. Oh. Ti ne veš. predragi moj Zgaga, kako je to strašno hudo. Kaj nimaš nobenega srca. kaj si res brr*z duše. ali nič ne slišia, kako po moji notranjosti kljuje in divje ropota .' Mi-lila sem. da vsaj Ti veš, kaj je ljubezen: da že vsaj Trbi lahko p(*tožim svoje gorje in Ti odkrijem svoje srce. ki mi podnevi in ponoei n#> da zaželjenega miru. da sein od same ljubezni vsa nora oziroma kot bi se reklo bolj po gosposko: eoo-eoo! Vsako leto Te dvakrftt snubim, enkrat pomladi in enkrat jeseni, najraje bi Te pa snubila sleherni ( inu.Ia na sohi |M llli>rHi;i dvakrat dob- ili kuli^r. njegov pomočnik in v«»č kuharic. II kuhinji je spadala vin ska klet, kjer so bila shranjena papežu podarjena vina, seveda sama najboljša kapljica. Sedanji papež je pa razen vinske kleti vse opustil. Obdržal .si je samo kuharja za izredne gostije, ki se jih papež nikoli n*- udeležuje. V zasebni kuhinji mu je krhala najprej njegova >orodnica gospa Banfiejeva. zdaj je pa izrwil kuhinjo v oskrbo nemškim frančiškanom. ki so pa morali v posebnem tečaju izu«"iti. da znajo r,treči poglavarju katoliške eerkve. Kristus je pa dejal: Ptice imajo svoja gnezda in lisice svoje hrhnre, .sin človekov jia nima kam položiti r-voje glave. Velika napetost vlada po celi Kubi vsled umora petih odličnih p«>-litikov. med katerimi je bd najvažnejši predsednik kubanskega senata dr. elemente Bello. Policija je aretirala v zvezi s tem 18 sumljivih oseb. Truplo dr. Bello so z vlakom odpeljali v njegovo rojstno me-isto Santa Clara. Več tisoč ljudi ' so stroški turistov v inozemstvu, j denarne pošiljat ve priseljencev I ali dobrodelne prispevke v ino-|r£HV_ • zemstvo. Kakor naglasa pomožni tajnik Združenih drav. Dr. Julius Klein, ti "nevidl jivi" postavki igrajo jako važno vlogo na ameriške posle 7. ostalim svetom. Ti postavki pomenjajo dejanski izvoz kapitala in prispevajo k bi- < Važno 2a potovanje. Kdor je nanifmjrn polorati v stari kroj ali ilobiti koga od tam, je potrebno, do je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam za moremo dati najboljša pojamiJ* «n tudi rte potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na *nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem časv. in kar je glavno, za najmanjše s t roške. A»državljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi u Washinytona povratno dovoljenje, RE-ES-TRY, PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navorhla in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovati. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (PRANK SAKSER) 2» W. lfttfc at, New ¥ox*v V. Y. V iws kot inozmcev (k temu šte- ** jemljejo samo v vpoštev izvoz v H n so bili dodan ioni. katerih dr-, in ,,VOZ b,a-a- zlata iu ^pitala, žavljansko stanje ni znano). pro-,n»«'™* tudi takozvane "nevulli-porcija državljanov je bila 46.3 ve" mednarodne transakcije, kot odstotkov. Deset let poprej je proporeija za Jugoslavijo znašala odstotkov. Posebna tabela navaja d ljaustvo tujerodee v v starosti čez 21 let. in sicer za oba spola. Ti podatki so zlasti zanimivi z ozi-roni ua volitve, ker se ozirajo *ju tujerodne državljane volilne starosti. Tujerodnih belokožcev He mo- landranju mednarodne trgovine, škega spola) v starosti čez 21 let Zit deželo, kjer izvoz toliko nad-je bilo po Ijiid. štetju (i.707.404. ^rtljuje uvoz blaga, ti postavki Od teh je bilo državljanov pomagajo plača vati za del amen-4,217.675 ali 62 odstotkov. škega izvoza. Prvi papir je imelo 026.464. ino-J Izmed teli "invisible items" naj-zeiucev je bilo 1.433,309 in za večji_ je strošek turistov v iozem-218.156 se ni doznalo državljan-1 stvu. Kako važnost evroj>ske dr-stvo. ' žave nalagajo na te stroške, je , . ... oči vidno iz njihove turistične pro- Kar se tire Jugoslovanov bilo' , „ , . , .. . • i w -, • •, i pagande. \ sled depresije je stro- je lJb./.iJ moških rojenih v me- t ... , . . . - - t i 1 sek turistov leta 1031 znatno pa- jah današnje Jugoslavije, rez 21 i , , .. , ^ * .. .. , A . , .. , del napram prejšnjim letom. Tn-let starih. Od teh je bilo natura- . . 1 . . ^ .... .... .. . .. i. ,i__ . . . risti so lani potrosili .>j() inilijo- liziranih 60.234 ali 47.o odstot- , . . 