GLASILO KRAJEVNE SKUPNOSTI TRZIN LETNÍK V - 2, FEBRUAR 1998 Kultura v Trzinu nekoč in danes Karei Jerič: Namig iz vesolja Gradnje obveznice ne bo nič več ustavilo Igrice s športnim centrom Znlžanje obrestnih mer v LB -banki Domžale Trzin, Ljubljanska 24 tel.: 061/721 720 lax: 061/712 03: œp^BITE: Samo Wí fordu: 'revzem vozila brez plačila Trgovina: 061/722 777 prodaja vozil: 061/712 234 Auôi DOMŽALE AVTO SERVIS DOMŽALE Ljubljanska 1, 1230 Domžale, tel.:061 716 185 "NOVO" PASSAT VARIANT KONKURENČNOST ZAJAMČENA! NA ZALOGI VSA VOZILA IZ PROGRAMA VW. AS MISLI NA VAS Servis Trzin Banka Domžale sporoča, da je v januarju 1998 ponovno znižala obrestne mere za potrošnike in stanovanjske kredite občanom POTROŠNIŠKE KREDITE dobite že po 6% obrestni meri STANOVANJSKE KREDITE dobite že po 8.5% obrestni meri Vabimo vas, da se oglasite v eni izmed enot banke in začnete leto z uresničitvijo vaših načrtov in želja LB - Banka Domžale d.d. SNEMITE MASKE - VSAJ ZA PUSTA! Za kulturni praznik smo bili, da, drage Jame in gospodje, verjeli ali ne, kulturni! Vsaj nekateri, pa čeprav je bila nedel-,Kulturna proslava v trzinski dvorani je p.. k.izala, da Trzinci še lahko, če hoćemo, pripravimo tudi kulturno prireditev, ki zadovolji lako stare klasike kot mlade avant-gardistJ Predvsem pa je pokazala, da so v 7 r/mu še mladi talenti, na katere kuiturniki |l h liko računajo. Glede na Slevilo prebi-. „v» našega kraja pa je proslava v dvorani Kl D-a zajela le majhen odstotek krajanov, vsi drugi so lahko kasneje izjavili, da se v I r /inu na kulturnem področju ne dogaja me. l'pamo, da so praznik poživili vsaj s lakšntí zdravljico. 1 iidi uvoženi praznik - valenlinovo, so, vsaj iit-kjleri, lepo praznovali, kar se je še zlasli l«,/iuilo pri cvetličarjih in gostincih. Mladi m.' /j svoje simpatije množično kupovali sri-kv, kot že prejšnja leta pa so tudi zdaj, prtdvseni ženske, v stilu osmega marca najbolj zahtevno pričakovale priložnostne I*', ornosti. Moška emancipacija je še da-lić! Precej jih je to ugotavljalo kar za šankom. . .iselem razpoloženju so se začele tudi M.lske zimske počilnice, ki jim pridevnik nili ne odgovarja najbolj. Sneg bo, • : je ÏK običaj, zapadel šele po počitnicah, kn že nihče ne bo več maral. Zelena zima pa gre še kako na roko grad-bincem in cestarjem. Vzporedna dvopasovni-ca ceste proti Dobravi vse bolj kaže, kje se bomo poslej vozili v Ljubljano, gradbinci pa odločno izjavljajo, da njihovega delà zdaj ne bo zaustavilo nič več, pa če dobijo le delno dovoljenje za nadaljevanje del. Tišti, ki so se najodločneje upirali obvoznici, naj bi zdaj imeli le še zadnjo priliko, da dobijo kolikor toliko ugodno ceno za svojo zemljo. Če je ne izrabijo, bodo lahko le še bolj zagrenjeni. Že dalj časa pa nas većina z nestrpnostjo pričakuje pusta, praznik šem in norcev. Prijetno bo v vrtcu, maškarado bodo imeli v šoli, v KS |>a upajo, da bodo vsaj za pusta nekateri sneli maske in da bomo le viděli, kdo stoji za celoletnim cirkusom o delitvi in porabi skupnega občinskega denarja. Nekateri namreč skozi vse leto nosijo maske pravičnikov, dobrolnikov in demokralov, barvajo se z barvami vseli vrst in (rosijo naokrog varljive bleščice, v zakulisju pa vlečejo nitke in kričijo: "The show must go on! Predstava naj gre dalje!" Urednik — 12 VSEBINE: JUS HEJ NI OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRZIN INTERVJU - BOJAN HRIBAR: TRZINSKI SMUČARSKI UP PRVO ODPRTO PRVENSTVO TRZIN A V ŠAHU DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI OltSEV - glasilo KS Trzin Gkivni in odgovorni urednik: Miro Stebe Clani uredniškega odbora: 'on... Ipjvec, uria Mandetjc, Nuša Matan, MuiiC. Viktorija Peťnikar - Oblak, Mou* Sťnka in Joie Štih Tchnično urejanje- tmu P,¥« Fotografiji: Kuťigaj Lek toriranje: Lukan Tlsk: .Trading d.o.o.. Ljub.jana Naklada: "OOlWodov Bnluat meseinc in 9a dobijo Sospodinistva in podjetja v Trzinu. 'SSN 1408-4902 " - " ' '^sZT', " kuhuro R1»M*«: Slovenije ada, piecuje 6% devek od prometa PRIHODNJE LETO BOLJŠE TELEFONSKE POVEZAVE INTERVJU - URŠA MANDEUC: PLES JO SPREMU A ŽE OD MALIH NOG VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV Slika na naslovnici: Hopsasa, risasa, pustna nedelja -lan serti bil špeha sit, letos pa zelja ... Priznajmo, da mora člověk, ki želi biti med Ijudmi srečen, docela omrtvičiti nekatere dele svoje duše. ŠE PREŠEREN BI ZAPLOSKAL PRVI TRIMESTER JE ZA NAM I INTERVJU - JANEZ ŠTEBE: NAJ ZDAJ PO SVOJE POPRIMEJO MLADI (Sebastien Nicolas Roch Chamfort) (foto: Mojca) Vset»» ženám in dehletom, našim sohrajanhum želi uredništvo Odseva prijetno praznovtmje 8. marca - dneva žena! FINANČNÍ NACRTI IN ZELJE SO KOT DIM, ČE NISI PRI KORITU Svet KS Trzin je na svoji 17. redni seji 11. februarja obravnaval nekaj zanimivih tem. Med drugim so člani sveta pregledali in potrdili prihodke in odhodke KS v preteklem letu ter potrdili poročilo inven-turne komisije. KS razpolaga z relativno majhnimi denarnimi in gmotnimi sredstvi, zato v poročilih ni bilo nič posebej pre-tresljivega. Precej bolj pa se lahko zamislimo nad primerjavo predloga naložb v Trzinu, ki ga je pripravila KS, in naložbami, ki jih je predvidel osnutek proračuna občine Domžale za leto 1998. Potrebe in želje Trzina KS je med naloge, ki bi jih želeli opraviti letos, zapisala, naj bi nadaljevali z obnovo Jemčeve ceste, obnovili naj bi cestne poži-ralnike in pločnike v naselju Trzin - Mlake, poskrbeli za povezavo med OIC in preostalim delom naselja, uredili hodnik za pešce na celotni dolžini Mengeške ceste do ineje z občino Mengeš, asfaltirali cesto do vodnega rezervoarja, asfaltirali konca Mlakarjeve ulice in Ulice pod gozdom, asfaltirali priključek od Brodiča do Jemčeve ceste in asfaltirali cesto do bodočega športno rekreacijskega središča. Uredili naj bi tudi drenažo in odvodnjavanje meteorne vode pred cerkvijo v Trzinu ter uredili razsvetljavo na Jemčevi cesti in ob cesti v bodoči ŠRC, poskrbeli naj bi za sanacijo kanalizacije v naselju Trzin - Mlake, na-mestili nadzemne hidrante, obnovili vodovod na jemčevi cesti in v novem delu Trzina, ob tem pa naj bi tudi preverili zmogljivosti vodovoda in povećali rezer-voarske zmogljivosti in med drugim tudi zgradili nov rezervoar. V náčrte so vkijučili plinifikacijo naselja in navzavo plinskega omrežja v Trzinu na enega od sosednjih omrežij. Predlagali so, da bi letos naredili projekte za bodoči športno rekreacijski center Trzin, da bi določili lokacijo in pridobili dokumentacijo za pokopališče v Trzinu, v nacrte pa so uvrstili še več drugih potreb kraja. Predvsem že znane zahteve Tisti, ki se že dalj časa ukvarjajo z urejanjem razmer v našem naselju, so hitro opazili, da se kar precej postavk, ki so jih na KS zapisali v predlog investicij, že več let pojavlja v takšnih letnih načrtih investicij Trzina in da je za nekatere občinski svet v prejšnjih letih že obljubil denar. Ore pravzaprav že kar za dolgove iz prejšnjih let. Tu naj med drugim omenimo tudi zahtevo po dokončanju vseh pogodbenih obveznosti do investitorjev v OIC Trzin in uresničitev vseh ostalih obveznosti, ki jih v Trzinu še ni izpolnil Sklad slavbnih zemljišč. Za vse investicije, ki so jih v KS predlagali, da bi jih uvrstili med načrtovane naložbe, ki jih krijejo s sredstvi iz občinskega proračuna, bi v Trzinu po teh načrtih potřebovali 103.838.200 SIT, kar v primerjavi z denar-jem, ki odteče iz našega kraja, niti ni tako veliko. Letni proračuni novih občin, ki so po velikosti in gospodarski moči primerljive s Trzinom, se gibljejo okrog 400 milijonov SIT. Občinski pogled na naše potrebe Občinsko vodstvo pa je v osnutku letošnjega občinskega proračuna, kot kaže, brez posebnih pomislekov preskočilo večino trzinskih predlogov in zahtev - celo tistega za delno financiranje našega glasila. Med projekti so upoštevali le pripravo projekta za povezavo med OIC in preostalim Trzinom, za kar naj bi porabili 200.000 SIT. Pri reševanju cestne problematike v naselju so upoštevali |t zahtevo po dokončanju sanacije Jemčeve ceste - za to naj bi namenili 7 milijonov SIT, strinjali so se s sanacijo kanalizacije v Mlakah, vendar za to ne bi namenili 18 milijonov SIT, kot je predlagala KS, ampak le 13 milijonov. Pri javni razsvetljavi so pristali le na ureditev razsvetljave na Jemčevi cesti, vendar so tudi tam za polovico znižali postavko. Kar se tiče vodooskrbe, so pristali na sanacijo vodovoda v novem Trzinu (5 mio SIT), za plinifikacijo niso pripravljeni nameniti ničesar, v načrt pa so sami vkijučili izdelavo zazidalnega nacrta za območja T3, T5 _ TI2 ter zazidalnega načrta v OIC za cesto Gmajna in del cest E, kjer naj bi uredili tudi kanalizacijske in električne priključke ter plinovodno in vodovodno zanko. Osnutek občinskega proračuna, ki pa še ni sprejet -lahko ga še oklestijo, tako določa, da bi za reševanje trzinske problematike namenili 116.200.000 SIT. V KS ugotavljajo, da osnutek sicer ne upošteva trzinskih zahtev, če bi iz občinskega proračuna v Trzin res prišlo toliko denarja, pa bi bilo to naravnost fantastično, saj se kaj takega še ni zgodilo. Načrti so vedno eno, tisto, kar se uresniči, pa povsem nekaj drugega. 0 tem smo v Odsevu že pisali in opozarjali, da občinski svet vedno v svoje nacrte uvrsti določene naložbe v Trzinu, ki pa jih ne uresniči. Denar, ki je ob sprejemu proračuna vsaj navidezno pravično razdeljen med porab-nike, kasneje namreč zaradi najrazličnejših izgovorov preusmerijo drugam - največkrat v Domžale. Trzinci pa ostajamo z dolgimi nosovi in dolgovi, ki se iz lela v leto kopičijo in čakajo, da se stvari rešijo same po logiki razvoja. Miro Štebe TRZINSKI PRAZNIK BO DOLG Na KS se že pospešeno pripravljajo na prvo prazrfovanje novega krajevnega praznika - 15. maja, dneva, ko je bilo pred 725 leti prvič omenjeno ime našega kraja. Obletnica priča o dolgi zgodovini Trzina, čeprav je znano, da je bil kraj naseljen verjetno že precej prej. Vodstvo KS je povabilo na sestanek pred-sednike vseh trzinskih društev in predstavnike vrtca in osnovne šole ter z njimi spregovorilo o tem, kako bi kar najbolje pripravili prvo praznovanje trzinskega praz- nika. Vsi so se strinjali, da je datum praznika dobro izbran, napovedali pa so, da se bodo v praznovanje vključila vsa društva in da bo praznovanje trajalo dalj časa - vsaj cel teden, če že ne kar mesec. Dogovorili so se, da bodo vsa društva in izobraževalne ustanove pripravili svoje programe s predlogi prireditev, ki jih bodo pripravili v počastitev praznika, osrednja prireditev pa bo slavnos-tna akademija. KS namerava v času praznovanja najza-služnejšim Trzincem podeliti priznanja. Pred- loge bo zbrala posebna komisija, ki so je sestavili na seji sveta KS, ob tem pa pozi-vajo tudi vse krajane Trzina, da na KS posredujejo svoje predloge, komu od Trzincev bi bilo treba dati priznanje. Komisiji bo pretehtala vsak predlog, o dobitnikih pi bo nazadnje odločal svet KS. Ob tej priložnosti bodo tudi posamezM trzinska društva podeljevala svoja pf'z" nanja. V prihodnji številki Odseva bom" verjetno že lahko podrobneje pisali o pr°" gramu prireditev ob jubileju Trzina. PRIHODNJE LETO BOLJŠE TELEFONSKE POVEZAVE Na elane uredništva se večkrat obračajo krajani, ki imajo težave s pridobivanim novih telefonskih priključkov in tudi Id jih motijo "dvojčki". Želeli smo „..o vsaj malo osvetliti, zato je bilo zelo ;-r.".došlo, ko sta predstavnika Trzina -edsednik sveta KS Tone Ipavec in svetnik v.me Mesar, ki sta oba tudi člana ured--iivsa odbora Odseva, v začetku februarja (- »kala sedež podjetja Telekom Slovenije Ljubljani. V pogovoru z vodjo investicijsko -mine službe ing. Ivanom Usenikom je m- Ipavec najprej představil gradbene . rte v Trzinu in pri tem opozoril, da bo v iki'ffl v našem naselju potrebnih vsaj še i ' novih telefonskih priključkov. : iiir Usenik pa je povedal, da so lani v . nidi v OIC Trzin namestili novo tele-- ;■) digitalno centralo z zmogljivostjo -(iii priključkov. Zdaj je nanjo priključe-k 700 telefonskih priključkov. V OIC , .radili tudi telefonsko kabelsko kanali-iju in kabelsko omrežje. Telefonsko om-. v v starem delu Trzina je zdaj še vezano Uk'fonski centrali v Domžalah. Ena od • central, ki ima zmogljivost 3.000 pri-• . uvkov, je še analogna, kar za naročnike ■ :i»'ni slabše, manj kakovostno servisiran-|i i'i številne dvojčke, druga, z zrnogljivost-'"'.fM)0 priključkov, pa je že digitalna. Zdaj v Telekomu Slovenije na našem območju osrednjo pozornost namenjajo modernizaciji telekomunikacijskih zmogljivosti na območju občine Lukovica (telefofonska centrala in omrežje Blagovica, Trojane, Krtina in Moravče). Projekt za dopolnitev telekomunikacijskega omrežja celotnega območja Trzina (OIC, Trzin Mlake, stari del z vključno bodočim centrom T3) bo predvidoma izdelan do konca letošnjega junija, nakar bodo začeli pridobivati soglasja oz. podpisovali pogodbe s komunálními podjetji in z vsemi lastniki zemljišč, po katerih bodo razvejane nove telefonske napeljave. Predvidevajo, da bodo vso potrebno lokacijsko dokumentacijo z grad-benimi dovoljenji zbrali do pomladi 1999, kar pomeni, da bi v prvi polovici prihodnjega leta lahko začeli z deli. Gospod Usenik je med drugim poudaril: "Z veliko verjetnostjo lahko trdim, da bo projekt rekonstrukcije lelefonskega omrežja za celot-no naselje Trzin nakazal smotrnost povezave k Ljubljani oz. centralo v Piramidi in da bo telefonska meja z domžalsko centralo v Depali vasi." S priključitvijo tudi preostalih telefonskih naročni-kov v Trzinu na centralo v Piramidi - se pravi na ljubljansko omrežje, bi tudi v domžalskih cen-tralah sprostili lepo šlevilo telefonskih številk za nove naročnike, z izgradnjo novega telekomunikacijskega omrežja ter priključitvijo na digitalno centralo v Trzinu pa se bo izboljšala tudi kakovost zvez 1er prepustnost omrežja - tudi za sedanje telefonske naročnike (zaradi digitalnih zvez in ukinitve dvojčnih priključkov). Podrobnejše informacije bodo krajani oz. bralci Odseva lahko dobili po izdelavi nave-denega projekta. Studentski Sertis DOHODNINSKA NAPOVED ZA STUDENTE IN DIJAKE "asarju, kar je cesarjevega," že nekaj let velja tudi za ;ake in študente. Do 31. marca letos morate študentje in dijaki, ki ste v letu 1997 zaslužili več kot 51% ■ prečne bruto letne plače v RS, ODDATI dohodninsko 'apoved. Tišti, ki