1 . i ... - , - nov dolarjem-v inozemstvu napram kov. 24.620 je imelo prvi držav- „ . -en -i - ,. . - ... ^ - i>ovprecnemu strosku <60 nulijo- Ijanski papir. 29,.»62 je bilo tuje- ... ^ .. „ ^ . . - . . i . - I nov v prejšnjem petletju. Trosek rodcev in za 2206 je bilo držav- j ..... . ,. „ .. ameriških turistov v inozemstvu ljanstvo neznano. — Proporeija . . . , . . j je izavel rapidno rasti od leta 1023 naprej in dosegel je vrhunec leta 1020 z 850 milijoni dolarjev. Od tedaj je začel padati. Sicer število onih. ki potujejo v Evropo v takozvaneni "turističnem" razredu ni auatno' padlo in število potnikov tretjega razreda je celo ratstlo. ali število potnikov prvega razreda je znatno padlo. Kar se tiče dežH. kjer so Ame-rikanci pustili največ denarja, je •bila leta 1931 Kanada na prvem [mestu z 239 milijoni dolarjev. Za njo prihaja Francija, kjer so Amerikanci potrošili kakih 110 milijonov. Mijnogrede rečeno, ta znesek je le za 10 milijonov manj kot kar je Francija isto leto kupila od Združenih držav in več papeževem prekrasna pisalna miza iz ebeno vine, dedščina po papežu Benediktu XV. Najskromnejša je papeževa spalnica, kjer poh'g medeninaste postelje manjša omara in samo en naslanjač. Nad posteljo visi navaden križ. Papeževa kuhinja je bila poprej dokaj komplicirana. Obstojala je iz tako zvane dispenze. ki je preskrbovala papežu sadje. sir. sladoled, .slaščice, kavo itd. Tej kuhinji so bili dodeljeni trije u-službenci. zvani eredenzieri. Poleg n nekaj ^ spremilo njegovo krsto na že- kabinetu j? i, - J leznisko postajo. Dr. Miguel Angel Aguiar. konservativni poidanee iz liavane. ki je vodil lansko leto revolucijo proti predsedniku Machado. je peta t^seba. ki je p<»dlegla ranami. Policija jt* na pokopališču našla bombo z električno žico. < > pravih zločincih pa nima policija še nobenega sledu. Vsi 'voditelji raznih strank so pod strogim policijskim nadzorstvom. da so zavarovani proti terorizmu. POZIV 1 NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se ni so odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko m ur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči. [ Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-raoranivstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "GUas Naroda" NUGMuTONE j« Ime tonlkl, luujdte . nekega . zdravnika. ki « nedaj prodaj*., v vseh prvovrstnih lekarnah. NTGA TONE je ftplo-ina. tmikfc. Ona otivlja in ustvarja novo moč. Ne lemtfKe dndtilti'M sredstev, ka terih ufinek s<1n# v par urnh. XI TO A-TONE je ajunOna toalKn. Za « dolar zadostuj« za ei omwffn > sdravljenje. (Adr.) [ Grozdje! Grozdje! KAKOVOST LETOŠNJEGA GROZDJA JE NAJFINEJŠA V ZADNJIH 12 LETIH ' Cene so najnižje! PIŠITE ALI BRZOJA VITE DAXES! WALTER PREDOVICH 717 — 24 STREET SACRAMENTO, CAX. imajo velik uspeh i t ta tarja klicati. Dvakrat mi jf> z instrumPntOTn vročino pr«»m»*ril. pa ni vrdH. i> l»i mi mrzle () malo s česnom namazana, pa ne preveč mastna in n»' preveč pusta Ali imaš čikne ra .solato ali kislim krompirjem? Ali imaš kako drugo prato rad: teločjo aH pa kaj drugoga od prašiča ali «k1 stegna sploh? Vidiš, to jo prava Ijubozen. in s tom ti v fino sroa laliko postrežem. Samo malo rati me imej, pa se bodo nad nama nebesa odprla, in tudi kisle kumarioe ti b»»m sko-ina udiral a k vsaki jedi. ker seiu slišala, da j tli rad jos. •I«tson je tukaj, dragi Zgaga, in kmalu bo začela tuliti ostra zimska burja. Ali sp me res ne boš usmilil ter stopil z menoj v zakonski stan? Do advent a je še dovolj časa. d« bnrva v.se pripravila in nlccinan-dirala. da >e bova potem lahko gudirala -in bova kakor dva go-lobčka v jrorkem Ko»|o-bnjaku. C'e pa ne boš usliial moje prošnje. mi pravt>ea«w» sporoči, da bom dve debeli tnhni kupila, ki me I>osta ponoči mraza varovali. Torej odloči se. Zgaga, in po-.vej tisti, ki Te ljubi brez mej, ki misli nate noč m dan. Torej. eon»e on. Zgaga. 1 on! Tvoja Marjanca. D-AT Jgw TOR WTPM^r, OOTOBTO1, 1091 DAOf liV.ft» /U.VTELEJMOS llOMASO V: Blixn pokopalii*-*. prav mm kon-lmi vh.si, »ta pred zapiišeeno koeo s polomljenimi nkiik*ami >edela dva itiužika v k met i A i h stikiijirali, kadila pipe i» govorila s tihim glawm. To je bila >traža. ki je »"mala mrtvo truplo: v tej prazni koei je vi^el nbe&enee. — Xu, najslabša r»v j", ee 1110 ran Mraiiti mrtveca. — je dejal eden fc'ined stražarjev, kmeti«" v veliki ktmiiiati kučmi. Xjegov tovariši. visok. sulilja* kmet v Mik njen i čepici, je i je prva molčal, potem pn nehote dejal: — Zato .>i |ia lahk*> vsaj miren ; najmanj, kar moreš pričakovati od njega. je. da ti ne nlieži. — Tisto je 2e res, a.... — ozrl se je okrog s«»l>e in ni končal. Bližal *e je hladen jesenski večer. «• s«* zabavali. — IVlirn je, da v.^aj ljudi sli Min. malce Ik>Ij veselo je vendarle. — je dejal inu/ik v ku«'-nii. — Lani je mlinar utopil v j.....ni. Kaj praviš na to; kadar takol<» jtve«-«*r ^reni tu i m o t i-tejra kraja, —-m k;ir v»s trd. — Te b t mar Miedel, ko ni«o od njefa ostala niti ereva več, — je «|eja| vuMoki kmeti«'. pi]w> in gledal v stran. — Nič da ni i^talo.....\li pa l»i se sel na tistem k raju zvečer kopat .'.... Visoki kmet ni na to nič odvrnil. — Sam vem. da jH»knjniki n»* !»«»ta hkratu obrnila glavi p rot i koči iu začutila, kako s** jimi ježi jo lasje. — Smreka šumi. da bi jo vrag.. . — Vi š. tla ničesar ni in ne morebiti pa se boš vendar vso noč ta-ko-le vitel. Pa še pokopališče je zraven.... Xu nič ni hujšega od tega.... tedaj. ko S4> jf bilo komaj pričelo temniti, j** bil stopil na t"'- T do. ki je vodila mimo pokopališča., laztrgan človek velike postave, ves na ;»i»t'i ohrM&Vn. — «*den Lnn»»d ti«tili. ki >o j>«» porazu l>elih \ra-čali v svoje gnbernije in najrajši ! napravili velik ovinek, kadar so ■><•: pribli/. tli naselbinam, obl judenim j krajem. Sedel ji- v jar«*k pn-d pokopali- ' ščeni in čakal, kdaj se stemni, nato pa se je pripla7.il h koči na koncu vasi. l'-tavil -e je pred polom- je posve-škoda v/i-in je Kar v temi dezt-l v kočil v stran, sedel na tla in nekam ne-lepo pod viha I noge. Čeljusti so se mu treslf1. oči pa so divje gledale predse. Koliko ča-je minilo, tega ni vedel, /akaj časa ni bilo. Oči so se mu proti volji okrenib* v tisto smer. kamor ste se skrili strašni, kosmati bitji, ni jih mogel odvrniti proč. niti z roko niti z nogo se ni mogel ganiti. .Viti mežikniti ni mogel in požreti sline. In mahoma je ugledal tisto, na kar je malone čakal: od one strani sem. kamor sta bila izginila kt»s-matinca. je bilo slišati iztegnjene g!a>ove, kakor tla .se poti i sem eela reda kosmatincev. In na obzorju jesenskega neb.-i. ki -e je komaj ločilo ml črnini' zemlje, so se žr prikazale njihove glave. Rad bi ln'/jt!. toda. kakor t«» dostikrat /godi v snu. premakniti ni mogel niti enega uda. Iti vedel je. da jim itak ne bo ušel. Kakor je znano, je bil bivši kralj vžigalic. Ivar Kreuger. velik zbiratelj umetnin, dragocenost i in zlasti antičnega pohištva. Bil je tudi sam izredno dober poznavalec starin ter je imel izbran okus na redkosti. Prepotoval je vseh pet d .»lov sveta ter si na teh potovanjih uagromadil vso polno najrazličnejših dragocenosti. Te svoje u-moTiiine >i je dal spraviti na naj-inzličnejših krajih; najraje na svojih stanovanjih, ki jih je imel po *.s< h večjih mestih, zakaj po ho-te';h ni rati stanoVal. Sedaj pa l»o-(I.) vse te dragocenosti, ki pomenijo tes ogromno vrednost, prodane na dražbi. S to dražbo hočejo vsaj malo kriti velikanske Kreuger j eve dolgove. Do>edaj še ni znano, kje se bo dražba vršila. Najbrž bo en del dragocenosti prišel na dražbo v Stockholmu. druge dragocenosti, zlasti slike in dragi kamni pa bodo prodani v Parizu. V Stockholm se bo prodajala večinoma r:.*igova oprava in vaze. Ti pred-meti so res "izbrani z izrednim o-kusom. ti pa vršila v več e-tapah, najprej, v Stockholmu. nato v Parizu. Xi nobenega dvoma, da ho ta dražba največja dražba po svetovni vojni. ŽRTEV ZVERINSKEGA UMORA Ivan Telili, hlapec pri gostilničarju in posestniku Zadelu v Lev-eu pri Celju, ki ga j" nernan .storilce v spanju na podu napadel .-s sekiro, mu s tremi udarci razklal črepinjo in ga oropal, je v celjski , . .. . .bolnici podlegel strašnim poškod- ktitero latiko smatramo '.a najdra- i.