ste zaslužili več kot 62% povprečne ' - bruto plače v RS, boste morali po odmeri "davkariji" dohodnino tudi PLAĆATI, kšni so ti zneski (51%, 62%) in koliko je vsak od vas ^o zaslužil preko Študentskega servisa Domžale, vas bomo s pismom obvestili v februarju. ua se boste lažje znašli v davčni zmešnjavi, uvajamo iA STUDENTE IN DIJAKE - ČLANE ŠS DOMŽALE, brezplačno telefonsko številko: 080-12-04, -amenjeno DOHODNINSKEM SVETOVANJU. ' - • cia pa se lahko oglasite tudi na servisu, kjer boste ■ 1 Potrebne informacije za izpolnitev dohodninskega ^.a. Vsi, ki imate dostop do Interneta, lahko na naših - s^m straneh (http://www.studentski-s-domzale.si) ■ '"3fh "»onnacijah dobite tudi informacije v zvezi z napovedjo dohodnine. • se študente in dijake prisrčno pozdravljamo! Studentski servis Domžale! domžale ■■pnll Mfljtnlct Vato, tau 711-790 TH3m ________jí ua ca Na željo ti zaduženi DENÁR za vra boljfo podjetja naktO»mofAICOI po prejemu poirjana napoJnk» V CXLOTNEM ZMSKU. [PERMANENTNO NAPOTNICO « po nemoj » wsek nsesea émesn aB v _ Odprtokxt ■ kaj vsi ■ VUHKO OPRÁVÍ1 sa INTERNETU KO ZOWNA m DOVOU.. (vžbnftsv, prosta dala, napotnics...) GRADNJE OBVOZNICE NE BO NIČ VEČ USTAVILO Zima, ki lo ni, in lepo, suho vreme gresta krepko na roke gradbenikom, ki zdaj že z vso paro gradijo bodočo šti-pasovnico od Dobrave do Trzina. Bralci nas večkral sprašujejo o podrobnoslih glede gradnje (e cesle, zato smo se z nekaterimi vprašanji obrnili kar na strokovnjake Družbe za državne ceste, ki bdijo nad projektom. Vodja projekta in-vestitorja inženir Božo Kordin nam je na vprašanja odgovoril kar pisno, v trzinski Piramidi, kjer je zdaj sedež operativnega vodstva projekta pa smo se pogovarjali s tremi najodgov-ornejšimi možmi za delà pri gradnji obvoznice Trzina: inž. Borisom Fakinom (DDC d.o.o.), ki je vodja projekta, inž. Mihom Avanzom (DDC d.o.o.), pomoćnikom vodje in inž, Janezom Pugljem (PNG d.o.o.), odgovornim projektantom. Kot smo poročali že v prejšnjih številkah, pogodbena vrednost za celotno rekonstrukcijo M 10 znaša 1.633.394.956 SIT, od tega delež občine Domžale na osnovi sofi-nancerskega sporazuma znaša 147.401. 935 SIT, delež mestne občine Ljubljana pa 50.956.931 SIT. Celotna izgradnja naj bi trajala 14 mesecev od podpisa pogodbe, ki so jo podpisaii konec lanskega novembra. podpisanih sporazumov o přenosu lastništva zemljišč za potrebe ceste. Upajo, da bomo z lastniki spornih zemljišč še vseeno dosegli sporazume, če pa to ne bo mogoče, bo stekel postopek razlastitve. To je že tako daleč, da iz izkušenj, ki jih imajo ob podobnih V marcu zagotovo gradbeno dovoljenje Zanimalo nas je, ali so že uspeli rešiti vse zaplete v zvezi z odkupom zemljišč na trasi bodoče obvoznice. Inženir Fakin nam je povedal, da občina Domžale še pridobiva zemljišča. Težave so še vedno na približno kilometru bodoče šliripasovnice, predvsem pa z zemljišči na območju od Depale vasi proti naselju Trzin. Na preostalih delih trase imajo sicer priđobljeno večino zemljišč, z nekaterimi lastniki pa še nimajo primerih, vedo, da bodo razlaslitveni postop-ki na sodišču končani že do konca tega meseca. Sodišče pa bodo zaprosili za uporabo zemljišč še pred pravnomočnostjo sklepa o razlastitvi. Pri tem se lahko sklicujejo na člen zakona, ki predvideva, da v primeru, če bi lahko nastala večja gospodarska škoda, sodišče lahko dovoli uporabo zemljišč še pred ravnomočnostjo njihovega sklepa. "Po optimistični varianti ocenjujemo, da bomo do konca februarja ali pa v začetku marca dobili dovoljenja za uporabo vseh potrebnih zemljišč. Kar se tiče gradbenega dovoljenja, smo dosegli, da nam ga bodo pristojni organi izdali v najkrajšem času, saj so vsa druga potrebna soglasja že pri-dobljena. Tudi če ne bi v tem času uspeli doseči vseh soglasij z lastniki zemljišč, bomo dobili gradbeno dovoljenje, sicer ne celot-nega, ampak le delnega. To pomeni, da bomo imeli pravico do začetka del na zemljiš-čih, ki smo jih nesporno pridobili za potrebe rekonstrukcije ceste M 10. Na tistih delih trase bomo lahko začeli s pripravljalnimi deli za dokončno gradnjo. Trdno smo prepričani, da bomo v začetku marca že imeli neko gradbeno dovoljenje za začetek del. Delno dovoljenje bomo imeli v vsakem primeru. Po optimistični varianti, bomo z lastniki zemljišč še dosegli soglasja, po slabši varianti pa bomo do takrat imeli samo del zemljišč in bomo morali še počakati do razglasitve sklepov sodišč." Naši sogovorniki so povedali, da vedo, dj nameravajo nekateri lastniki nagajati dt, konca, ob tem pa so poudarili, da imajo kmetje zdaj zares zadnjo možnost, da & svoja zemljišča iztržijo vsaj kolikor tolike ugodne cene, če bo prišlo do razlastitve, M bo ta cena precej manj ugodna. Tudi nadomestne gradnje ne bodo ovira Povedali so nam tudi, da še vedno niso podpisani sporazumi z lastniki hiš, ki jjh bodo morali zaradi obnove ceste porušiti. Nekateri bodo dobili samo odškodnine, z nekaterimi pa so se dogovorili za nadomestne gradnje. Nove hiše jim bodo postavili na t.i. območju T 12, to je na območju med OIC in preostalim delom naselja, nekaleri pa so se odločili, da bodo gradili na parcelah izven območja Trzina. Ker je zdaj že premalo časa za pravočasno gradnjo nadomestnih hiš, bodo nekatere družine, ki jim bodo podrli domove, za-časno naselili v nadomestnih stanovanjih, ko bodo nove hiše zgrajene, pa se bodo preselili vanje. Na Državni družbi za cesle ne pričakujejo, da bi še lahko imeli težave z "rušenci", povedali pa so nam, da ti še niso dobili odločb za spraznjenje hiš. Preusmeritev prometa v dveh urab Izvajalci del so najprej začeli gradili dodatna dva pasova bodoče štiripasovnice. Uredili ju bodo do konca, tako da bosta vozna, nato pa bodo promet preusmerili na no« vozna pasova in obnovili še oba pasova sedanje ceste. Zagotovili so nam, da bod« promet lahko zelo hitro preusmerili z ene ceste na drugo. Ko bo vse pripravljeno, b" to le še stvar največ dveh ur. Pričakujejo. da zaradi preusmeritve prometa na no« dva pasova ne bo težav. CPSEV ko bodo pridobljena vsa zemljišča, v. začeli prestavljati železniško progo na - m obrobju Trzina, saj bo nekako po nji trasi proge potěkala štiripasovna znica. Po nekaterih napovedih, ki smo dobili, bi s prestavljanjem železnice ku začeli že v marcu. Ko bo železnica stavljena, bodo lahko začeli graditi tudi .-.> Na tem delu obvoznice bo treba . ...liti ludi nov most čez Pšato, vendar so i:: xigovorniki zatrdili, da most žanje ne prav posebna ovira in da ga lahko - -iavijo že v dveh mesecih. Opustili bodo dva odseka magistralke K" bo zgrajena obvoznica, bosta dva delà danje magistralke M 10 nepotrebna in hi ceslišče tam odstranili, zemljišče pa kvalificirali nazaj v kmetijsko. Pri tem v a odsek obstoječe ceste M 10 od .itka rekonstrukcije pri Depali vasi do za Mengeš in za odsek od sedan-! križišča za naselje Trzin - Mlake pri •'.i v smeri proti Ljubljani do tam, kjer - obvoznica preko sedanje ceste nekako na območju Baron bara prešla na južno obrobje Trzina kot obvoznica. Če gledamo iz Trzina proti Ljubljani, bodo hiše na levi strani: Bajčeva, Mrvarjeva in Vi-larjeva porušene, hiše na desni strani, gre predvsem za Mušičeve (Blaževe) hiše, pa bodo izgubile neposredno povezavo z M 10. Prebivalci tistih hiš bodo dobili izvoze na Kidriče-vo cesto. Neposrednih zasebnih priključkov na obvoznico ne bo. Z lastniki tistih hiš naj bi se že dogovorili, kako jim bodo na stroške projekta uredili izvoze na Kidričevo ulico. Glede prekvalifikacije zemljišč nazaj v kmetijska zemljišča pa nam je inž. Fakin dejal: "0 opuslitvi kakšnega delà državne ceste odloča vlada na predlog ministrstva za promet in zve ze. Mi bomo opustitev omen-jenih dveh delov cesle predlagali, vlada pa bo o tem sprejela dokončni sklep." Povezovalka v domeni občine Zanimalo nas je tudi, kdaj bodo začeli graditi povezovalno, servisno cesto med OIC in preostalim delom Trzina. Ker je izgradnja te ceste sestavni del projekta, naj bi jo dogradili še lelos, vendar so nam predstavniki DDC povedali, da je gradnja te cesle predvsem v pristojnosti občine. Od nje bo odvisno, kdaj bo cesta zgrajena. Stari Trzinci so Irdili, da so takral, ko so prvič asfaltirali cesto M 10 od Trzina proti Črnučam, zaustavili naravne pretoke vode na tem območju in da je ozemlje po tem poslalo še bolj močvirno, kot je bilo. Zanimalo nas je, če bo mogoče tudi nova štiripasovnica tako vplivala na vodne poti. Naši sogovorniki pa so nam zatrdili, da je gradnja ceste na odseku od Dobrave proti Trzinu prilagojena močvirnemu terenu in tem primernim nosilnostim. Ob lem še posebej skrbijo za odvodnjavanje cestišča samega in tudi odvodnjavanje zalednih vod preko drenaž, kanalizacije in odprtih jarkov v obsloječe vodotoke. Pričakujejo, da se bo na tem območju poslej zadrževalo manj vode, kot se jo je do zdaj. Kot je predviđeno, pa odvodnjavanje bistveno ne draži gradnje. Ob koncu je inž. Fakin pozval krajane Trzina, naj dobronamerno in s strpnosljo sprejmejo z zemljo zamazana cestišča ter zastoje in motnje v prometu, ki naslajajo zaradi gradnje. Gradbinci se trudijo, da bi bilo teh nevšečnosti, še zlasti zastojev, čim manj, zagotavljajo pa, da bodo razmere na štiripasovnici, ko bo končana, toliko bolj ugodne in nam bo vožnja po njej v precej večje zadovoljstvo. Miro Štebe !analu sonce v biserno lepoto • sveče koč bo spremenilo " razvrtinčil bo pihljaj JnDi sap. Potem nebó bo spilo in s prav gostimi pokiončki '- lie pritrobentajo nazaj ističe in z njimi beli zvončki... (Dušan Ludvik - Mesci) "izlegne dan. preloplo svečana, mal'ga travna bo še počivala brana. ' ^ mačka na soncu leži, v sušcu spet rada na peč pribeži. », konec svečana brije, nam dobre letine up zasije. - >>e<.nica (2 februar) zelena, bo velika noč snežena. •'nTf-J1' Sneg mraz prinaša' če Ie mrz,a- ga Pa odnaša. ; SVeCniC0 dež in Blaževo (3. februar) lepo, veliko v jeseni ! (24- februar> ne gre lisjak čez led domov. (Slov. ljudski reki) Svečan — V najstarejšem zapisu, v rokopisnem kodeksu iz I. 1466, ki ga hrani dunajska Narodna knjižnica (Ôsterreichische Nationalbibliotek), je zapisano to ime kot set/zan. Ta dragoceni dokument, kot smo zapisali že v prejšnji številki Odseva, je přišel v dunajsko knjižnico okoli I. 1790 iz nekega takrat zatrtega samostana na Kranjskem. Tudi ime set/zan so različno razlagali. Znameniti slovenski jezikoslovec F. Miklošič je v svoji obravnavi Die slawischen Monatsnamen postavil trditev, da je temu imenu podlaga glagol sekali, sečem, seči, tj. mesec, v katerem so si ljudje, v prvotném naravnem gospodarstvu, pripravljali drva, sekali drevje. Le-temu je pritrdil prav tako znameniti jezikoslovec o. Stanislav Škrabec. L. 1824 je Fr. Metelko v Novi pratiki spremenil sičen - sečan v svečan, kar je ostalo do današnjih dni. Ta beseda pa nas bolj spominja na svečnico, cerkveni praznik. Slovenski vremenski pregovor trdi: "Če se za svečnico jasno zdani, zima še dolgo trpi". Beseda pa nas spominja tudi na ledene sveče, ki visijo od kapa, čeprav.zima ni več tako huda. SPUSTITI DUHA IZ STEKLEN1CE Svet KS Trzin je na februarski seji razpravljal tudi o predlogu sprememb prostorskega plana občine Domžale na območju Trzina. Kot je povedal predsednik sveta KS Trzin, Tone Ipavec, si KS prizadeva, da bi predvidela nadaljni razvoj kraja, ki bi bil načrtovan po namembnosti in bi naselje po izgradnji predstavljalo zaokroženo urbano celoto. Zavzemajo se, da naš kraj ne bi postal prekomerno obremenjen z industrijskiini in obrtnimi objekti. Vodstvo KS je zato predlagalo, da bi prostorski plan za območje Trzina spre-menili s prekvalifikacijo zemljišč na treh delih. Za ŠRC in zelena pljuča Trzina gre Na KS se vse bolj srečujejo z vprašanjem nadaljnje usode zemljišč, predvsem gozda, na območju med obrtno industrijsko cono in naseljem Mlake. Vsem je jasno, da Trzin potřebuje športno rekreacijsko območje, ki naj bi ga po načrtih izpred desetletij uredili prav na tistem delu obronkov Trzina. Del tamkajšnjih zemljišč so v la namen že odkupovali s trzin-skim denarjem. Nekateri od lastnikov so, ko so prodali svoje parcele, na njih posekali vse, kar je bilo uporabnega, tako da je ponekod namesto nekdanjega gozda zdaj le še golicava. Ker ni bilo zadosti denarja in primernih investitorjev, kol kaže pa se tudi niso uspeli dogovorili o končili podobi in namembnosti športno-rekreacijske cone, so stvari počasi ponik-nile v predale, zemljišča pa so skoraj neopazno prešla v većinsko last Razvo-jnega zavoda Domžale. Na KS se zavedajo, da zdaj pravzaprav nimajo več posebno velike moči, da bi od-ločali o prihodnji usodi tistih predelov. Ce na občini ali v Razvojnem zavodu najdejo zadosti močnega investitorja, se lahko zgodi, da bo to območje enostavno pozidal po svojih načrtih. Na KS se zato zavzemajo, da bi tisto ozemlje le nekako ohranili zeleno in da bi ga zavaravali. Prelagali so prekvalifikacijo zemljišč, s katero bi preprečili zidavo nezaže-lenih objektov, dopustili pa bi le ureditev športno-rekrea- cijskih objektov, morebitnih zdravstveno re-habilitacijskih ustanov, parkovnih površin in mogoče tudi doma za starejše krajane. Vsi člani sveta KS so bili na februarski seji enotni, da je treba zaščititi tisto ozemlje, večina je bila tudi za ureditev ŠRC, vendar se niso mogli zediniti, kako stroge zaščitne ukrepe naj skušajo uvesti. Nekateri so opozarjali, da prekvalifikacija zemljišč z določenimi izrednimi posegi ni dovolj. Opozarjali so tudi na primer OIC, kjer so bile stvari relativno dobro zamišljene in načrtovane, vendar je, ko so se pojavili trgovci z novci in ko so nadzor nad posegi v OIC dobili drugi, prišlo do popolnih nasprotij s tištim, kar so sprva načrtovali. Obrtna cona je zelo daleč od tistega, kar so upali, da bo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi s "Šrajevim motelom" ob Ljubljanski cesli. Objekt bo zdaj vse kaj drugega kot tisto, za kar so na KS dali soglasje. Precej podobno je tudi dogajanje v zvezi z bodočim centrom Trzina. KS je po (em, ko da soglasje, skoraj brez moči nad izvajalci. Nekateri so se zavzemali, da bi prekvalificirali le ožji pas zemljišč neposredno ob robu naselja, drugi so bili za ponovno razglasitev tistega območja za rezervat, v kalerem pa naj bi za posamezne dele veljali različno strogi varovalni ukrepi. Nekako takšno