««, 11.., i.,;-*,. , t • i J i mid. iirtiznistva je takoj po zločinu uvedlo obširni) preiskavo in Kreuger se jt- namreč mnt>go ba-J .1'* izvršilo več aretaeij. vd z umetnostno zgodovino ter -se na tem potlročjn zi'lo izobrazil, takt* da jt- lahko sam na vseh dražbah, k;tpoval umetnine, ne da bi mu! bilo treba pritegniti ir.vedenre. j Me«.I drugim s«, v njegovi zbirki! nahajajo tri slike «»d Tintor«-tta. ?! 'm« Teniera in tudi večje število akvarelov od Kemhraudta. Ti zad-! ("e/. minut') ga ImhIo našli. pa ven-1 Ijenimi oknieami. hotel >ein ga t iti. pa >e mu je /tlelo oči galiee in ji« kar ima itbuljeiie. jezik. Iiee. — >i kar bajto. ni-st-ni upal iti x temno ve/o. j Tipaje je našel nekaj, kar je Pramen na /apadn je ugasni!., hib* podobno pričnam. in legel. Takoj je postalo temneje iu hlad- Zadremal je bil že skoraj, ko je lie je. namah zaslišal neki trla* tam v ko- — In zdaj š«' vHer. kakor na- ln. Široko j«* odprl oči in ves pre-laač. — .je dejal mu&iček v ku»'-- -trašen sedel na pričnah. mi. — Xič ni *lnhšeea (x| teh »inrek Potem ni bilo slišati nič več. ^ njih .rmerom veter tako nalepi) Pričel je napett« prisluškovati, šumi. žvi/.ga. piska.... Tam /a vas- Xekje od zgoraj je prihajal tenak. jo, pri kapelici, so tudi -mreke. Zgodilo se je, da sern takole ponr»-či nel tod mimo. one pa m) šumele. — t»k-> te>oo mi je bilo pri >ren. najrajši hi napravil ovinek. — Ka j pa govoriš sam > o enem in iatem. >amt> dobro vt»ljn mi kvaril! Kmetič v kučmi ni nato dejal nič. le oknrg se je sj»et ozrl ill proti koči je pogledal. — Vsai dver bi bili lahkr čez tlau raprli..., S kakim kolom bi jo podprli. — Cetnu — Bolje bi bilo tako.... Cr se kaj »:godi. bova pa midva kriva — Kaj pn na j se z«rodi — Kdo ve, na »vetu je vse mo-«ro«V. Xu. nič slališega ni od tega. . r> bi bil vedel, bi bil talšel v mesto.... Sedel je v prejšnjem položaju, noge podvihane. dlani uprte v zemljo, zaradi Česar je bil videti, kakor tla s.- pripravlja na skok. Pri tem je ves čas šklepetal z zobmi, ki jih nikakor ni mogel zadržati. Slišal j«* hi-Mnlr. skoraj razumel J jih je, toda bilo je ko v snu. in prav nič ni mogel odgovoriti. Niti kretnje ni mogel napraviti. In vede] ji-, da nima zmisla odgovarjati. — Kaj je tam .' — so kričali glasovi prihajajočih. — Mrtvec se je odtrgal.... — (ilejte ga ! Glejte ga! Množica se je med tulenjem umaknila. — Ali ni nobenega pirha tu ____ Velikonočno jajce bi bilo treba vreči vanj. Očrta j krog!.... Krog! — Slamo je treba zažgati okrog | njega : — so '»d -vseli strani kričali glasovi. — Z gorjačo ga je treba u>eka- nji akvareli so bili najlepši okras breugerjevega .stanovanja v New ^ orku. Kakor smo /.i- omenili, ji* šved-ki milijarder imel po vseh \tčjih mestih stanovanja, tla je v pruneru poslovnega potovanja tam' stanoval Ta stanovanja so bila res j luksuzno in okn.siiti opremi jena J t:ik«i daje bili* vsako tako njegovo! stanovanje prava muzejska zbirka^ Tudi stanovanje v Parl'.u je bilo okrašeno z znamenitimi slika-! jača odskočila. — Hudiči, mar ne vidite • možak setfi! — j t- zakričal < glas. j — Sami vidimo, da sedi. toda da neki DRtlŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, 7ABAVE O GLAŠUJTE ■ * ----M "GtAS NAROOA" tm 5U ramo vrni* m SloraacfT fdloloM, CEHE ZA (KLASE SO ZMERNE piskajo'* šum. katerega vzroka ni mogel rjv.nnteti. Spet je legel na hrbet ill zami-žal. Pri tem je iztegnil noge iu glasno vzdihnil. Njegova noga se ie oprla ob neki predmet, ki je-}H>tl njenim pritiskom kmalu udaf. Potem ga je nekdo sunil v p je H ,,,lpjnjpra »™knila. — Pojdi, pojdi! Ni da bi gledal. — Počakaj malce, morda je pa le pravi človek. — Človek.... saj vidiš, da so vrata v bajto odprta. Lep človek!.... — Brez jajca ni nič. — Kdo si ? Hej. govoril! Mož je vedel, da ga izprašujejo. razumel, kaj ga izprašnjejo. pa ni mogel razkleniti čeljusti in je samo šklepetal z zolrmi. Nekdo je za žgal kup slame in j rdeč plamen je o*vetil njegovo div-• jo postavo, sedečo na zemlji. — Od zadaj pojdi, od zadaj! Ne hoj se! Močno udari! Po temenu! Mož je to slišal, pa vendar ni mogel obrniti glave, med tem ko je orjaški kmet stopil iz množice in se mu je z goračo v rokah pričel bližati od zadaj. — Ce je on, bo gorjača odskočila. je dejal neki glas. Mužik se je prikradel k na zemlji sedečemu. Samo še dva koraka. Vsem je zastala sapa. ko so videli. kako se dvignila težka