va-rovalno zaščilo ima Triglavski narodni park, kjer so območja z različno strogim varovainim režimom in so ponekod, pod posebnimi pogoji, možni določeni posegi v naravo. Slišati je bilo tudi mnenje, da bi se bilo dobro pogovoriti s tistimi, ki so pred leti odkupovali tamkajšnja zemljišča in ki so načrtovali ureditev ŠRC. Kakšne dogovore so imeli z občino, kakšne so bile obljube in kakšne varovalne ukrepe so uveljavljali. Svet se ni dokončno izrekel o lem vpra-šanju, o njem pa naj bi sklepal že na prihodnji seji. Kaj z zeleními površinami v starem delu kraja? Vodstvo KS predlaga tudi prekvalifikacijo zemljišč na prostoru medjemčevo, Haba-tovo, Cesto za hribom in severno mejo KS z občino Mengeš. Gre za zelene površine med pozidanimi območji starega delà Trzina, ki so opredeljene kot kmeti-jska zemljišča, vendar gre v glavnem le za bolj ali manj kakovostne travnike. Do nekaterih laslniki celo nimajo dostopov, če ne prečkajo parcel drugih lastnikov, na KS pa prihajajo številni lastniki teh parcel s prošnjami po prekvalifikaciji zemljišč, saj bi tam radi postavljali hiše zase ali za svoje otroke. Na KS se bojijo stihijske gradnje, zato predlagajo, da bi omenjena zemljišča prekvalificirali in jih namenili predvsem usklajeni in načrtovani individualni stanovanjski gradnji. Trikotnik ob vstopu v Trzin Prekvalifikacijo namembnosti so predlagali ludi za zemljišča na jugovzhodu Trzina, ki bodo med bodočo obvoznico in bodočim centrom Trzina. Gre predvsem za ozemlje, kjer zdaj teče cesta M 10 proti križišču ob gasilnem domu. Ko bo zgrajena obvoznica, naj bi odsek sedanje ceste odstranili in njeno traso spet spreinenil v kmetijska zemljišča. Na KS menijo, da bi bilo smotrne-je listi del namenili vzhod-netnu nadaljevanju centra Trzina. O tej problematiki bo sve! sklepal na prihodnji seji, pred njo pa bo posebna komisija pripravila možne rešilve za posamezne probleme. Vsekakor je treba stvari dobro pretehtali in preveriti vse možnosti. Za priliodnost kraja gre! Miro Štebe — --n* ODSEV 9 IGRICE S ŠPORTNIM CENTROM Trzin se vse bolj širi in še zdaleč ni več zgolj spalno naselje, za kakršno bi ga mnogi najraje imeli. Vse bolj se kažejo potrebe po ureditvi športno rekreaci-jskega območja, ki so ga začeli obljubljati že pred dvajsetimi in več leli, ko so morebitnim kupcem hiš in stanovanj v Trzinu zagotavljali, da bodo ob naselju uredili tudi športno rekreacijsko območje. KS je vrsto let med svoje zahteve po denarju iz skupne občinske blagajne uvrščala tudi željo po izdelavi projekta in nato izgradnji rekreacijskega območja. Gozdno območje za potokom, ki omejuje naselje Mlake, so celo razglasili za nekakšen rezervat, kjer naj bi ohranili "zelena pljuča" kraja in uredili športno-rekreacijsko območje. Išče se investitor Ko sem pred leti enega od vodilnih ljudi v Razvojnem zavodu Domžale vprašal, ali v občini in RZ kaj razmišljajo o ureditvi športno-rekreacijske cone v Trzinu, mi je odgovoril, da so to le pobožne želje Trzincev. Razložil mi je, da bi za kaj takega rabili "močnega investitorja", saj bi bilo treba takšne objekte vzdrževati, Čmo - enn od pred leti za potrebe : trzinskega ŠRC kupljena parcela. I Na občini so jo zdaj pripravljeni dati Trzincem v uporabo. Kaj pa druge parcele? Na tej in sosednjih parcelah je bil izrisan načrt za večnamenski športni objekt (glej naslednji strani). ma 7 'tt r Okvir - ^načuje"rezervat", ki so ga pred leti namenili ŠRC Trzin. občina pa za to nima denarja. Omenil mi je, da povsod takšni objekti klavrno pro-padajo, če ni lastnikov, ki jih vzdržujejo iz želje po dobičkih. Približno dve leti kasneje sem se z istim gospodom pogovarjal o isti temi. Ker je vedel, da imam že nekaj več podat kov, mi je přiznal, da se je Razvojni zavod res ukvarjal z idejo o ureditvi rekreacijskega območja, da so premlevali različne ideje: da bi tam uredili teniska igrišča, ne-kakšno večnamensko dvorano, da bi uredili igrišča za vadbo golfa ipd. Povedal mi je, da si je območje na koncu Trzina přišel osebno ogledat celo, nekoč dobro znani teniški igralec Slobodan Zivojino-vić, ki naj bi vložil svoj denar v izgradnjo teniškega centra, nazadnje pa se je izka-zalo, da je želei prodajati le svoje ime. Spet pa me je pololažil, da iz vsega skupaj ne bo nič, saj ne najdejo "invest i-torja". Nacrti so bili že bolj konkretni Ker smo vedeii, da so se o šporlno-rekreacijskem območju pogovarjali že bolj konkretno, smo - ob pomoči sedan-jega vodstva KS, vrtali naprej. Prišli smo do podatkov, da so pred leti na KS in tudi na občini že precej bolj stvarno govorili o športno-rekreacijskem centru. Tak center so predvidevali že zazidalni načrli še takratnega Biroja 71 v Domžalah. Ker KS po takratni zakonodaji ni mogla kupovati zemlje, jo je na predvi-denem rekreacijskem območju od lastnikov odkupoval Sklad stavbnih zemljišč. Zemljo so v soglasju s KS nacrtno in namensko odkupovali. Svel KS je na svoji 10. razširjeni seji 3.6. 1987 sprejel sklep, da začno z "deli v športno rekreacijski coni po ZN Trzin - Mlake". Od športnega in pla-ninskega društva so celo zahtevali, da naj v skladu s priloženo skico "odkupljenega in pridobljenega" zemljišča pripravita predloge za izrabo navedenih površin in začneta z delom. Iz predalov na KS smo potegnili celo nacrte poslopja, v katerem naj bi bila večnamenska telovadnica, savna, dvorane za skvoš, igralnice biljarda, namiznega tenisa, garderobe, sanilarije, pisarne itn. Ob objektu pa naj bi bilo tudi več teniskih igrišč. Vse lepo in prav. Toda te nacrte je moral nekdo plaćati. S čigavim denarjem in kako to, da je bilo o tem tako malo znanega? Zakaj projekta niso nadaljevali? Funkcionarji, ki so takrat vodili KS in občino, bi nam verjelno lahko povedali kaj zanimivega. Komu šumijo gozdovi trzinski? Toda funkcionarji so se zamenjali. Nacrti so se porazgubili v predalih in na občini na enkrat o njih niso vedeii nič več. Zanimivo pa je, da je zemljišče, ki so ga takrat razglasili za rezervat, namenjen rekreaci-jskemu območju, na lepem v pretežni meri přešel v last Razvojnega zavoda. Zdaj je pod hipoleko in bo verjetno přešel v last občine. Na vsem lepem trzinski gozdovi niso več trzinski, ampak občinski. Od nekdaj je trzinske gozdove odkupoval Sklad stavbnih zemljišč z občinskim - verjetno tudi trzinskim denarjem. V občinskem proračunu so to prikazali kot investicijo v Trzin in so nazadnje lahko rekli: "Trzinci, vi ste dobili svoje. Za vas smo odkupili vaše gozdove!" Ker pa je bil kot uradili lastnik napisan Sklad, ki so ga kasneje ukinili, je zdaj lastnik listih zemljišč Razvojni zavod (kakšen je bil postopek in kakšne transakcije so ob tem potekale, nam za zdaj še ni znano), zaradi hipoteke pa lahko preidejo pod lastništvo občine. Dobro, občina smo tudi mi, vendar ob tem ostaja čuden priokus, saj se občina do Trzina obnaša vse preveč mačehovsko. Bomo dobili eno parcelo? Pred kratkim je občina ponudila trzinski KS, da ji vrne eno od parcel prav na območju, kjer so načrtovali, da bi slala športna dvorana. Ponudili so dve možnosti. S KS bi sklenili pogodbo o uporabi zemljišča, ki bi bilo še naprej last občine, vendar bi na zemljišču lahko takoj začeli urejati športne objekte. Če bi želeli, da zemljišče preide v izključno trzinsko last, pa bi o tem moral odločati občinski svel. Glede na to, kakšen odnos ima svet do Trzina, ni pričakovali naju-godnejšega razpleta. Zanimivo je, da je občina zdaj ponudila pogodbo le za eno parcelo, nacrti, ki so jih naredili za športno dvorano in spremna leniška igrišča pa predvidevajo, da bi vse skupaj uredili na več sosednjih parcelah. Ali lahko Trzin upa tudi na sosednje parcele? Miro Štebe ŠRC Trzin je bil načrtovan na več parcelah, kot bi jih občina zdaj "vrnila" Trzincem! Na naslednji strani si lahko ogledate náčrte za načrtovano stavbo ŠRC Trzin. Pozivamo Trzince, da nam pošljejo svoja mnenja o teh naćrtih! ill— 5-00 -0— 6 40-H- 6'iO —II-— 6'40 —II— 6 to — f--6 to —jj- TLORIS PRITLIČJA j-1 i kotlarna " garaza squash balinišče skladišče skladišče pisama predprostoi večnamenska dvorana pisama pisama - 33 6C------- BOLNI MUČITELJI SO MED NAMI Nekateri Ijudje so res surovi in zverinski. To očitno velja tudi za ljudi z našega območja. Že pred leti so v časopisih poročali o fan-tih, ki so se v gozdu pri bajerju izživljali nad mačkami, jih mučili in zverin-sko pobijali. Brali smo lahko tudi o možaku, ki je v posebno past lovil mačke in jih mučil, da o streljanju psov ne govorimo. Pred kratkim so nas obvestili, da se je nekdo spet znašal nad nebogljenimi žival-mi. V gozdu za novim delom Trzina so sprehajalci namreč naieteli na odrto pasje truplo, obešeno na drevo. Podrobnosti početja niso znane, vendar se širijo govo- rice o nečloveškem mučenju živali. Vse, ki kaj več vedo o teh grozodejstvih, prosimo, da o tem obves-tijo člane našega uredniškega odbora, KS ali pa kar policijo. Nemoćne živali si res ne zaslužijo tak-šne smrti. CEL TRZIN JE ŽIVEL S KULTURNIM DRUŠTVOM V februar ju, mesecu kulture, je prav, da se zamislimo tudi nad kulturo v našem kraju. Da bi to vprašanje nekoliko osvětlili še v zgodovinski luči, smo pripravili okroglo mizo in nanjo povabili nekatere od vidnejših trzinskih kulturnih delavcev, še zlasti tište iz prvega obdobja KUD-a. Večina tistih, ki so v društvu delovali še pred vojno, žal ni več, iz povojnega obdobja pa je v Trzinu še zelo veliko igralcev in tistih, ki so tako ali drugače sodelovali pri delu društva, saj je bilo društvo močno vrásčeno v življenje kraja. Zavedamo se, da smo pri izboru sogovomikov mogoče komu naredili krivico, vendar smo se po tehtnem premisleku in posvetovanjih z vrsto tistih, ki so dobro poznali delo društva nekoč, odločili, da na pogovor povabimo Marijo Perne - Ogrovo, Linco Nemec Debelakovo, Ivka Ručigaja • Romsa, Francija Kurenta - Šuštarjevega in Toneta Ipavca, ki je v pogovoru sodeloval le delno. O sodelovanju pri pogovoru smo se dogovarjali tudi z Ano Stefe - Kasarnsko, ki bi nam lahko povedala najve'e8 o najstarejšem obdobju društva, žal pa je imela neizprosna usoda z njo drugačne nacrte. O delu društva bomo v Odsevu prav gotovo še pisali, na pogovore pa bomo vabili tudi tište, ki smo jih zdaj izpustili. Ali lahko kdo pove kaj o kulturnem življenju v Trzinu še pred ustanovitvijo kulturnega društva in o njegovih prvih začetkih? Ivko Ručigaj: O tem bi verjetno lahko največ povedala Kasarnska Ančka, iz pripovedovanj pa vem, da so gledališke igre v Trzinu prirejali še pred ustanovitvijo kulturnega društva. Igrali so pri Narobetu in to na podu. Kasneje so se selili v šolo. Pripovedovali so, kako so selili "kufre dol, kufre gor", ko so iz učilnic prenašali klopi in stole in nato vanje postavljali oder in stole. Ni čudno, da se je porodila ideja, da postavijo kulturni dom. Graditi so ga začeli leta 1921, dokončan pa naj bi bil lela 1923, ko so tudi ustanovili društvo. Marija Perne: O samem začelku je dobro napisano v biltenu društva, ki smo ga izdali ob zadnjem jubileju. Tam so ločni podatki o gradnji doma in uslanavljanju društva. Linča Nemec: Spomnim se, kako je stric Slavko pripovedoval, da so imeli težave, ko je bilo treba ob ustanovitvi sestaviti stalut društva. Pomagali so si tako, da so prikro-jili železničarski statut, ker je bil eden od ustanoviteljev v službi na železnici. Pripovedovali so, kako so se potem tresli, ali bo statui sprejet ali ne. Nazadnje je bil le sprejet. Pravila pač morajo biti. Društvo so imenovali Nepolilično izobraževalno društvo. Udeieženci okrogle miza Ivko Ručigaj: Iz časa, ko so gradili dom, naj bi pri Ložarju oz. Žankarju še obstajala knjiga, ki so ji za šalo rekli "špeh". Vanjo je Žankarjev ata, ki je zelo zavzelo sodeloval pri gradnji doma, veslno beležil vse opravljeno delo. Koliko ur je kdo dělal, kaj je délai, koliko voz peska, lesa, apna, cementa in drugega je pripeljal kak voznik in kdo je kaj dal za dom. Linča Nemec: Gradnja doma je bila akcija takorekoč ceiega Trzina, rada pa bi poudarila, da je bila za tisto prvo obdobje kulturnega društva prav gotovo najbolj zaslužna družina Sicherl. Slavko Sicherl je s svojim delom resnično dvignil kullurno raven Trzina. Franci Kurent: V novozgra-jenem domu so najprej igrali Divjega lovca. Med vojno pa je bil dom požgan. Marija Perne: Čeprav je bila vojna, pa delo v drušlvu ni zamrlo. Tudi med vojno so pripravili nekaj představ. Leta 1 945 sicer ni bilo nobene igre, bile pa so že leta 1946 in kasneje, ko smo se v delo KUD-a začeli vključevati ludi mi. Ivko Ručigaj: V tistem obdobju smo igrali tudi v kam-nolomu, Divjega lovca smo igrali ludi v mengeškem kam-nolomu in prav Divji lovec je bila prva igra, ki so jo po vojni igrali v obnovljenem trzinskem domu. To igro so tako igrali prvič, ko je bil dom zgrajen, bila pa je tudi prva predstava v obnovljenem kullurnem domu. Linča Nemec: Spomnim se, kako nam je v tistem obdobju primanjkovalo vsega, a smo z iznajdljivostjo in velikim entuzijazmom prf magali vse težave in dobro delali. 2d pomaga KS, ki za dom nabavi zdaj to, n ono. V našem času tega ni bilo, Najnujnej;" rekvizite smo izdelovali, ob pomoći drug Trzincev, sami. Denar, ki smo ga prišli^; s představami, smo namenjali izključc nakupu opreme in drugih rekvizitov. Kup smo peć, luči, žaromete, obleke, odrst tehniko ... Ne vem, pri kateri predstavi ■ bila je ena uspešnejših in bolje obiskami-smo zaslužili toliko, da smo lahko nakup: stole. Tone Ipavec: Igralci so igrali zaslon Izkupiček od iger je šel izključno za oprem odra, šminke, kostume in podobno. Tak. so v bistvu gradili odrski prostor. Dani mladi mislijo samo na to, kako bi zaslužili. Marija Perne: Igrali smo zato, da su* zaslužili. Z denarjem pa smo takoj kupi stvari, ki smo jih rabili. Vsa čast tudi gosti) ničarjem. Ti so nas po predstavah povabů k sebi na klobáse in malo vinčka. To pa j bilo ludi vse. Linča Nemec: Današnji igralci so "komol do konca. Mi pa smo delali v precej slate Unca Nemec in Marija Perne razmerah. Spomnim se, da je bilo za OJ-rom preprosto slranišče "na štrbunk", ven dar tam ni bilo luči. Ko smo igrali Trnuf; čičo, me je soigralec Korbč iz Loke vprađ kje je stanišče. Revež je odtipal tja s lista1 dolgimi rokavi, ki so sodili k njegovenK kostimu zvezdogleda. Ko je přišel nazaj, f' Franci Kurent, Ivko Rudigaj in Tone ipav . „od» oder, saj v temi ni nič videi. i pa srno dělali z vsem srcem, ,č z dušo in telesom. Lahko rečem, ' iz ljubezni do slovenske besede in , ',„ zato, da bi bilo v Trzinu lepše, ■ ; . življenje. Danes tega ni! ivko Ručigaj: Zdi se mi, da se mladí ' .. ..