gorjača. Naslednji trenutek se je zaslišal top udarec, kakor po loneu s smetano, in na zemlji sedeči se je zgrudil. — Ni on!.... — je kriknila množica in se oddahnila. Iz ruščine B. Z. Jk* ■aii mi Corota in Courbeta. (»lavni o-J kras stanovanja v Stoekholmu je bilo več slik Sehastiana tlel Pioni-j bo in Ruvsdaela. Kreuger je zbi-j r:! tudi skulpture. Dragoeene so zlasti ^ Rodinove skulpture. Pripravlja se tudi lastna dražba . za zgodovinske predmete, ki jih je zbiral Kreuger." Med temi prednic-j ti se nahaja zlata tab^iera. katero je Najioleon prnlaril maršalu Da-j vontu." Dalje kraljevski servis, ki je bil last kraljice Marije Antoinete.' Zelo dragocena je zlasti šatulja za cigare, ki je izdelana iz čistega zlata in kar posuta z diamanti. Ta šatulja je bila last ruskega earja Nikodaja II. in je na njej vdelan sledeči napis; "Svojemu ljubemu Nikolaju — njegova mati.*' To šatuljo je namreč dala carju Nikolaju TI. njegova mati kot darilo za rojstni dan. Prekrasni so tudi Kreugertjevi dragulji in okrasni predmeti. Med temi se nahaja zaponka velikanka m-o44 briljanti. dalje 5 ovratnic, od katerih je vsaka vredna več sto tisoč frankov. Tudi z dragocenimi briljantnimi prstani je bil Kreuger bogato založen, našli so jih v zapuščini kar 224 in poleg fega še CENA DR. KERNOVEta BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE KEAOLI) Bi*ne nam« $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West 18tta Streti New York Cits Poziv! Izdajanje lists je t zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi sla-1 bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. i- Uprava'ja.N, »» ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na mo£ Dim papirjn a platnenimi pregibi ...................................................7.5« P okrajni ročni zemljevid: Dravska Banovina ............................M Slovenske Goriee, dravsko ptujsko polje ......................................3$ Ljubljanske ln mariborske oblasti .3« Pohorje, Kozjak ........................ Celjska kotlina. Spodnje slovensko posavje ................................M Prekmurje in Medunrarje ___________31 Canada ___________________________________________4« Združenih driav, veliki __________________.41 Man ____________________________________________u Nova Evropa......................................M Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana. Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, vsaki po .................84 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia Ohio, New York — Virginia, Ohio, New York — vsa-ki po_________________________________________41 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke po 1 all 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandlrajta pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni a ceniku. Knjige potil jamo pottnlne prosto "GLAS NARODA" tU W. U ItrHI Božični Izlet v Jugoslavijo priredimo na našim rojakom poznanem parniku "PARIS' O« DECEMBRA Vozni list do Havre na parniku 14Paris" $77.— Železnica od Havre do Ljubljane---$ 14.73 Vozni list iz New Yorka do Ljubljane in nazaj do New Yorka s parnikom "Paris" samo--------$166.— i Davek posebej.) Pišite takoj za brezplačna pojasnila, da Vam pravočasno preskrbimo povratno dovoljenje, potne liste in potrebne vizeje. METROPOLITAN travel bureau 216 West 18th Street FRANK SAKSER New York, N. Y. MUZEJ BREZBOŽNIKOV V Mart-m |»«wl«>^jn Stra*tn«-?rit froviiia. V" kotu .-rdi \o.V-ma 1'ig'ira -ciiiKistana v M (»k vi j,, zdaj muzej niriiilia |»r«'vi»čami in brczb<»žnikov. Tudi tu >|>ada 1111*11 šteje, koliko >0 verniki «larovali v velike jiariuiok.sc n;iše dolie. kiijii dohn- iuimeip*. N;i miziri >«» kr»ž-dom molitve se je izpremenil v v uiki. polni M arih ear>kili novrrv. dež !n>rhr proti nji. V uiu/.rj .sr; iurd njimi .i»* «-el«. l»«tnk..vrt- /.a .