-luh ne zavedajo svojega kulturnega . -iva. 1z dvoraně greš marsikdaj bolj ', : kot pa si přišel vanjo. Pred kratkim M ^ :.-ubijani gledal Trnuljčico. To naj bi , vljiOna igra, namenjena otrokom. Pa tt udru divjali dve furiji, da te je bilo Nič ni bilo lepega ali pravljičnega v i-.roci so bili lahko samo zgroženi. Jí kdaj primanjkovalo igralcev? Franci Kurent: Sploh ne. Ljudje so radi -rí. .ili. Ni jih bilo treba kaj dosti nago-varji :» prositi. Radi so prišli zraven. Zato ki t .«> Ink- igre dobre in kakovostne. Dvo- i>ila vedno polna. i mca Nemec: Nekaj težav je bilo le z v ik mi igralci srednjih let. Ali so bili i i i u ali pa prestari. Težko smo dobili .i .• može, ker jih žene niso pustile. Uasih -mo si morali pomagati z moškimi u sosednjih krajev: Depale vasi, Stida. kako pa ste se pripravljali na igre? Marija Perne: Najprej smo imeli govorne ■an. na katerih smo se učili besedilo. Te '-v mi hile najpogosteje kar pri Ručigaju ' Romsu doma. Bila nas je polna . i Dokler nismo znali teksta, nismo iter. Koje igre režiral učitelj Torelli, i smo imeli govorne vaje v katerem od i- ii razredov. Ko nas je začelo zebsti, >--• : m lu:dili sem in tja. Pri vajah smo mr)l ."sto težave z mrazom, zato smo ' - p-li peč. K vaji je sodil gašperček in koiara drv. Ivko Ručigaj: S pečmi so bili zmerom -e je kadilo ali ni bilo dovolj toplo. ' mum « občnega zbora društva. Prišli gostje iz občine: Habe, Pišek in : t> sem bral poročiio, ko je poči-je bum! Puhnil je dim in v ic bilo vse čmo. Na občini so nam ; nakazali denar za centralno. představ pa ste imeli? Perne: V p°vprečju po tri na leto. IÎJ Ie hajala od novembra do Predstava je bila drama, druga 0 pravljica, za konec pa smo ." komedijo. Zraven pa smo pri-• delovali tudi na različnih pros- na Rovanja? ' l ,"ec: V Trzinu smo vedno odi-Z5Í "'-'dstavi. Praktično vse so bile '^.Dvorana je bila vedno polna. Potem pa smo šli na gostovanja v sosednje kraje: Mengeš, Lukovico, jarše, Moravče, Radomje, nastopali pa smo tudi drugje po Sloveniji. Povsod so bile naše predstave zelo dobro obiskane. Lepo so nas sprejeli. V Trzin pa so prihajala na gostovanja tudi druga društva. So vaše predstave obiskovali tudi pok-licni igralci in druge ugledne osebe in kako so vas ocenjevali? Ivko Ručigaj: Seveda nas je obiskovala tudi "smetana". Med drugimi si je našo predstavo ogledal juš Kozak, pa Ladka Korošca smo imeli. Ko smo igrali Trnuljčico, nas je gledala takratna ministrica za kulturo Erna Likar. Ko je viděla, v kakšnili razmerah delamo in kako smo dobri, je takoj nakazala denar za prave zavese. Veliko nam je pomagala. Torelli je vedno rekel: "Povabimo koga, da bo videl, s kakšnimi težavami se ubadamo in kaj znamo ustvariti!" Po navadi smo po tem vedno dobili kaj denarja. Marija Perne: Spomnim se, kako je po neki predstavi k meni přišel igralec iz Šentjakob-skega gledališča in mi rekel, da sem tisto vlogo odigrala bolje kot njihova poklicna ig-ralka. Linča Nemec: Po predstavi Matiček se ženi mi je přišel čestitat Maks Furijan. Rekel mi je: "Čudovito, dekle!" Dejal je, da sem bila boljša od Anke Levarjeve. Franci Kurent: Brez lažne samohvale lahko rečem, da je bila moja življenjska vloga vloga Komarja v Hlapcih. Med našo prvo in drugo predstavo so tudi v Mestnem gledališču v Ljubljani igrali Hlapce, kjer je Komarja igral Polde Bibič. Predstavo so predvajali tudi po televiziji in med oddajo sem přejel kar pet telefonskih klicev, in so mi rekli: "A veš. Franci, da si ti zaigral bolje!" Pa da ne boste mislili, da se hvalim. Ivko Ručigaj: Menim, da smo pogosto mar-sikatero vlogo, še zlasti če je šio za upodobi-tev podeželskega člověka, odigrali bolj spontano in bolj iz srca kot mogoče igralci z akademijo. Marija Perne: Ne bom pozabila Francija, ko me je med eno od představ gledal s takim sovraštvom, da sem se ga res bala. Linča Nemec: Jaz pa se spomnim Kavčiče-vega Feneta iz Zdraharice. Igral je res doži-veto. Bil je tisti revež, ki je bil razpet med ženo, taščo, posvojenko in vrtnarjem. Ko je bilo že vse "na tleh", revež ni več vedel, kaj narediti. Stopil je na konec odra in se vprašal: "Kaj naj storim?" Takrat pa se je iz ozadja dvorane oglasil eden od gledalcev: "Ubij hudičal". Svetoval mu je tako vživeto, da je zaploskala cela dvorana. Franci Kurent: Spomnim se, ko smo igrali Miklovo Zalo. Igral sem Davorina, ko se po sedmih letih vrne nazaj in ima ranjeno glavo. Ivko mi je rekel: "Zdaj bomo videli: če se bodo Ijudje zasmejali, ko boš přišel gor, nisi naredil nič. Če bo pa grobna tišina, pa si uspel." Bila je popolna tišina. Spomnim se tudi, da sem tako zavzeto igral, da si mi - Linča, mislim, da si bila ti, na odprti sceni zaploskala zaradi igre. Naši sogovorniki so povedali še celo vrsto anekdot s številnih představ in gostovanj, povedali pa so tudi. da smo imeli včasih v Trzinu štíří dobre režis-erje. Prva in najzaslužnejša je bila Mar-janca Ručigaj, ki je dolga leta kot izjemno požrtvovalni umetniški vodja vodila trzinske gledališčnike. Režirala je nešteto představ. Kasneje se je kot režiser izkazal tudi šolski učitelj in ravnatelj Janko Torelli, z režijo pa se je kasneje začel ukvarjati tudi sin Mar-jance Ivko Ručigaj. Zadnji se je v režisérské vrste vključil Tone Ipavec, za katerega je Franci Kurent dejal, da je prinesel "pomlad v vrste trzinskih gledališčnikov". Ob koncu našega pogovora so se naši sogovorniki spomnili zaslug, ki jih je imela Marjanca Ručigaj za trzinsko gledališče in na sploh pr-osveto. Po-udarjali so, da KUD še zdaleč ne bi bil to, kar je bil, če ne bi bilo AAar-jance. Za gledališče je žrtvovala veliko ur in energije. Vse svoje igralce je neštetokral peš obiskovala. Z njimi se je pogovarjala, jih spodbujala in usmerjala. Zaradi prizadevnosti in uspehov so jo poznali tudi povsod v sosednjih krajih. Udeleženci okrogle mize so zato opozorili, da bi bilo prav, da bi se Marjanci nekako oddolžili za vse, kar je naredila in kar je pomenila. Prav letos, ko mineva 100 let od njenega rojstva, je prilika, da kaj storimo na tem področju. Predlagali so, da bi trzinsko kulturno društvo preimenovali v KUD Alarjance Ručigaj. Marjanca ima nesporno mnogo večje zasluge za gledališče in kulturo v Trzinu kot Franc Kotar, ki je bil le eden od članov društva, ki je padel med vojno. Prav bi bilo, da se o predlogu v vodstvu KUD-a resno in brez strankarske čustvenosti pogovorijo. Viktorija Pečnikar - Oblak in Miro Štebe Foto: Mojca Ručigaj KAREL JERIČ: "NAMIG IZ VESOLJA1' Prave začetke opere moramo iskati v Italiji, ob srečanjih glasbenikov in pesnikov. ki sta jih prirejala dva impresarija Bardi in Corsi. Daljnjega leta I 597 je gospod. po imenu Jacopo Peri, napisal prvo pravo opero, imenovano Dafne. Italijanska opera je kmalu osvojila srca Ijubiteljev petja po drugih deželah Zakulisje umetnosti, za katero je nekdo nekoč dejal, da je igra. ki kaže življenje v nekem drugem svetu, kjer Ijudje ne govorijo, ampak pojejo, se ne premikajo, ampak gestikuliraj, se ne prestopajo. ampak nastopajo. nam je bolj kot ne uganka. In kaj ima to opraviti z našim Trzinom? Prav ponosni smo lahko, da naša sokrajana. zakonca Pusar-Jerič sodita v sam vrh operne umetnosti. Z gospo Ano Pusar-Jerič smo pokramljali v eni izmed prejšnjih številk Odseva, tokrat pa nam je njen mož Karei Jerič, priznan operni pevec, představil delček svoje bogate glasbene kariere. lam produkcije operne šole v sklopu • nje glasbene šole v Mariboru, nek sem pel kol gosl iz Ljubljane, angažiran", v Mariboru nisem bil nikoli. Kako pa v Mariboru gledajo na to, vam kaj zaměřili? Ne, ne. Jaz sem doštudiral v Ljubljani, í med studijem sem pel v ljubljanski opeři i potem je tako tudi ostalo. Kaj menite o rivalstvu med zaposlen imi? Po rodu ste Stajerec ... Ce to ni preve-Ijk greh - biti Stajerec v Trzinu? Z ženo sva oba Stajerca, le da je ona iz Šenljurja, jaz pa iz Maribora. Kam segajo vaši začetki? Začel sem na učiteljišču v Mariboru. Po končanem učiteljišču si namreč imel poklic in ludi stipendija je bila lažje dostopna. Tam pa so se pojavile čisto druge želje. Želel sem postati igralec in iti na igralsko akademijo. Drugače pa se je ta želja začela pri meni pojavljati že v osnovni šoli. V nižji gimnaziji sem veliko igral v amatérském gledališču Slava Klavora, s katerim smo bili zelo uspešni tudi v sklopu cele Jugoslavije. Za glasbo pa sem se, še sam ne vem zakaj, odločil kar lako iznenada, na začetku 5. letnika učiteljišča. Mogoče je bil to kakšen namig iz vesolja. Ha, ha, ha. Enostavno sem zakorakal na srednjo glasbeno šolo v Mariboru, potrkal pri ravnatelju in rekel, da bi se rad učil peti. Na hitro sem opravil sprejemni izpit in se vpisal v pripravnico glasbene šole. Naslednje leto, ko sem se zaposlil v Lenartu v Slovenskih goricah, kjer sem poučeval 5. razred, vendar ne glasbenega pouka, sem se hkrati vpisal v prvi razred srednje glasbene šole. Šliri leta sem vse popoldneve preživel na glasbeni šoli, zvečer pa sem vadil (zadnje leto sem bil zaposlen na osnovni šoli v Mariboru). Po diplomi na glasbeni šoli sem odšel na glasbeno akademijo v Zagreb. Razvejan Studij nam je dopuščal samostojno kreativno delo. Tako smo že v drugem letniku naredili svojo predstavo. To je bila Mozartova Figarova svatba, ki je bila po-polnoma študentská predstava, v kateri sem imel karakterno vlogo don Basilia. V igralskih vlogah sem dobesedno uživi in sem bil seveda takoj opažen. Kmalu se me je začelo lotevati domoložje in vedno bolj me je zanimala Ljubljana. Imel sem republiško Stipendijo in priložnost prve gospodarske reforme v državi sem izrabil za vrnitev v Slovenijo. V Ljubljani sem diplomiral in končal še 3. stopnjo. Zakaj ste sploh šli v Zagreb in ne v Ljubljano? Moja profesorica petja v Mariboru je bila Zagrebčanka in mi je predlagala nadaljevanje študija pri njenem profesorju v Zagrebu. To se mi je takrat zdelo popolnoma logično in o Ljubljani sploh nisem razmišijal, kamor bi zagotovo šel, če bi ne bilo tega profesorskega momenta. V Sloveniji imamo dve operni hiši. Vi ste zaposleni v ljubljanski operi. Koliko je pa pri nas boljših tenoristov? Težko bi rekel, koliko je boljših in koliko slabših tenorjev. Mislim, da nas je zdaj aktivnih le pet ali šest. Zdaj, v tej generaciji, je tenoristov sicer kar veliko, vendar ti ostajajo po zborih in podobno. Med temi pevci je premalo realne ambicije postati solist, k če-mur je pripomogel tudi neurejen status pevcev solistov. Mislim, da je v naši državi velik problem, ker obe operni hiši medseboj-no ne sodelujeta organizirano. Seveda morata ostali popolnoma avto-nomni, saj je boj za narodno iden-titeto v naši državi še kako potreben in to ta zvrst teatra, podkrepljena s tradicijo, zagotovo je. Menim, da bi nacrtno sodelovanje obrodilo le zdrave sadové 1er večjo kakovost in prih-ranek denarja. Sam sem v mariborski operi statiral že kot mlad fant. Kasneje smo imeli To je pač tradicija, nekakšna folklora. Intriga kot taka, če je duhovita, je zaželjena Drugo je, kadar intrigira pokvarjen člověk Če ni njen namen člověku škoditi, naj ka» bo in tega je vedno dosti. Lahko bi rekel. da zna biti intriga celo moment sprostitve. Naša izpovedna sredstva so nenormalna Svojo besedno umetnost izpričujemo v am-bitusu dveh oktav, oziroma šestnajstih a! več tonov. Normalno govorimo na premikft enega ali dveh tonov. Čisto pelje je naš odlika, nečisto petje pa je naša napaka ř tega si ne moremo privoščiti. Ves ansambl, mora biti izpiljen do popolnosti. Kakor pa note za nas pomenijo utes-njenost, nam po drugi strani dajejo podlag oziroma trden okvir, v katerega vklapljaro> svojo individualnost. To nam pomeni veto , : : šele lahko začnemo govoriti o ZLosti posameznika. Rivalstvo torej, će je ' :;ko samo koristi. Kal&o premier imate letno? . -, ■ rat in po dve baletni. ûb> je va| instrument? ,! nrodje. lord Je potrebna tudi nega glasu? a ! .stavljenosti velikim naporom nas 'tibku »> i' itili. Tu seveda ne gre za ka-paoteiiM! .v-čji vdih, pač pa za normalen gtohok v.iùi. ki nam pripravi celotno telo v pokiiaj k ' bo naše telo instrument. Pri mfihu p -o začne protislovje. V trenutku, • zaćnenin peti, je to izdih, ki traja dlje kot iwnuien ^Hh. Takšnega zadrževanja zraka -a. tri ali štiri takte telo ni vajeno. •''iliV' Li,irali ker je nezadovoljno, nas aauj|r ■ - -Ci. Tu pa nam, šolanim pevcem, prnk'N' na pomoč tehnika V fazi izdiha, ki d3lj a kot običajno, moramo imeti ,r' !l1"- Ko enkrat to s pomočjo dosežemo, lahko govorimo o «ifci. Pevska tehnika je ob-'-'kega diha. Ostati nam mora radnje stotinke sekunde tona, •2 ««dih -r, Šefe ko prenehamo peti. To : ' pevca tudi nujno potrebna '-vladanje tega postopka je ■e. "Izdelani" operni pevec o mJ™ kerie t0 an> spolna '.'a Poje na podlagi tehnike, 11 v dobi uka in I« mora IT"8*» nefí vati. ÍT^^Petjapevca pred umi- ^ično- Generalna ugo-tehi W ' zdr% dlje listi z boljšo Zaradi manjšega napora? Tako, tako. Pevci ne smemo nikoli peti s kapitalom oziroma glasilkami, ampak vedno z obrestmi. Mogoče bi lahko pevce opredalčkali tudi po glasovih. Tišti ekstremni (soprani in tenorji) imajo krajšo dobo, nižji pa mogoče daljšo dobo trajanja. Drugače pa je vse odvisno od posameznika. Pevec je v tehničnem smislu podoben športniku, kajti kot športnikom, tudi nam moč izražanja z leti upada. Mlad pevec lahko ogromno da in pokaže, ko pa prihaja v leta, je vedno manj sposoben. Ironično pa je, da ima več izkušenj, vedno bolj je po-duhovljen in vendar mu fizus ne dovoljuje polně izraznosti, kar se z leti neusmiljeno opaža in širi. Umsko je pevec na višku, vendar tega ne more pokazati. Naš poklic bi moral biti, kakor sem že dejal, v tem smislu racionalno statusno 15 urejen. Vrhunskost, ki jo je pevec pokazal v svoji karieri, bi se mu morala priznati tudi kasneje in se kakorkoli drugače izrabiti. Število pevcev solistov v obeh hišah je okoli trideset (samo ljubljanska opera je imela včasih petdeset pevcev), kar z nacionalnega visokokvalitetnega vidika ni dobro, in mislim, da statusna neurejenost marsikoga odvrne od tega pokliča. Občinstvo pa je tako zahtevno in neiz-prosno ... In prav je tako. Mi smo na odru zato, da dajemo občinstvu v dvorani maksimum. Nenazadnje smo za to plačani in študirani. Mojca Senica Nadaljevanje pogovora preberite v naslednji številki Odseva! Trgoavto Ko per TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon / fax: 061 737 785, mobitel: 0609 648 422 Skuter Piaggio - 5% popust pri gotovinskem nakupu Kolesa Rog -10% popusta na gotovino ali 1 + 1 ček, možen nakup na 1 +11 čekov brez popusta in brez obresti! novi varnostni trikotniki od 1.380 SIT dalje snežne verige Weissenfels od 6.240 SIT dalje akumulatorski polnilci Bosch, Poko od 5.608 SIT dalje preizkuševalec kisline akumulatorja samo 671 SIT preizkuševalec tekočine hladilnika samo 671 SIT brisalci za vetrobranska stekla par od 1.194 SIT dalje dodatne stop luči od 1.440 SIT dalje pretočna prostostoječa črpalka za tekočine samo 11.497 SIT agregati za pranje vozil, traktorjev itd od 31.318 SIT dalje tekočina proti zmrzovanju za pranje stekel 11 od 438 SIT dalje avto tepihi - univerzalni od 2.112 SIT dalje sobna kolesa - Viva digital od 32.160 SIT dalje motokultivator Goldoni - uno 5S samo 199.815 SIT motorna žaga Husquarna - 61 FF samo 71.064 SIT motorna žaga Partner 370 samo 33.600 SIT motorno kolo Tomos APN 6 - Alpina novi model samo 134.800 SIT motorno kolo Tomos APN 6 - stari model samo 129.800 SIT prtljažniki Fapa od 7.800 SIT dalje dalje avto radio Clarion od 29.156 SIT motorna olja Castrol, Valvoline, Elf, Mobil, Mapetrol, Proton in Rsl, antifriz - koncentrat in razredčeni, akumulatorji Fiamm za motorna kolesa, osebna in tovorna vozila - 2 leti garancije, zimske in letne pnevmatike Sava in Pneumat, prtljažniki Fapa + do-datki za smuči, sedežne prevleke, spojlerji, volanski obroci - športni, rezervni deli - pločevina, mehanični rezervni deli, pločevina, elektromateriál Iskra, Saturnus, Helia, Bosch in drug material za osebna in tovorna vozila, tovorne prikolice, kolesa Rog in Atala, skuterji Piaggio, ročno elektro in navadno orodje in drugo. Plačilo kupljenega blaga tudi na 1 + 7 čekov ali s kreditom brez pologa. Trgovina je odprta: vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi in konkurenčnosti cen. ŠE PREŠEREN BI ZAPLOSKAL Pred časom smo v uredništvu Odseva přejeli pismo nekega bralca, ki je med drugim tudi zapisal: Kultura Trzincem osle kaže. Ta nič kaj laskava ocena je dvignila pritisk nekaterim članom uredništva, ki so hkrati tudi člani KUD France Kotar in se na vse pretege trudijo za popestritev kulturnega življenja v Trzinu. Želeli smo tudi med Ijudmi preveriti, koliko ocena našega bralca drži. Rezultati ankete so za KUD porazni in bi se morali v društvu nad tem tudi malo zamisliti. Ze res. da trzinske kulturnike srečujemo praktično po vsej državi in tudi v tujini, krajani pa, kot kaže, želijo še več kulture tudi v domaćem kraju. Anketirance sta naši sodelavki spraševali, kaj menijo o kulturnem življenju v Trzinu. SANDI H.: Trzin je mrtev. V njem se nič ne dogaja. Lahko bi imeli mnogo več představ ali kaj drugega, samo da bi se kaj dogajalo. Kajti imamo možnost. FRANC KAVČIČ V Trzinu se dogaja premalo. Ko sem bil mlajši, sem bil igralec, pa se mi zdi, da je bilo bolj prijetno, kot je danes. Danes ni nobenega veselja za to. BRANE BLATNÍK Hudičevo malo. Najprej bi bilo treba obnoviti KUD, pa bi se nato morda začelo kaj več delati. Včasih so bile na bajerju "fešte", pa so se Ijudje dobili in změnili, pa je bilo. BENO TRGAUŠEK Kulture v Trzinu ni. Stoli v KUD-u so novi, ampak nam to nič ne pomaga. Nekaj bo Ireba narediti. META ŽELEZNÍK, upokojenka Društvo je kar razgibano, vendar se premalo poznamo. Želim si srečanja s pes-niki, pisatelji, igralci ... Predvsem nekaj, kar sprošča. ANA IN SONJA RUČMAN, dijakinji Kulture v Trzinu ni skoraj nič. Želiva si představ, koncertov, kina! Ker se v Trzinu nič ne dogaja, se hodiva zabavat kar v Ljubljano. Napisali: Viktorija Pečnikar Oblak & Urša Mandeljc Na predvečer slovenskega kulturnega praznika smo se ludi v Trzinu dostojno spomnili našega največjega poeta. Člani KUD-a in šolskega pevskega zbora so v trzinski dvorani pod vodstvom Toneta Ipavca pripravili simpatičen recital, ki se ga ne bi sramovali ludi poklicni režiserji v kaki od slovenskih televizijskih hiši. Prireditvi so dajale hrbtenico Prešernove epske pesmi, ki govorijo o talentu in umet-nosti, o ljubezni, zvestobi in nezvestobi, muhavosti žensk, kot moto in mogoče ob-sodba pa je izvenela zadnja kilica uvodne pesmi: "Kranj" c, ti le dobička iščeš, bratov svojih li ni mar, kar ti bereš, kar ti pišeš, mora dati gotov ď nar!" Vendar snovalcem proslave in recita-torjem ni šio za denar. S pravim Ijubiteljskim poletom so skupaj naslopili preds-tavniki stare in nove generacije v KUD-u, hkrati pa so jim družbo delali še nadebudni šolarji, ki so s svojimi nastopi pokazali, da se nam v Trzinu ni bati za nove talente. Predstava je bila razgibana, obo-gatena s številnimi glasbenimi in celo plesnimi vložki. Treba je pohvaliti doživeto interpretacijo Or-glarčka Irene Župan, nevsiljivo in ANKETA: KULTURA TRZINCEM OSLE KAŽE?! suvereno povezovanje Gašperja Ogorelca, obiskovalce pa sla še zlasti navdušila s svojo živahno igrano predslavitvijo pesmi Zelezna cesta Saša Ručigaj in Uroš Kurent. Slednji je pokazal, da ni padel daleč od drevesa in da bo njegov dedek, znani trzinski igralec, Franci Kurent, dobil dobrega naslednika. Franci je tudi na tokratni predstavi dokazal svoje moj-strstvo z zelo realistično in sporočilno recitacijo Mornar. Kot posladek, kol pika na i, je bila tik pred koncem plesno-recitacijska ločka Povodni mož, v kateri sta ob glasbeni spremljavi Francija Banka ter ob recitaciji Gašperja Ogorelca zalo Ljubljančanko Urško in povodnega moža zaplesali Urša Mandeljc in Maja Senica. Ne Ko bi bilo vse lahko, bi bilo vse dolgočasno. Strowsky nazaduje je Ireba omeniti iskrivo recitacijo o predpustu, času presne-tem, kjer sla se izkazala Tina Levič-nik in Andrej Božič. Čestitke za-služijo tudi člani otroš-kega pevskega zbora iz osnovne šole in njihova zborovodkinja, ki jih je spremljala na pianinu. Proslava je izvenela kot simpatična celota in v odgovor na vprašanje zadnje pesmi Kam, bi lahko odgovorili: "Samo tako naprej!" Miro Štebe; loto: Mojca Ručigaj SLIKOPLESKARSTVO IN FASADERSTVO Mengeška 53a, Trzin 1236 Trzin Telefon: 061 724 240 Telefaks: 061 724 182 Mobitel: 0609 618 760 NOVO V DOMŽALAH DOMLES Trgovina z barvami in laki Savska 47 A 1230 DOMŽALE Tel.: 061/710-179 V NAŠI TRGOVINI MED PRIJAZNIMI LJUDMI UGODNO NUDIMO: Belton 4I 3.009,00 SIT Beltop 4I 4.426,00 SIT Mojca SVEČE 236,00 SIT Piramida SVEČE 150,00 SIT male gospodinjske aparate, dežnike, razna čistila ter pripomočke za barvanje. ZAGOTOVLJENI PARKIRNI PROSTORI! Večjo količino tudi dostavimo na dom. Obiščite nas med 8. in 16. uro, ob sobotah med 8. in 12. uro in izkoristite ugodne cene. RTV SERV/S coms-p. Ljubljanska 44, Trzin telefon: 061 716-302 mobitel: 0609 644 -121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, ■ audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Blizzard. Exel, Swix, Craft, Alpina... za kolesarjenje: Scot, Marin, Schwinli, Sihmano.... WATT ELEKTRO. d.o.o. Veletrgovina in maloprodaja elektroinstalaci]skega materiala Dunajsko 421. Ljubljana Črnuće Trgovski center Ćrnuče - bivša Crnuška opekarna defovni čas: od vJ'-IftJ1. sobola: odHh-I3.h Telefon: 061:37 23 51. tel./fax: 061 37 16 92 GOTOVINSKI POPUSTI Prodaja in servis rekaške in kolesarske opreme za tek na sinučeli: Id) n' Motnica 5, 1236 TRZIN Tel.: 061/189 55 00. lax: 061 189 55 05 Vašo pisarno opremimo od nog do glave. ANDREJ KRIŽMAN s.p. SADJEZELENJAVA "PR/MART/NEZ" VAS,: {STRA PONUVBA VSEH i OSVEŽlíNIH PIJAC IN DNEVNO SVEŽE SEžONSi fAOJA IN ZEIENJAVE, W PMOUSKOV. . \DJE IN ŽEtENJAVA, * VSAK DAN OD 8:3fí 00 19 00 PRI MARTINEZ. mp, MLAKARJEVA 7. TSL: 061 / 716-734 ZmAMININAV mML&jW&O ÙTRUJENOST Eliko pud] jL'J)/ y I-KJ-U-J A-y-r'-yôo ('J)DJV, áyj/íyk í>=»iaií KlJ) trgovina v industrijski coni Trzin BOGATA PONUOBA Ceioten asortiman izdelkov Kimi in izbrani izdelki drugm proizvajalcev • ćislilna, pralna in pomivalna sredstva • avtokozmetika in protizmrzovalna sredstva (antilriz, solar, vetrix) • pripomočki pri čišćenju • higienski izdelki iz papirja • sredstva za osebno nego • osebna kozmetika POSEBNE UGODNOSTI • možnost polnjenja izdelkov Kimi v přineseno embalažo • vsak mesec privlačne akcijske prodaje VABLJENI! Delovni čas: od 8 18. ure. sobota od 8 13 ure KIMI d.o.o.. Planjava 1, IC Trzin Telefon. 061 162 17 10. Telelaks. 061 162 17 13 TRGOVINA Z OBUTVIJO Maja Rožman s.p. TRZIN, Mengeška c. 53 1236 Trzin, tel.: 061/724-182 (bahně) ZA DAN ŽENA za vašo izvoljenko, ženo, dekle, ljubico... čevlji iz RITEM PLANETA! V pomlad stopite v ritmu čevljev, ki varn bodo polepšali svet! V SVOJI MALOPRODAJNI TRGOVINI PONUJA MODNE TKANINE PO UGODNIH CENAH IN ŽIVANJE PO MERI ODPRTO VSAK DAN OD 7." DO 19" V SOBOTO OD 8.h DO 13." BREZOVCE 8, IOC TRZIN TEL.: 162 12 54; 162 12 57 (TAKOJ ZA PIRAMIDO) Zgodovina iridodiagnostike Poznavanje in uporaba IRD segata daleč v zgodovino človeštva. Po šarenici so uspešno diagnosticirali že v stari Kitajski in Egiptu. V Egiptu so našli papirus z risbo šarenice, na kateri so upodobljeni posebni znaki ćc takrat so egipčanski vrači znali določati bolezni po spremembah na očesni šarenici. Znano pa je da so v Spaniji, pastirji po šarenici ugotavljali bolezni svojih ovac. Nadaljnji razvoj IRD so prevzeli menihi v srednjeveških samostanih. Vse znanje, ki seje nakopičilo do 18. stoletja, je združil v prvi knjigi o IRD madžarski zdravnik Ignac fon Pekcelli. Nato pa so se z razvojem IRD intenzivneje začeli ukvarjati nemški zdravniki. V tem času je bilo napisano veliko knjig in ustanovljena je bila nemška šola IRD. Ponoven razcvet je IRD doživela v 50-ih letih, ko so se pojavili zdravniki iridodiagnostiki skoraj v vseh deželah sveta, pojavile pa so se tudi prve revije s tega področja, organizirane so bile konference o IRD itd. Danes je IRD najbolj razvita v Rusiji, Ameriki. Franciji in Nemčiji. irisdiagnose Način diagnosticiranja Po živcu potuje impulz v določeno cono očesne šarenice. kjer povzroči spremembo v njeni strukturi. Nastam znak določene oblike in barve. Kolobar šarenice je razdeljen na cone, vsaka od njih "pokriva" določen orgar V glavncm so to notranji organi: želodec, črevesje, žolčnik, jetra, trcbušna slinavka, pljuča, srce. ledvica spolni organi in žleze z notranjim izločanjem. Znanje izrek velikega francoskega zdravnika Charka, ki je dejal, daje bolezen drama* dveh dejanjih. V prvem dejanju teče bolezen v temi, nihče pa ne vidi spremem ki nastajajo v telesu. V drugem dejanju pa, kot bi se prižgala luč, se bolezen pokaže tudi navzven. éal je tak za mnoge že prepozno. Prav v prvem dejanju pa se odpirajo velike diagnostične možnosti IRD. Po podatkih večine avtorjev poteka 60 % bolezni v našem organizmu skrito. brez bolečin in zunanjih simptomov. Na primer moškim pri 40. grozi nagla smrt zaradi miokardnega infarkta. Prav v takih primerih se uvcljavlja IRD kot preventivna diagnostika bolezni notranjíh organov, ker lahko ugotovi bolezen že v predklinični fazi. Poleg tega nudi IRD izredne možnosti pri ugotavljanju vzrokov bolezni ter povezav med bolezenskimi zrr Na primer zakaj se na videz zdravému člověku občasno zvišuje pritisk? Zakaj čuti člověk bolečino v spodnjem delu trebuha oz. zakaj se redno pojavlja glavobol? IRD lahko da odgovor na taka in podobna vprašanja. Pregled pri iridodiagnostiku poteka brez bolečin. Za to niso potrebne nikakršne predhodne priprave ali preiskave. Pregled nima nobenih posledic. Večina avtorjev navaja, da dosega IRD 85-odstotno točnost.. Metoda nudi tudi možnosti diagnosticiranja: na šarenici so pustile sledi tište bolezni prcdnikov, h katerim f člověk dedno nagnjen; opazen je tudi zapis bolezni, ki jih je člověk že prebolel, lahko še kot otrok ali pred leti, in kot zadnje in najvažnejše - sedanje stanje notranjih organov. Neredko se zgodi, da so preiskave z ultrazvokom negativne, medtem ko očesna šarenica jasno kaže na bolezenske spremembe na določenem organu. Statistika iridodiagnostičnih pregledov kaže. da so v Sloveniji že opazne določene tendence v razvoju bol Zelo veliko je skritih ran na dvanajsterniku in miomov na maternici, po drugi strani pa je v primerjavi s sosednjo Madžarsko manj trebušne slinavke. Upanio, da bo IRD kmalu prebila steno nezaupanja in tako postala tudi pri nas uradno priznana metoda za odkrivanje bolezni notranjih organov. PLES JO SPREMLJA ŽE OD MALIH NOG Urifca Mandeljc je 17 letno dekle, ki nikoli ne miruje. Kljub svoji mladosti je Urša prava ddohoiiíarka. Ni ^ srvJfj, ki ne bi pritegnila njene pozornosti. Se posebej pa uživa v plesu. Le ta je ebk Jet njenega življenja, saj jo spremlja že od malih nog. Si dijakinja Sre-jnK oblikovne iole smer fo-i^ralija. Kako da si se od-IooIj prav za fotografijo? /, oj nekdaj síni rada risala in prerisovala, iiid «m se pr-»otno želela vpisati na smer grafika. Med puk-liumi počitnicami, pred osmim razredom, pa sem šla na seminar angleškega jt ' . Gozd Martuljek. Tam smo imeli :: : jiiranje in razvijanje fotografij kol Jt: ■ osi v prostém času. Takoj mi je pnridj k srcu. Zato sem na oblikovni šoli upravljala sprejemni izpil iz obeli smeri. In ní *m se na fotografiji bolje odrezala, »r. sc ludi vpisala. Te odločitve še nisem otiiilovala. Sola ti verjetno vzame precej časa, ti (>j ti :elo dejavna tudi izven šole. Kaj > >c it- delaš? (Win in fotografiram za časopis Odsev, dej.i\n.i pa sem tudi na kulturnem področju ■ Trzin«. Temu bi se lahko reklo delo z miwimi. ki obsega vse od režije, kostumo-gr-ilije -.etnografije, dramaturgije pa do koreografije. ka, pripravila v zadnjem času? "^avževanja in igrice ob prihodu i " ^r so bralci Odseva žc lahko ». sodelovala ludi pri proslavi ob w*«nskcm kulturnem prazniku. Plesala Lrsh. v Povodnem možu in kore-l"-Smíco Železná cesta, na katero *« pwsala dva malčka, Saša in Uroš. Naj povem, da je ples tvoja velika ljube zen. Bi mi lahko malce predstavila svojo plesno pot? Kot otrok sem bila zelo visoka, kar je vplivalo na mojo nepravilno držo. Zdravnica mi je priporočila ples ali pa teiovadbo. Začela sem obiskovati srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, na