*»<»(! j»ri«lr sko/.i rrrkvena vrata. V prrd- j nd»ljrv. < tli i'iiruri •>.. i-a/|o/eni a->ol.i jr blagajna, oh vlmdu >tojiI muleti /. rkinii <»faui;i >vetni-stra/a in o/iozarja ljudi, kje je; kov. -dike, košrki K ri^Tn^-vi^M kri-vIi'ckI. K<> stopiš v dvorano, te pre- it .senrtj najprej množica mladih po- >etnikov. V"«|^iiki ra/kazujejo ljudem i*astavljene predmete, (llav-0« namen muzeja je dokazati, da li<>L!a ni. J'rrjflrd st* /.arenja pri zoirki lo-t»anj. Tu >0 /.hrane iolianjr opic m predlii»torir-iie«fa človeka, ki naj I »utrdijo ,/natio p.mvinovn teorijo. Sledil /hirka predmetov domarejia kulta iu prvih k »rakov vcr>krpra ruta. Tu so domači ln»«»ovi. /.r■tv»•-uiki. >like. ki prikazujejo ohiruje preilnikov in primitivno ver.»k«, ži vi jen je itd. dunaki starodavnih mitov kakor da >o »tali od mrtvih uapolnjnjrjo cn kot »Ivoranc in tvorijo tehten ai-jrumrnt v l»i>ju l»r«»ti ven v KrL-tu-a. .Varavnasl pre.senet l.jivo je. k«ko .spretno sq tu zbran«1 slike, potrebne /a do>»-«»0 jrlavneg^a cilja. Tu je u. pr. re-produkcija znane .slike " l*ola*ra-lije v h". tak(mrti in vstajenje jrlavnib postav — je presenetljiva. Vodnik pripoveduje še pravljico o Adoiiisu. ki se konča z be>pdami: "Vidite, državljani, da sta obe pravljici podobni. Prva o Adonisu je bila že davno .splosno priznana /.a pravljico, druga je pa samo p^-j novitev prve." Pove še nekaj, kar pa doli /"lilji raznih velik« -ti. dalje »tat i>t ir-ne tabrlr. pt ika/.ujri krstu, poroki in drugih obredih. \a v-eh olikah j j«- naglašeiio. kako duhovnik prejema >v«ije plačilo. |{a/>tavljrni .-.» cerkv•■ni banderi. -vete podoba itd . vine.- pa carske krone in že.rIn <-ar-jev. kar naj pokaže odvisno-t eerk-ve ( pre-tola. Niti verskih >ekt ni.-o pozabili. V eni dvorani .-o razstavljeni prefl-meti, k' kažejo grozne običaje nekaterih fanatičnih -»*kt. ki .-e je pi-i>ti njim borila že carska vlada. V po>ehni dvorani so zbrani predmeti verskih kultov raznih veroizpovedi mohainetlan.-ke. jmioV^ke itd., kakor tudi v-r. kar naj prikaz«' cerkven« literaturo od smešne .strani. Zasmehovana je zlasti literatura "Angleškega svetofii-semsk^ga društva". Druge dvorane -o posvečene b'»jn proti veri. Tu so statistične tabel«* <> porastu zvez«* brezbožn ikf>*-. literatura, zabave z davnn znanim gesli, kakor: "Vera je opij za človeštvo" itd. Ivo bodo ustanavljali v .Moskvi muzej boljševikov, najdejo v muzeju brezbožnikov najboljši pri-! mer. Tako zaključuje popisovanje pa ni za naša ušesa, potem pa od- muzeja brezbožni kov neki tujec, ki vede po.-etnike v sledečo dvorano, -si je tn sodobno znamenitost iip- t Tu je prikazana cerkev kot tr-^ davno ogledal. NIW TOBK 55« """ * STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION, ETC.. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OP AUGUST 34. 1*l£. of Olas Naroda, published daily except Sundays and Holidays at Xtw York N. T. for uiu.brr 1. 1932. State of Neir York County of New York. Before me a Votary r-ublic In and for the State and County aforesaid, personalty appeared f.udwiir P*-nedik. who having been duly sworn accordfnff to lsw deposes and says th«.t he la tb« Business Manager of the Glas Naroda, and that the following Is.to the best of his kuowiedg* and belief, a true statement of the ownership, hianagement (and if a daily paper, the circulation) etc. of the a/oreeajfl publication for the date shown in the above caption, required bt the Act of August 24. 1912, embodied ln section 443. Postal Laws and Refutations, printed on the reverse aide of this form, to wit: 1. Tlu t the names and addressee of the publlsher.sdltor, managing editor, and business managers are: Publisher. Slorenic Publishing Company, 216 \V. IS Strt-et. New York, N. Y. Editor. Janes Terčelc. 216 W. IS Street. New York. N. Y. Managing Kditor. Jbtiez Ter.'ek. 21« W. 18 Street. New York. N. Y. Business Manager. J^udwtg Benedlk, 21« W. IS Street. New York, N. Y. 2. That the owners are: (Give names and addresses of Individual owners. «r, ir corporation, give Its nam« and names and addresses of stockholder* owning or t olding 1 per cent or more of the totaj amount of stock) Slovenk- Publishing Company. 