oddelku za izrazne plese, kjer sem plesala deset let. Potem sem svojo plesno kariéro nadaljevala v plesnem studiu Intakt. K izraznemu plesu si torej zašla popol-noma slučajno? Ja, v bislvu. Kaj sploh je to, izrazni ples? Izrazili ples pomeni, da z gibom izražaš čustva in misli. V prvém razredu smo na primer plesali gozd. Bili smo drevesa. Izrazni ples spada med modeme plese. Znati moraš Zaloslno je le to, da sem v osmém razredu od skupine dvajsetih otrok ostala sama. Kako pa naprej? Jana je želela, da bi po končanem osmém razredu ostali skupaj in s plesom nadalje-vali. To se sicer ni izteklo tako, kot si je zamislila, vendar nas je pred kratkim ponovno poklicala in se o morebitnem skupnem nadaljevanju še dogovarjamo. Plesala pa sem tudi v Intaktu (pri Tanji Skok), kamor se nameravam drugo leto vrniti. Zdaj svoje znanje uspešno prenašaš na otroke. Trudim se. Zelo veliko znanja pridobiš na seminarjih. Tuji pedagogi in druge zvrsti plesa (afriški pleši, horton, orientalski pleši, balet, jazz, ...) ti dajo veliko koristiiih in uporabnih plesnih prvin. Med drugim pa sem se udeležila tudi seminarja o režiji v Tolminu, ki me tudi zelo zanima. Kaj pa tako zelo priljubljeni latinsko-ameriški pleši in standardni pleši? Ne, niso mi všeč. Blizu mi je še jazz, vendar menim, da le ne nauči dovolj plesne tehnike. Sem pa plesala tudi narodne plese in eno leto trenirala gimnasliko. Menim namreč, da se je potrebno vsega lotiti. vse. Tako smo se učili valček, polke in najra-zličnejše korake (izpeljani, tipajoči, sprože-ni). Uporabljati moraš tudi mimiko obraza, pri kateri nam je pred představami pomagal Andres Valdes in pa seveda moja plesna pedagoginja Jana Kovač-Valdes, s katero smo se enkratno ujeli. V nižjih razredih nam je naredila koreografijo Jana, kasneje pa smo delali vse sami, Jana pa je naše delo dokončno izpilila. Dvakrat smo se udeležili državnega prvenstva OPUS PLESNA MINIATURA I v Celju, kjer smo pokazali naše znanje v celoti. Ocenjevali so nas sami přiznáni profesionalni plesalci. S priredilelji tega tekmovanja sem se udeležila poletne plesne Šole v Piranu. Enkrat letno smo imeli plesno produkcijo v španskih borcih, enkrat na polletje pa smo imeli nastop za starše, kjer smo jim pokazali, kaj in kako se učimo (tehniko). Urša, kaj te žene in kje dobiš potrebno energijo? To me pogosto sprašujejo. Kako se mi da delati z otroki, ki so zelo nemirni in živahni. Ne vem. To je moja zabava in sprostitev. Temu bi lahko rekla konjiček. Ali ti starši stojijo ob strani? Ja, seveda. Če ne bi imela mame, si vsega tega ne bi mogla privoščiti. Ona je moj taksist in mi vedno stoji ob strani. Si že kaj razmišljala o studiju? Malce še oklevam med študijem režije, krajinske arhitekture in pedagoško fakul-telo. VESTIČKE IZPOD ŽAROMETOV Pele/in poje, se mi zdi, poteka čas mi tukaj. Vnos jutra sapa me skeli, brž, vranec, se zasukaj! Končala pot, končata sva! Odgrinja se ti post ljica! Kot b/isk lete duhovi, t'/e moji so domovi! Da, dame in gospodje, izgubili smo jo, izgubili smo našo igralko. Pravzaprav ne izgubili. Ušla nam je. Da, ušla nam je, čisto, čislo po njeno. In vendar, gospe Ane se homo spominjali gledališčniki ne samo po njenih odličnih karakternih vlogah, temveč in prcdvsem po njeni neverjetni dobrovoljnosti. Na sumu jo imam, da je svojo dobro voljo stresala najverjelneje kar iz cekarja, katerega je skoraj vedno přinesla, polnega seveda, s seboj na vaje. In ne sprašujte me, zaupajte mi na besedo, še tako trenutno zagrenjenega igralca je spravila v dobro voljo. In take se je borno spominjali. Brez patetike in brez solz. Tega ni marala. Nikoli in nikdar pa nam ne bi zaměřila, će bi spili kak liter njej v spomin. In to borno tudi storili. Življenje pa gre svojo pot, tudi v gledališču je tako. V klubski sobici našega KUDa je koledar že kar pošteno popisan. Seveda pa bodo na žalost ali pa na veselje, kakor za koga, ko boste přebírali te naše vrstičke, nekateri dogodki že za naini in jih ne boste mogli videti nikoli več. Razen, razen, opa, razen tistih čudnih tipov in tipic, ki redno berejo "Dnevni kažipot" v časopisu Delo. Ti tako imenovani teatroíili nas bodo tako ali tako prišli gledat, kar pa je seveda najvažnejše, moje dame in gospodje, kupili bodo vstop-nice, karte. Ha, ha! Torej, kaj smo přebrali dne 14.2.98 v dnevnem kažipotu v časopisu Dclo? KUD France Prešeren, jutri ob 20.00, "Improliga" med skupinama A-JE-TO (Radio Student) in Franc K. iz Trzina. V naslednjem Odsevu vam bom seveda to prečudovito, ha, poglejte, že sedaj vem, da bo to ena izmed najboljših gledališko improvizacijskih tekem v tej sezoni, podrobno opisal. Tišti, ki ste si katero od improtekem že ogledali, dobro veste, kakšen gledališki žur je to. Tištim, ki pa improtekem še niste videli, pa rečem: Plaćajte karto - vse ostalo pride kasneje! 21.2. 98, na predvečer pustnega karnevala na Ptuju, borno v šotoru, pisal vam bom v številkah, da si boste lažje predstavljali, kot pravi Mali princ: "Odraslim je potrebno prikazati vse v številkah". Torej, v šotoru za približno tri tisoč ljudi borno zabavali Štajerce z našo lanskoletno uspešnico Shakesperiado. Naslednji dan pa sodelujemo tudi v povorki. Takoj naslednji teden za tem pa ne bo več sprenevedanja. Ne, ne! Odsev imate v rokah, seveda ste tudi že vsi nestrpni prelistali strani in - saj vas poznam - prvo, kar ste prebrali, so gotovo Vestičke izpod žarometov. In tako je tudi prav. Kajti zvedeli ste tisto, česar trenutno še niste zamudili. In to je: improtekma med šent-jakobskim gledališčem in KUD Franc Kotar iz Trzina (Franc K.), vse pa se bo odvijalo na odru KUD France Prešeren in to v nedeljo, 1. 3. 98, v Trnovém. Za vse! ln tudi za tište, ki jim je mogoče šel 8. februar, katerega praznujemo kot kulturni praznik, letos nedpazňo mimo, ker je bil slučajno na nedeljo in zato ni bil prost dan. Prav vse bi rad opozoril na dva dogodka, seveda kulturna. Oba sta bila lepo doživetje -omembe vredna. Bila je otvoritev prenovljenega domžalske-ga kulturnega doma. Na povabilo se je odzval slovenski metropolit in nadškof dr. Franc Rode ter ob tej priložnosti tudi blagoslovil sam kulturni dom in dvorano. Bili so govori. Bile so podelitve priznanj najbolj zaslužnim, da je dom postal takšen, kot je. In bila je glasba. Čudovita. Domžal-ski pevski zbor, simfonični orkester Dom-žale - Kamnik in solisti. Bila je maša. Haydnova maša. In naslednji dan, sobota. Trzin. Ni bilo govorov, ni bilo častnih gostov, ni bilo podelitev, ni bilo vrhunskega petja, pa vendar je bilo tudi v tej dvoranici zelo prijetno. Svoj pečat, da smo se gledalci v dvorani lepo počutili, so zagotovo dali otroci, vesel pa sem bil tudi obrazov, ki jih že nekaj časa nisem videl na trzinskem odru. Vse skupaj pa je imel pod kontrolo - žilica ne da miru - režiser Tone Ipavce ' ; ala, vsem hvala za lep večer. Vam pa, kot vedno, ki ste se prebili do konca vestičk lep gledališki pozdrav! Jože Štih SKRITI TALENTI - KJE STE? "Nekoć v davnih časih ..." Vsi poznamo pravljice, ki se začenjajo z besedo "nekoč ..." To, kar bom napisala, ni pravljica, pač pa resnica, ki se je doga-jala pred peldesetimi leti. Vsem, ki poznate naš lepi Trzin, je znano, da je bilo v predvojnem času zelo živahno prosvetno delo pod vodstvom učiteljev iz družine Sicherl. Trzinci so od nekdaj slo-veli kot dobri pěvci. 0 njihovi kakovosti nam pričajo tudi številna priznanja in drugi obranjeni dokumenti, nastali doma in v okoliških krajih. Vsem je znano, da se je po vojni Trzin začel širiti. Prihajale so nove družine. Vsak, ki mu je Trzin prirasel k srcu, se je vključil s svojimi močmi v razvoj kraja na področju, ki ga je sam obvladoval. Tako je storil tudi pokojni gospod Anton Lovše -upokojeni šolski nadzornik. Pod njegovim vodstvom so obnovili Društveni moški pevski zbor in z njim uspešno nastopali na mnogih slovesnostih. Na žalost mu je bolezen preprečila nadaljnje delovanje, zato je vodstvo prevzel Jernej Marko - organist iz Mengša, ki je zbor uspešno vodil nadaljnjih 22 let. Kot vedno - tam, kjer ni obnove, prirastka mladih moči, delo usahne. Tako je bilo tudi z zborom. Vse od leta 1972 je Trzin brez samostojnega pevskega zbora, ki bi goji) petje, imel samostojne koncerte, nastopal na raznih prireditvah, ki jih med letom ni malo. Žalostno je dějstvo, da moramo Trzinci kljub dobrému zakladu donečih glasov, če hoćemo uživati v lepi slovenski pesmi, v goste vabiti in drago plačevati tuje zbore. V Trzinu imamo samo enega mlađega zboro-vodjo za cerkveni pevski zbor. Ker še študira, je dovolj obremenjen z obveznostnii. Zato se na vse, ki imajo pevsko glasbeni talent, obraćamo s prošnjo, naj se žrtvujejo za nadaljnje delo na področju zborovskega petja. Tako kot se na daleč sliši glas o cestnih zagatah v Trzinu, naj bi se še dalj slišal glas o trzinskih pevcih! Pokojni g. Lovše naj nam bo za vzgled, kako ljubiti in ohranjati našo dušo - slovensko pesern! Spomnimo se le dějstva - če ne bi bilo prelepe slovenske besede, se ne bi ohranil kleni slovenski rod. LI-NE m - ODSEV 19 PRVI TRIMESTER JE ZA NAMI Za nami je že prvi trimester vzgojno-izobraževalnega delà. Letni delovni náčrt šole poleg osnovnega pouka vključuje tudi izvajanje drugih zanimivih dejavnosti kot so: naravoslovni, kulturni in športni dnevi, interesne dejavnosti, šole v naravi ter druge aktivnosti. Naj omenimo nekatere že realizirane dejavnosti: Učenci 3. in 4. razredov so v okviru kul-turnega dne sodelovali v glasbeno-likovni delavnici na Sorici, 5. razredi pa so si ogledali město Kamnik in spoznali značil-nost starega mestnega jedra. Brdo pri Lukovici - Kersnikov rojstni kraj - so podrobno proučili učenci 7. razredov, na potep po poteh kulturně dediščine Dolen-jske pa so se podali osmošolci. Ob novem letu so si učenci predmetne stopnje vMest-nem gledališču ogledali predstavo z naslovom Klovni, učence razredne stopnje pa so v domačem kulturnem domu obiskali "Jurij, Marjetica in zmaj". Potrudili smo se tudi na naravoslovnem področju in učencem pripravili raznovrstne programe, preko katerih so poglobili in razširili svoje znanje o življenjskih okoljih, zdravi prehrani, skrbi za zdravje, zgodovin-skim razvojem tiskarske dejavnosti. Za zdrav duh v zdraveni telesu pa smo poskrbeli v okviru športnih dni. Izkoristili smo lepo jesensko vřeme in se z učenci razredne stopnje odpravili na pohod na Dobeno in Rašico. Učenci predmetne stopnje so izbrali zahtevnejše planinske poti in uživali ob pogledu z Limbarske gore, Sv. Jakoba, Lubnika in Ratitovca. Učenci 6. in 8. razreda pa so krepili svoje telo v fitnes centru in se poměřili v squash-u, vsem nam manj znani športni panogi. Četrtošolci so prvi teden v septembru preživeli na Krku v letni šoli v naravi, petošolci pa so se v začetku tega meseca urili v alpském smučanju in smučarskih tekih v zimski šoli v naravi na Pokljuki. Krepko smo zakoračili že v drugi trimester šolskega leta. Tudi v tem ob-dobju se bo dogajalo veliko zanimivega. Začeli smo ga v športnem duhu. Čakali smo sneg v nižinah, ker pa nas ni hotel presenetiti, smo se podali na smučanje na Pokljuko in Krvavec. Praznovanju kul-turnega praznika smo namenili prireditve, se bodo vrstile v mesecu februarju: učenci razredne stopnje so si v Lutkovnem gledališču že ogledali predstavo Kokoška tmilija, na obisk smo povabili skupino New S kvartet, za učence pripravljamo recital Pavčkovih pesmi, kulturnemu Prazniku pa smo posvetili tudi eno izmed razrednih ur. V tem mesecu se borno vsi skupaj malce oddahnili med zimskimi počitni-cami. Po počitnicah pa se bomo preoblekli v maske in se poveselili na pustnem rajanju. Do konca drugega ocenjevalnega obdobja na razredni stopnji načrtujemo še zimski športni dan in obisk Moderne galerije za učence 3. in 4. razredov. Drugi trimester je značiien tudi po začetku tekmovanj učencev s področja športa in znanja, na kar se skozi šolsko leto vestno pripravljajo. Upamo, da bodo učenci učinkovito izkoristili tudi čas, namenjen pouku in si pridobili us-trezna znanja za uspešen zaključek šolskega leta. Več o življenju in delu šole do konca šolskega leta pa v eni od naslednjih številk Odseva. Vodstvo šole "Všeč mi je bilo zato, ker smo veliko igrali sami. Res je lepo, da smo občutili kako to zares poteka: veliko igrišče, dobri loparji, veliko svobodě". To so besede četrtošol-ca in mislim, da kar prave za uvod v tale prispevek. Že četrto zimo zapored nam je lastnik Taubi tenisa, gospod Mar-jan Golob, omogočil izpeljati nekaj ur športne vzgoje na pokritih igriš-čili. V Sol. letih ! 994/95, 95/96, 96/97 so imeli vsi učenci od 1. do 4. razreda po 10 ur tenisa s tren-erjem. Vsak oddelek sta prevzela 2 trenerja in otroke učila spretnosti z rumeno žogico in loparjem. Letošnjo zimo pa smo med prvimi preizkusili na novo urejena igrišča. Dva tedna smo učiteljice razredne stopnje vodile učence na športno vzgojo v balon. Učenci so bili nav-dušeni, prav tako tudi učiteljice, ki smo bile z njimi. Z našim odhodom v balon smo razbremenili šolsko telovadnico. To je bilo v veliko zadovoljstvo učencem predmetne stopnje, saj so se lahko "raztegnili" po celem prostoru. Tako je šport-na vzgoja vseh učencev v teh dveh tednih pridobila na kvaliteti. Med učenci, ki so igrali tenis, sem izvedla anketo in 120 učencem ali 82 % je bil tenis zelo všeč, 22 učencem ali 15 % je bil tenis všeč, le 4 učencem ali 3 % tenis ni bil všeč. Svoje zadovoljstvo oziroma nezadovoljstvo so tudi utemeljili. Všeč mi je bilo: ker je veliko prostora, ker nas je naša učiteljica učila tenis, ker sem se veliko naučil, ker sem igral tenis s prijateljem, ker balon ni počil, ker je na tleli tepih, ker smo veliko igrali, ker sem žogo odbil do stropa, ker sem odbil veliko žogic .... Všeč mi ni bilo: ker sem moral teči dva kroga, ker mi tenis pač ni všeč, ker smo imeli premalo igrišč. Dva tedna sta hitro minila. Bilo nam je lepo in upam, da bomo naslednjo zimo spet lahko trenirali tenis. Zahvaljujemo se gospodu Marjanu Golobu, ki nam je to omogočil. Zvonka Majdič Enkrat premisli, preden kaj daš, dvakrat, preden kaj vzameš, in ti-sočkrat, preden kaj zahtevaš. Marie von Ebner - Eschenbach Ne postajamo pametni od tega, kar smo slišali, temveč od tega, kar smo doživeli. Kari Glóersen PODALJŠANO BIVANJE V OSNOVNI ŠOLI TRZIN Kadar nas otroci po napornem delovniku zasujejo s svojimi vprašanji in zahtevajo našo pozornost, jih kaj hitro odpravimo s tem, da smo imeli naporen dan in da potrebujemo počitek. Pa odrasli kdaj pomislimo, da so imeli tudi otroci za seboj utrujajoč dan? Šola vendar ni mačji kašelj! Pa tudi "bau, bau " ne! Da otroci lažje počakajo na snidenje s starši, poskrbimo učitelji podaljšanega bivanja. Po dopoldanskem pouku so otroške glavice natrpane z znanjem, pa tudi utrujene in potrebne počitka, zato naše kuharice pripravijo zdravo in polnovredno hrano. Ko so želodčki polni, je svet že veliko lepši in otroci že mislijo na igro, zato odidemo na igrišče, kjer se lahko po mili volji natekajo, sprostijo svojo odvečno energijo in se nadi- hajo svežega zraka. Tudi možgani potrebu-jejo sprostitev, da bodo pri nalogi lažje mislili! Po igri na prostém nas čaka domaća naloga. Ker je to pomembno in miselno naporno delo, je potrebna tišina, da otroci ne motijo drug drugega. Vse tri skupine podaljšanega bivanja so kombinirane (skupino sestavljajo otroci od prvega do četrtega razreda), zato starejše otroke spodbujamo, da pomagajo mlajšim pri nalogah. Tako je uspeh večji, s tem pa razvijamo tudi prijateljstvo. Ko so naloge napisane, pa poteka usmerjen prosti čas. Takrat preberemo kakšno knjigo, pogledamo videokaseto, se igramo sociálně in didaktične igre, največkrat pa likovno ust-varjamo. Naše izdelke bomo razstavili ob dnevu odprtih vrat, ki bo enkrat v maju. Vse prav lepo vabimo na ogled naše razstave! Da je še bolj pestro, pa otroci lahko med podaljšanim bivanjem izbirajo med različn-imi interesnimi dejavnostmi (računalniški krožek, šah, tenis, slaščičarski krožek, plesni krožek ...). Ko otroci dajo svoji ustvarjalnosti prosto pot, se lahko še malo poigrajo in ura je že 15.30, ko še zadnji otroci zapustijo po-daljšano bivanje. Joj, kako čas hitro beži, sploh če ga preživimo v družbi dobrih prijateljev in ob zanimivem programu. Otroci in učitelji pa se zopet veselimo naslednjega dne, ko se bomo srečali v po-daljšanem bivanju. Nancy Vake - učiteljica podaljšanega bivanja OBVESTILO! CEPLJENJE PROTI KLOPNÉMU MENINGITISU l^^KCrSToESa: —M SS^ÎÏ^'-TC- ï r™ — ■"opna sprehodu ali v gozdu,, smo prfpraviî ce^enTe^ dohmo tudi dom., ob potoku, pričeli 1. februarja 1998. cepl,en,e prot. klopnému men.ng.t.su. S cepljenjem smo Specialistična splošna ordinacija Dr. Marta Rižnar-Bregar specialist splošne medicine Zoranina 3, Mengeš, tel 737-308. ZAZIMOVANJE JE TREBA NAJTI SNEG! PUSTNI ŽIV ŽAV Od 2. do 7. februarja smo bili skupaj z otroki iz Mengša na zimovanju. Zaradi pomanjkanja snega na Ambrožů smo se preselili na Kriško planino, kjer je bilo pravo zimsko vzdušje. Ves teden nam je sijalo sonce, ki nam je obarvalo lička. Otroci so se vsak dan učili smucati, tekli so na smu-čeh, se vo- zili z gu-mami. Imeli smo tudi nočni sprehod z baklami, na katerem srno preganjali medve-de, na jasnem nebu iskali mar-sovčke in z raketo (TV oddaj-nik) odleteli na Luno. Teden nam je prehitro minii, domov pa smo se vrnili zdravi in polni novih doživelij. TUDI V VRTCU Tudi v vrtcu se že veselimo prihoda pusta, saj že pridno izdeluje-mo pustne izdelke, s katerimi si bomo okrásili vrtec. Na pustni lorek dopoldne bomo imeli pust-no rajanje, če pa nam bo vreme naklonjeno, bomo šli tudi na pustni sprehod po bližnjih ulicah. NAJ ZDAJ PO SVOJE POPRIMEJO MLADI V trzinskem gas.lskem društvu bo letos zapihal nov veter. Dolgoletni predsednik društva Janez Stebe in prav tako prekaljeni poveljnik Ivko Ručigaj sta se odločila da na letošnjem občnem zboru društva, ki je bil v petek. 20. t. m„ prepustila mesti na društva mlajšim. Sprva so dolgo iskali zamenjavo zanju, nazadnje pa so se odločili novi predsednik Jože Kajfež, poveljniško mesto pa bo prevzel Milan Marolt. Z Ivkom Ručigajem smo se pogovajali v prejšnji številki Odseva, tokrat pa smo na pogovor povabili Janeza Slebeta, ki so mu zaradi požrtvovalnosti in dolgoletnih trzinski gasilci zdaj namenili funkcijo častnega predsednika društva. Kdaj ste postali gasilec in kdaj ste pre-vzeli predse-dniško funkcijo? Med gasilce sem se vključil po vojni, leta 1947, predsednik pa sem postal leta 1962. Kako je bilo na društvu, ko ste se vključili vanj? Ko sem přišel, sem bil najprej pri mladin-cih. Najbolj dejavni smo bili na raznih gasil-skih tekmovanjih. Kasneje pa sem přešel med člane. Takrat smo za prevoze še uporabljali konjsko vprego. Imeli smo gasil-ski voz, na katerem so bili na vsaki strani sedeži, na sredini pa je bila brizgalna. Pozneje smo za brizgaino in ostalo opremo uporabljali posebno prikolico. Ker sem bil strojnik, so me določili za delo z brizgaino. Najprej sem zanjo skrbe! skupaj z Ložarje-vim atom, ko sem v Kamniku opravil stroj-niški tečaj, pa sem za motorko skrbel sam. Se spominjate večjih požarov iz tistega časa? Seveda. Največji je bil, ko smo pozimi leta 1947 ali 48 gasili požar v tovarni Helios. •>pominjam se, da je bil takrat precej hud mraz, ki sem ga čutil še loliko bolj, ker sem moral dolge ure vztrajati ob motorni čr-Palki. Tudi v Trzinu je bilo več hudih pozarov, na primer pri Matičku, pri Rošov-pU; pn 0rlov'h, pri Arhu, na Kasarni, ... B"o je kar nekaj velikih požarov, zraven pa so bili dokaj pogosti ludi gozdni požari. Gasilci hitite na pomoć tudi ob drugih "esrecah. na primer ob poplavah. easih, ko potok Pšata še ni bil reguliran, > v Trzinu kar dosti poplav. Še zlasti Pogoste so bile spomladanske, ko seje talil 50 bile takrat hujše kot zdaj, tako 2 se ,e na Pšati naredila tudi po 20 cm Mla ,edena skorja. Ko se je led začel topiti, je voda nosila ledene klade - rekli smo jim tudi kore. Te so se pogosto zagozdile na ožjih delih struge, ob jelšah, vrbah in drugem drevju, ki je raslo ob bregovih ali pa ob mostovih preko Pšate, pa tudi za jezom, ki je bil blizu nekdanje gostilne Na jezu. Plošče so se pogosto dvignile pokonci in se nakopičile več deset metrov daleč. Gasilci smo jih skušali s posebnimi drogovi, s kavlji na koncu, poganjati naprej, vendar je voda zaradi zajezitve pogosto prestopala bregove in poplavljala. Poplave se bile tudi ob hujšem deževju. Odkar je Pšata regulirana, poplav praktično ni. Kakšne naloge ste si zadali, ko ste postali predsednik? Kot novi predsednik sem se najprej spopadel z zastarelo gasilsko opremo in z obnovo gasilskega doma. Gasilni dom je imel spra lesen stolp. Ko sem prevzel pred-sednikovanje, pa je bil že pozidan, mi pa smo začeli z obnovo in s širjenjem doma. Leta 1965 smo slavnostno izročili namenu motorno brizgaino. Kupili smo več paradnih in delovnih oblek ter močnejšo trofazno sireno. Konjsko vprego smo zamenjali z avtomobiiom. Najprej smo kupili rabljen Fiatov avto, ki je še dolgo služil svojemu namenu. Leta 1970 smo kupili vozilo IMV, ki sta mu na slavnoslni prireditvi, ko smo ga predajali namenu, botrovala Ančká in Matevž Štefe v narodnih nošah. Leta 1972 smo kupili novo motorno črpalko znamke Rosenbauer, lela 1980 pa smo zaprosili za gradbeno dovoljenje za obnovo doma. Ko smo oktobra dovoljenje dobili, smo takoj začeli z delom. Vsak član društva je moral opraviti najmanj 20 ur prostovoljnega delà. Nekateri so ga opravili tudi 300 ur, tako da smo za obnovo doma delali skupno preko 4.000 ur. Dom je bil na novo zgrajen d leta 1986. Leta 1988 smo kupili orodno vozilo, ki ga imamo še zdaj, ob 90. oblet-nici, leta 1996, pa smo dobili še nov kombi za prevoze gasilcev. Zdaj je društvo so-razmerno dobro opremljeno s sodobno gasilsko opremo. Med drugim imamo po-topno črpalko, dihalne aparate, agregat za osvetlitev pogorišča itn. Manjka nam še kombinirano vozilo, ki na pogorišče pripelje tudi vodo, kar bi še povećalo našo učinkovitost. Dalj časa ste bili tudi funkcionar na občinski gasilski zvezi. Da, v Gasilski zvezi Domžale sem deloval več kot 25 let, še prej, ko je Trzin še spadal pod mengeško občino, pa sem deloval v mengeški občinski gasilski zvezi. V Mengšu je bilo v zvezo združenih pet gasil-skih društev, v domžalski zvezi pa je bilo dve leti nazaj kar 27 prostovoljnih društev in 7 industrijskih društev. Na občinski zvezi sem skrbel za organizacijo, še vedno pa sem predsednik nadzornoga odbora.V zvezi skrbimo za usklajeno delo društev, pripravljamo tečaje in preverjanje znanja gasilcev, gasilska lek-movanja, precej dobro pa sode-lujemo tudi s pobrateno gasilsko zvezo Koprivnica na Hrvaš-kem. S lamkajšnjimi gasilci se dobivamo vsako leto in izmen-jujemo mnenja. Ste tudi vi tekmovali? proslava ob 70-letnici PGD Trzin Sem. Dokler sem bil inlajši, sem nastopal v prvi skupini, v skupini A, kasneje sem přešel k starejšim in nazadnje k veteranom. Kaj pa priznanja? Teh imam pa res veliko, vendar ne le gasilskih. Aktivni ste bili tudi na drugih področjih? poprimejo za delo. Poslali smo okrožnico z vabilom in tudi v časopisju jih vedno pozivam, naj se nam pridružijo. Zdaj vse pre-puščam mladim. Dandanes so drugačne navade, "druga muzka", svoje město moramo prepustiti naslednikom. Rad bi še kaj naredil, pod pogojem, da bi dělali tudi drugi. Vendar delà le pešěica, ostali pa bolj na papirju. Tisti, ki najmanj delajo, pa imajo največ povedati. Tisti, ki delajo, so raje tiho. Tako te veselje mine. Novému vodstvu društva želim, da bi znalo pritegniti in motivirati ljudi za delo. Upam, da jim bo z novim pristopom in novimi močmi uspelo. Viktorija Pećnikar - Oblak Pri nas doma je bilo vedno dosti delà, zato sem se nanj navadil že zgodaj. Če sem mogel, sem pomagal in sodeloval pri delu tudi drugje. Nikoli nisem bil član partije ali katere druge stranke, ker pa sem bil pov-sod pripravljen prijeti za delo, so me mar-sikje radi sprejeli. Tako sem dělal za cerkev, bil sem udarnik, štiri leta sem bil delegat KS v Skupščini obćine Domžale. Hodil sem na tamkajšnje sestanke in bil vodja delegacije. Posebno rad sem sodeloval pri delu trzinskega kulturnega društva, ko sem bil še zaposlen, pa sem bil zelo dejaven v sindikatu. Pravite, da ste delovali v KUD-u? Da, član KUD-a sem še zdaj, v mlajših letih pa sem tudi kar precej igral. Spomnim se, da sem najprej igral v gradu Jable. Kisle gobe se je imenovala tista igra. Bila je komedija. Potem sem igral v trzin-skem kamnolomu, v barakah, kjer so bili po vojni nemški ujetniki. Tam sem igral v Prisegi ob polnoči. Kasneje sem v obnovljenem kulturnem domu igral v Mogočnem pr-stanu. Igro smo igrali z velikim uspehom. Kasneje sem nastopil še v Lovudski siroti in še nekaterih drugih igrah. Pravite, da ste bili tudi udarnik. Kaj to pomeni? Po vojni, ko smo obnavljali porušeno domovino, smo se skušali kar najbolje izkazati z delom. Delati smo dobro in hitro. Delà smo končali predčasno, presegali smo norme in podobno. Po Sloveniji sem pomagal postavljati mostove. Tako sem dělal bistriški most in železniški nadvoz v Domžalah, nadvoz v Žalcu in most v Vinici pri Črnomlju. Tisti mostovi še stojijo. Sprva sem dělal z nemški-mi ujetniki, kasneje pa tudi z našimi delavci. Izkazal sem se, ker sem dobro bral nacrte. Zakaj ste se odločili prepustiti pred-sedniško město v gasilskem društvu? Trzinsko društvo je zdaj po sestavi staro, v većini smo v njem starejši. Ni mlađega naraščaja. Menim, da bi se dalo dobiti dosti mladih v šoli, vendar tega nekako nismo znali. Pred leti smo celo izvolili nekoga, ki naj bi skrbel za pristop podmladka, vendar se razmere niso spremenile. Tudi sam sem malo popustil, saj sem želel, da se mladi sami organizirajo in RDEČI PETELIN GROZI 7. februarja je v gozdu nad obrtno indus- gasilci iz sosednjih gasilskih društev, pa tudi trijsko cono v Trzinu zagorelo. Na kraj 11 domaćih gasilcev. Ker Trzinci niso bili požara so takoj prihiteli poklicni gasilci in med prvimi, so se upravičeno hudovali, saj so jih o požaru obvestili zadnje. Center požarne var-nosti iz Vira sploh ni spro-žil sirene v Trzinu. Očivid-ci so namreč po telefonu najprej obvestili republiški center za obveščanje (št. 112), iz Ljubljane pa so obvestilo takoj posredovali poklicnim gasilcem na Viru. Ti so obvestili nekat-era gasilska društva, ob tem pa niso sprožili sirene v Trzinu. Kakor koli že, gasilci so hitro pogasili plamene na slabém pol hektaru zemljišča. Posebne škode ni bilo, saj je pogorela le podrast - nekaj suhe trave in praproti. Teden dni kasneje je podoben požar izbruhnil ob trzinskem bajerju. Prvi je sporočilo dobil trzin-ski gasilec in s svojimi društvenimi kolegi je plamene hitro ukrotil, brez pomoci gasilcev od drugod. un flAs&MïWi j/j Dsiiiúsn ^XÎLLQ'âlîJS láUfl SwHU^K Pětek, in povr-MIllTfflfn hu še 13.! Ta-kral ne more biti kaj dobre-ga, bi rekli vra-žjeverni, naši planinci pa se ne dajo! Točno na petek, 13. (ebruarja, so pripravili svoj slavnostní, 15. občni zbor in vsa stvar je prav lepo uspela. S pripravami so začeli sicer že prej, saj so obiskovalce presenetili s prijetno urejeno in zelo zaniinivo razstavo o delu društva v ONGER P.D. TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO ONGER TRZIN JUBILEJNÍ OBCNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA Po predavanju so številne goste in svoje člane povabili na okusen prigrizek in družabno pomenkovanje. Ob ogledovanju razstavljenih eksponatov in grizljanju dobrot, ki so jih pripravili v šolski kuhinji, zraven so pili tudi "osvežilne" pijace, je bilo udeležence zboro-vanja kar težko spraviti nazaj k resnemu delu. Pri pripravi prigrizka so se izkazali tudi nekateri sponzorji. Omenimo le pekarne: Jurček iz Depale vasi, Kralj in Pečjak iz Trzina ter Plešec iz Depale vasi, ter tudi cvetličarno Marije Vehovec, ki je s prijetnimi cvetnimi aranžmaji poskrbela za prijetnejše počutje. Zborovalci so sedli nazaj šele, ko so zapeli pevci Mengeškega okteta. Po poslušanju po-ročil o delu društva in posameznih odsekov se razprava o perečih vprašanjih kar ni hotela razvneti, zato so zborovalci izvolili novo-staro vodstvo društva, nato pa je sledil svečani del občnega zbora. Slavnostno so razvili prapor, ki ga je ponosno in trdno v rokah držal prvi praporščak društva in hkrati prvi častni vedati, da bodo nekatera društvena priznanja na-jzaslužnejši člani društva přejeli tudi na slovesnosti, ki jo planinci na-meravajo pripraviti ob trz-inskem krajev-nem prazniku. Številni gostje iz drugih planinskih društev so zelo pohvalili trzinsko društvo in njegovo dejavnost, še zlasti pa so opozarjali, da ima trzinsko društvo očitno trdne temelje, saj so člani mladinskega odseka vedno med najboljšimi v Sloveniji. petnajstih letih, izdali pa so tudi jubilejní bilten društva, v katerem so predstavili zgodovino društva in svoje pomembnejše dosežke. Med zelo zavzetimi pripravami so si dali narediti prav lep društveni prapor, zanj pa so nabrali tudi kar lepo število žebljičkov z imeni podpornikov društva. Slavnostní občni zbor se je začel z ogledom video-posnetkov iz nekaterih najzanimivej-ših akcij izletniškega odseka. Betka Končina, ki je tudi blagajničarka društva, je prikazala posnetke z odprave na Kilimandžáro, z izletov v Dolomite, taborov v Pirenejih in na Korziki ter s trekinga po Tibetu. Posnetke je komentiral Aleksander Čiče-rov. Marsikoga je zamikalo, da bi se članom društva pridružil na kaki njihovi akciji! predsednik društva Janez Žnidar. Na prapor je predstavnica podjetja Signa d.o.o., ki je prevzelo botrstvo nad praporom, oběsila spominski trak, predsednik društva Rudi Schoss pa je nanj oběsil tudi trak v spomin na častnega člana društva prof. Tineta Orla. Predsednik je nato najzaslužnejšim podělil društvena priznanja, ob tem pa je treba po- Slavnostno zborovanje so trzinski planinci zaključili v gostilni pri Narobetu, kjer jih je zares velikodušno in prijazno pogostila gospodarica Maja Breznik. Treba je povedati, da člani PD Onger Trzin praktično vsako leto društveno zborovanje zaključijo pri Narobetu. V gostišču se je pozno v noč raztegnil prijeten pogovor in trzinski planinci so skovali celo vrsto novih načrtov za še boljše delo v prihodnje. Miro Štebe j-M » ' ' ' > i ,t„t i m 1111 ,i t u t u i .t .t n 1111111 1111111 i t 11111 '.'JLl' * ' " 1 f - Mladinski odsek P» Onger Trzin vabi na predavanje z diapozitiv! jiížno ob nm mmm Predavat bo znani slovenski alpinist Viki Grošclj. Kdaj? 18. 