216 W. IS St. New York. N. Y. Stwkhol«l«r: Frank Sak.xer, 216 W. » NONB 4 That the two paragraphs next above, giving the names of the owners, stockholders. and other security holders, K any contain not only the list or stockholders and security holders as they appear upon the books of the company, but also. U cases where the atoekholrier or security holder appears upon the books of tttfe company as trustee or In any other fiduciary relation, the nama of the person or corporation for whom such trustee is acting, is given; also that the said two pa**-graphs contain statements embracing »rr>ant\« full knowledge and bel»*f as to the circumstances and conditions under which the stockholders snu security holders who do not appear upon the books of the company ss trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner: and this affiant t:ae no rea3on to believe that any other person association, or corporation has any Interest direct or indirect In the said stock, bonds or other securities than as SS stated by him. That the average number of copies of each tssu^of this publication sold or distributed through the malls or otherwise, to paid subscribers during the (tar months preceding the date shown above .................................... s7SO (This Information la required from dally publications only.) Ludwig Benedlk. Business Sworn to and subscribed before me this 2like zadnje nedelje. Gnječa ljudi, pisane obleke, h ni e joči obrazi. Slišala je plesno «rodbo in šumenje nog in vse ljubeanjive besede, ki so ji govorili na uho. Zelo radi so jo imeli, vse se je trgalo za njo. Lahka kot pero je letela po gladkih tleh, njena postava je hitela iz rok v roke. kot cvetlični lirvt, ki ga žene veter. V najbolj divjem vrtenju je ostala pri svoji hladni svežosti; komaj elo redko. Pred kratkim je oče narekoval Malči pismo, v katerem pa ni bilo nič drugejra. kot: — Zdravi smo. — nato pa pridejo cele litanije daril, katerih .so«*i pri nji naročili. Nobene besede o tem. kar bi Mina rada slišala. In Mina je bila jezna, ko je prebrala pismo, katerega je s takim veseljem odprla. I*ri Bert i se priloži. Berta pa se smeje: — Nikar toliko ne zahtevaj! — Saj ni to! Pa da prav nič nc vprašajo za mene! —• E, kaj! Pošlji jim kaj in bo vse dobro. Materi sem že tudi neka i poslala. In zdaj je tako ljubeznjiva. * Berta je imela prav. kajti z materjo se je sedaj zelo dobro razumela. boljše, kot kdaj poprej, ko je bila doma. Gospa Fižgarjeva je šla j>o celi vasi in je kazala ruto, katero ji je hči poslala iz Zagreba. Zelo se je poKtavljala ž njo. Berta je kupila zidano, pisano ruto in še precej poceni. Prav rada je kupovala v zakotnih prodajalnah, kjer je bilo mnogo že obrabljene obleke. Z žareč i m i očmi je pregledala cedo zalogo. Mati in hči z velikimi in kuštraviiui lasmi sta ji voljno vse prinašale. Berta je tam mnogo kupovala. Ako si je kaj poželela, je mrala tudi imeli. Primerjala je to in ono, .se ogledovala v gledalu in prodajalka ji je znala s priliznjenimi besedami prigovarjati. Vsaka njena plača je šla za obleko. In pogoMo je že porabila predujem. Berta si je pri Mini mnogokrat izposodila denar. Sicer ji ni rada dala. toda ni si ji upala odreči. Kar se ni mogla premagati, da ji ne bi rekla: — Dobivaš sedemdeset dinarjev, petindvajset več kot jaz. — ne vem. kje pustiš. — Tudi jaz ne! — Berta se smeje. Denar ji je »kopnel pod prati kot sneg. Vedno si je morala kupiti kako sladkarijo: ni se mogla premagati. Pri stotnikovih ni imela dovolj jesti. Pri trgovcu je sicer vedno dobila poleg mila tudi kos čokolade, toda jo je pojedla v minuti in ie -vedno ji je krulil želodec. Sedemdeset dinarjev — s tem ni mogla izhajati. Morala je več zaslužiti! Gospa Režekova ji je svetovala, da naj počaka samo še za bo-rično darilo, potem pa naj takoj odpove službo. — Samo pazite, deset fduib za eno. Ko jo šlo leto proti koncu. Berti ni bilo posebno prijetno'pri lircu. Vedno, kadar je prišla domov, je kazala, da jo štiri vrste stopnic utrudijo, da bi milostljiva mislila, da so stopnice za njo pr«tveč. Zdaj pa je bil v hiši krap. ker sicer je bila vedno le kaka riba. ki je bila tzelo poceni. Kadovedni so stali otroci okoli kuhinjske mile: riba. živa riba! Velika žival, katere luskine so se svetile v zlatu in ki jt mogočno bila z repom. Berta odreže ribi glavo. — Ali »m* tudi na to razumete? — vpraša gospa stotnikova. leo ra trenutek pogleda skoai vrata v kuhinjo. — Gotovo. milosjUiva gospa! — Berta pa o tem ni imela niti pojma Toda kaj takef* pač ne. da bo priznala. In pripravi se, da postrga t. ribe luskine. — Živo očistiti luskin, potem gre dobro. — jf nekdaj slišala. ^ „ \ ... XDmlj« prihodnjič.) - KONEC KAMNIŠKEGA "KOFEMALNA" Kamnik, 16. septembra, j še iz predvojnega časa, ko se oseb-Šlavnega kamniškega vlaka, ki ni promet na kamničanu ni moje bil po vsej naši širni domovini gel niti primerjati z današnjim, j znan pd imenom "kamniški ko-! Prva leta po vojni sta bila jutra-fernaln", ni več. S prvim feeptem-'nji in.večerni kamniški vlak ta-, brom je prenehal voziti. Njegova obupna počastnost, ki je bila kot nekak -veren simbol kamniške po-čaisnsti, je postala že proverbi-jalna in naš kamničan je bil v železniškem prometu kot nekako predpotopno čudo, ki je vzbujalo občudovanje in posmeh vsega sveta. Čudovite zgodbe so pripovedovali o kamniškem vlaku in humoristi so kar tekmovali med seboj, kdo ga bo bolj osmešil. Ce si se kje predstavil, da si iz Kamnika, je družba takoj počila v smeh in marsikdo ti je ročno postregel z zabavno zgodbo o kamničanu, da nisi vedel, ali bi ise jezil ali smejal. V takem primeru se seveda najbolje izmažeš, ako tudi ti poveš iz slavne zgodovine kamniškega vlaka kak vesel dogodek, saj jih je na izbiro. O sloviti dirki med kravo in kamničanom ste gotovo že slišali. Zgodilo se je to menda med vojno, ko lov za rekordi ni bil še tako v modi, kakor danes. Hudomušni kravi. Ui se" je pasla tam ko polna, da se je sprevodnik komaj preril po hodniku, da je pregledal karte. Število potnikov so posebno pomnožili delavci in dijaki, ki se -vsak dan vozijo v Ljubljano. Vlak. ki je Vozil v desetih nabito polnih vagonih fiOO do 700 potnikov, je bil tako obtežen, da na črnuškem klancu večkrat pozimi ni mogel speljati. Sredi klanca se je ustavil in je moral včasih celo po dvakrat daleč nazaj, da je dobil zalet in srečno prrvozil na vrh hriba. Hu-domušneži so rekli, da hodi kamničan nazaj "po sapo". Potniki, ki so bili navezani na vsakodnevno vožnjo v Ljubljano, so bili težko prizadeti in so vsak dan izgubili mnogo časa. Osebni vlak je rabil za 22 km dolgo progo celo uro in 15 minut, to se pravi, da je napra-vil povprečno komaj 18 km na uro. Vse. kar so v 10 letih napravili na kamniški progi za izboljšanje prometa, je bila uvedba jutranjega dijaškega vlaka in dveh mešancev Opohlan-nki. ki je odhajal iz Ljubljane ob nekje okrog Črnuške postaje, je 13 in s katerim so se vozili naj- nekoč prišlo na misel, da bi se po skusila v hitrosti s kamničanom. ki je ravno pri vozil na postajo. Postavila se je sredi točasna *_ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, John Polantz. Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. Kopriyftek Midway. John 2ust Moon Run. Frank PodmllŠek Pittsburgh, 2. Jakshe, Vine. \rfc r. Pogačar Pres*.o. F. B. Demshar Reading. J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico. J. BkerU Fr 8chifrer West NewWn, Joseph Jovax* Wlllock, J. L'eternei JTAH Helper. Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik tn Jos Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST ALUS Frank Skok WYOMINO Rock 3prings, Louis Tauchar Dl&mondTlUe. Joe Rollch 13 novembra: Vuloania v Trst Heutschland v Cherbourg 18. novembra: Olympic v Cherb mrg Europa v Bremen 19. novembra: Con te d i Savoia v Genoa 23. novembra: St. Louis v Cherbourg Pres. Harding v Havre 24. novembra: Gen von Steuben v Bremen 25. novembra: Bt rengariu v CherlH.urg 26. novembra: Champlain v Ha.vre Augustus v Genoa Majestic v Cherbourg 23. novembra: Bremen v Bremen 30. novembra: N«-tv York v <"h-rboiirif Manhattan v Havre Statetiilam v Boutogn«- *ur Mer 1. decembra: Rex v Genoa Stuttgart v Bremen 2. decembra: liumerb' v Cherbourg 6. decembra: Salurnia v Trst T. decembra: I'ur-.p;i \ Br« tnen J "res. It.......... v Havre 8. decembra: Berlin v Bremen 9. decembra: 1'AltIS (BOŽIČNI IZLET> ll.ivit? Albert Ballin v Cherbourg Olvmpii- v Cherbourg 10. decembra: l Kom.c v Genoa 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. decembra: Majestic v Cherbourg Bereiigaria \ Cherbourg 15. decembra: c "ont»•
  • l»nd \ Cb»-rl»o'irie 22. decembra- l>re.tde:i v Bremen 23 decembra: f'hamp'.iin v H tvr» Hornerie v «*herlK>urg 27. decembra: Kur