3. 1998 ob 20h Kje? avla OŠ Trzin (predvidoma) Vslopnina: 300 SIT ittïP"-Ce k°ste Iahk« kupili leden dni prej ob 19h v društveni hišici ' siSke <'ete 4)> P» tudi na dan predavanja eno uro pred priěetkom. .JJ.1 MM ti iiniiinttiiiniimnin)iiii|i|[ V MLADINSKEM ODSEKU PD ONGER TRZIN GREMO S POLNO PARO NAPREJ Predavanja bodo vsak drugi mesec, razen med počilnicami. Naš naslednji gost bo Viki Grošelj. Spremljajte obvestila na pla-katih, v Odsevu in v Ongrčkih. In ker je v Trzinu kar nekaj ljudi, ki tarnajo, da se v našem kraju nič ne dogaja, da ni nobenih prireditev, upamo, da se bodo končno prišli prepričat, da se nekaj dogaja in bo obisk bolj šlevilčen, kot je bil na prvém predavanju. Irena Mučibabič; foto: Mojca Ručigaj Konec januarja smo s skupino osnov-nošolcev obiskali Zasavsko Sveto goro. Tokrat je bil izlet skorajda fantovski (dek-leta rada spijo), a smo se vseeno imeli čisto v redu. Po več letih smo začeli z oživljanjem sre-čanj za srednješolce in študente v hišici, kar nam je dobro uspelo. Poteka tudi preoblikovanje odbora MO, saj je starega že povozil čas oz. družinske in druge obveznosti. Medse smo povabili tudi prvega gosta, vrhunskega alpinista Tomaža Humarja. Prijazno se je odzval našemu povabilu. Srečanje z njim je bilo 21. I. v avli OŠ Trzin. Humar nam je pripravil res zanimivo predavanje z diapozitivi o njegovih himalajskih odpravah, po končanem predavanju pa smo ga lahko povprašali vse, kar nas je zanimalo. Ob tej priložnosti smo za obiskovalce predavanja pripravili zgibanko o Humarjevi al-pinistični poti. Daljši intervju z njim pa boste lahko prebrali v društvenem glasilu Ongrčki, ki bo ponovno začelo izhajati. Ob vsem naj se še enkrat zahvalimo Tomažu Humarju, OŠ Trzin, ki nam je prijazno odstopila avlo in KS Trzin, ki je poskrbela za spo-minsko darilo. OB BAJERJU JE BILO SPET ŽIVAHNO Foto: Miro Štebe Včasih je led na bajerju po več tednov in celo po par mesecev vsak dan privabljal na desetine Trzincev in otrok iz sosednjih krajev. Praktično vsi Trzinci so včasih znali drsati, ko so se zbirali ob bajerju, pa so se lahko tudi hitro dogovorili za kakšno skupno akcijo. Športno društvo je, takrat, ko mu je predsedoval še Peter Levec, prav med drsalci in hokejisti na bajerju zbiralo svoje najbolj delovne člane. Letos je bil bajer primeren za drsanje nekaj več kot teden dni pred šolskimi počitnicami. Tisti, ki so bili bolje obveščeni, so led izkoristili, nekateri celo za prve drsalne korake. "FANTJE, KDO JE ZA HOKEJ?" "JAZ BOM KAJÍ POSKUSIL SHITKOSTNIM DKSANJEM!" VSAK ZAČETEK Jí TEŽAK, AMPAK SE MOKÁM HITKO NAOČITI, SAJ NAM MANJKA IGKAICÍV! ; DKSALKE JE TKEBA DOBKO PKITEGNITI, DA NE PLítEJO NA NOGAH. "VEŠ, DANES BOM POSKUSILA IZVESTI AKSBl IN PIKUETO. " "TO NI NIČ, JAZ SEM SE VČEKAJ MED DKSANJÍM CELO KOPALA!" MÍNI Jí PA BOU VŠEČ \ OMETNOSTNO DKSANJÍ. TAM Jí DOSTI DOB-KIH DÍKLÍT! ZAČETÍK TKOJNEGA AKSLA Ží j ZNAM, LAHKO 1 PA BI POSKU-TUDIZ LAŠŤOVKO. UMETNIŠKI VTIS JE VÁŽEN! BOJAN HRIBAR - TRZINSKI SMUČARSKI UP Potem sem si lahko ogledala njegovo opremo: čelado, očala, dres za tekmo, smu-čarski pulover z "ojaěanimi" komolčniki, pancerje ... Mama je poudarila, da vse to zelo veliko stane, saj morajo opremo in trenerja plačevati, kar pride na sezono tudi V pogovor se je vključila tudi mama, saj mu pri delu veliko pomaga, skupaj pišeta naloge, se učita ... če le najdeta čas, se veliko pogovarjata in se trudita, da šola zaradi športa ne bi trpěla. Povedala je, da se sin zvečer vrača s treningov utrujen in zaspán, vendar mu zato ne popušča in «res skrbi, da šola ne bi poslala pos-•ranskega pomena. Pohvalila je tudi Bo-janovo učiteljico, ki je zelo razumevajoča, ako da že vnaprej ve, kdaj bo vprašan in kdaJ bo pisal test. *do te je navdušil za smučanje? ,a §Port me je navdušil oče, saj me je že Pn šlirih letih "postavil" na smučke in od «ral imam smučanje zelo rad. Pri sedmih «« sem se včlanj| y Smučarsko druš(vo "omzale, kjer trenutno nastopam v skupini ""»anov. V skupini nas je osem - dve 1 ° ,n š«l fantov. Cicibani tekmujemo Kako potekajo tre-ningi? Med smučarsko sezono -od januarja do aprila, odhajam iz šole sredi pouka, saj me že čaka naš novi kombi, ki nas odpelje na smučišče. Največkral treniramo na Sorici, gremo tudi na Kope, na Krvavec ali v Avstrijo, odvisno od snežnih razmer na smučiščih. Na snegu treniramo dvakrat tedensko, trikrat pa imamo še kondicijske treninge v OŠ Rodica. Po končani sezoni se skozi vse leto vrstijo kondicijski treningi, poleti gremo včasih smučat ludi na ledenike, vendar je to precej bolj naporno, saj je zaradi višine težje dihati, ćutimo visok pritisk, zalo se je tište dneve toliko težje učiti. Izven sezone poteka tudi šola smučanja, kjer se lahko naučim veliko za prihajajočo zimo. Kdo ti pri smučanju najbolj pomaga? Oče, saj me pri športu vzpodbuja in mi vliva voljo ludi takrat, ko mi je najbolj težko. Poleg tega pa je tudi moj serviser. Letos nastopam z novimi smučmi in pred vsako tekmo morajo biti servisirane. Oče tu doda, da so smuči pripravljene takrat, ko so dobro namazane, imajo oštre robnike, pregledane vezi ... Kakšne pa so te nove smuči? Imajo širše konice in repe, zato je slranski lok daljši, da lahko delamo natančnejše zavoje. Odlične so! Kako potekajo tekme? Pred pričetkom si s trenerjem ogledamo progo, s smučmi se počasi spuščamo od vrat do vrat, od starta do cilja, vsaka vratca in vsak zavoj obdelamo posebej, trener nam pokaže vse zanke in točke, kjer lahko nas-tanejo težave in potem - gremo tekmovat. do nekaj tisoč DEM. Vendar starša zaupala v sinove sposobnosti in jima ni žal za pomoč, ki mu jo tako nesebično razdajala. Kako pa naprej? Običajno so tekme ob vikendih. V nedeljo, 15. 2. 98, je prva državna tekma za ci-cibane na Soriški planini, zbralo se nas bo okrog 100, pričakujem rezultat med prvimi desetimi tekmovalci. V marcu bo tekma Roka Petroviča in konkurenca bo zares velika, saj pridejo tekmovalci tudi iz tujine. Bojan mi je še povedal, da je včasih rad igral tudi tenis, zdaj pa zanj ni več časa. Rad gleda smučarske lekme, posebej zdaj, ko potekajo ZOI v Naganu, vendar tudi za to ni dovolj časa, zato mu pomembne in zanimive stvari posnamejo na videokaseto in si jih kasneje ogleda. To je tudi dobro za učenje. Ogledala sem si kaseto, ki jo je posnel njegov oče pred tednom dni na Sorici, kjer je Bojan treniral, in lahko povem, da Bojan res zna! Nuša Matan Današnji člověk si predstavlja vrnitev k naravi tako, da sede na teraso in od tam gleda televizijo. Gert Fróbe Ko zbereš dovolj spoznanj, si prestar, da bi jih lahko uporabi!. Somerset Maugham Bojan Hribar sodi med najmlajše, že uveljavljene. trzinske športnike. Star je šele let, vendar je y svoji smučarski karieri že dosegel lepe rezultate. Z družino Hribar ob kaminu v njihovi dnevni sobi poklepetali o Bojanu, njegovih načrtih in željah. Bojan se je ravno vmil s treninga na Soriški planini in videti je bilo, da je precej utrujen, čakalo pa ga je še veliko delà za šolo. Bojan, kako usklajuješ treninge in šolo? Hodim v čelrti razred OŠ Trzin in zaenkrat mi vse lepo uspeva. Imam status športnika in zato so mi omogočili, da lahko med smučarsko sezono hodim na treninge tudi med poukom. Sošolci mi veliko pomagajo, posojajo mi zvezke, da gradivo lahko prepišem. samo v veleslalomu, druge discipline pridejo naknadno. Kateri je bil tvoj naj-večji uspeh? V centralni regiji sem trenutno uvrščen med prvimi tremi in to mi daje elan za vnaprej. LUKA VRANCIC SEDMI V EVROPI 25. mladinsko evropsko prvenstvo v kara-teju, ki je letos potěkalo v Atenah, grški prestolnici, je bilo nekaj posebnega za vse karateiste, saj bo na olimpiadi leta 2004 prav v tem grškem mestu karate prvič tudi olimpijski šport. Letos je na mladinskem evropskem prvenstvu sodelovalo 34 držav, med njimi tudi Slovenija. Naše barvě je zastopalo 17 karateistk in karateistov, ki so nastopali v 21 različitih starostnih in težavnostnih kat-egorijah. Konkurenca je bila zelo velika, saj je v vsaki kategoriji nastopalo čez trideset tekmovalcev. Kakovost karateja je bila na najvišji ravni, kajti vse več tekmovalcev trenira karate zelo profesionalno, nekateri pa posegajo po najvišjih kategorijah že tudi pri članih. Dosežki naših reprezentantov so zelo obetajoči: peto mesto so tako dosegli Gajšek, v kategoriji mladincev do 80 kg, Končina do 75 kg (oba Karate klub Žalec), pri kadetih sta bila peta Božič (Idrija) v kategoriji do 75 kg in Kovačič (Trbovlje) do 70 kg, Stopař (Sevnica) je prav tako pri kadetih osvojil sedmo mesto v katah, pri mladincih pa je Luka Vrančič (KK Forum Ljubljana) v kategoriji do 70 kg osvojil sedmo mesto. In kako Luka, ki je, kot bralci Odseva že veste, iz Trzina, ocenjuje svoj nastop: Sam s sabo in s samo borbo sem zelo zadovoljen. Kakšne prevelike treme nisem imel. Bil sem samozavesten, saj sem v priprave vložil veliko trdega delà. Vedel sem, da bo konkurenca zelo močna, ker sem nekatere tekmovalce, ki dosegajo us-pehe že pri članih, poznal že s prejšnjih tekmovanj. Z žrebom nisem imel veliko sreče, saj sem že v prvém kolu naletel na Angleža, ki slovijo kot zelo dobri borci. V borbo sem stopil z namenom, da zmagam, in že na začetku sem si priboril prednost treh točk, ki so zadostovale za zmago. Moj nasprotnik v drugem kolu je bil tekmovalec iz Portugalske, pri katerem prav tako nisem imel večjih težav, tretje kolo pa je bilo zame usodno. Moj nasprotnik je bil tekmovalec iz Belgije, aktualni evropski in svetovni prvak, ki je bil razglašen tudi za enega izmed osmih najboljših tekmovalcev na svetu in to v kategoriji članov. Boril sem se solidno, vendar je bil vseeno očitno Domišljija je slab nadomestek za lastno izkušnjo. Ellis Havelock boljši od mene in je zmagal. S tem rezultatom sem zelo zadovoljen, saj sem sedaj uvrš-čen v razred perspektivnih športni-kov, dobil pa sem tudi veliko motivacijo za nadaljnje delo. AKCIJA TRGOVINI: Kidričeva ul. 12, Mengeška ul. 9, Trzin i—i s sir Edamec, mlekarna Celje, 1 kg 999,00 SIT šobelj Domžalski, MIK Kamnik, 1 kg 830,00 SIT napolitanke ABC kakao Žito, 420 g 222,00 SIT keksi Domaćica čokol. Kraš, 350 g 352,00 SIT keksi Tekrum Herzblatch, 125 g 148,00 SIT marmelada marelica ET A, 840 g 312,00 SIT sladkor Ormož, 1 kg 139,60 SIT moka posebna Žito T 400, 1 kg 80,70 SIT Romana polžki Žito, 0,5 kg 94,70 SIT sok PFANNER pomaranča 2I 250,10 SIT vino VESELI MARTIN, 11 157,30 SIT vino Briško belo, 11 208,40 SIT hrana za pse Darling, 1,2 kg 246,00 SIT toaletni papir Carlina, Paloma; 10/1 281,00 SIT pralni prášek Weisser PVC, Henkel; 3,6 kg 760,00 SIT Akcija velja do razprodaje zalog. Pripravljamo različne narezke po naročitu! Se priporočamo. ODSEV NOVICE ŠPORTNEGA DRUŠTVA TRZIN Z a začetek naj vam povemo, da letos ŠD bodo naši športniki organizirali proslavo. Praznovanje bo 30. maja, takrat pa bo potěkala tudi otroška olimpiada in tek v spomin Petra Levca. Že vnaprej prosimo vse krajane za pomoč pri pripravi tega za nas velikega praznika, saj je mesec maj tudi mesec Trzina. Hvaležni bomo za pomoč pri samem izvajanju, pa tudi finančnih sredstev bi bili zelo veseli. Na proslavo bodo vabljeni vsi dosedanji aktivni člani društva, in verjemite nam, da številka ni tako majhna. Kot že velikokrat do sedaj, moramo še enkrat poudariti, kako uživajo naši malčki na urah telovadbc v telovadnici OŠ Trzin, zato še enkrat vabimo vse otroke, naj se nam pridrtižijo pri teh veselih in za njihovo zdravje koristnih srečanjih. . Tudi za odrasle ak-tivnosti v telovadnici OŠ Trzin še vedno potekajo in sicer po razporedu, objavlje-nem v razpredelnici. Vsak krajan, ki ga rekreacija te vrste zanima, se še vedno A, % < lahko prijavi pri Igor-ju (tel. 712-103). Športniki našega društva se ob tej pri-liki zahvaljujemo podjetju Habat d.o.o. za visoko finančno pomoč, saj je g. Habat prispeval denar za drese za našo najmlajšo košarkaško ekipo. Še enkrat hvala. Športni pozdrav! Nuša Matan • ponedeljek: košarka (moški) od 20.30 do 22.00 • torek: nogomet (moški) od 20.30 do 22.00 • sreda: aerobika (ženske) od 19.00 do 20.30 » četrtek: odbojka (mešano) od 19.00 do 20.30 ahovska sekcija in Športno društvo Trzin sta 31. Ojanuarja v sodelovanju s KS Trzin organizirala prvo prvenstvo Trzina v šahu. Turnir, na katerem je sodelovalo 15 šahistov in ena šahistka iz Domžal, Moravč in Trzina, je odprl predsednik Sveta KS Trzin Tone Ipavec. Igrali so po 9 kol (2x 15 minut za partijo) po pravilih za pospešeni šah. Prepričljivo je zmagal mojsler Vladimir Ivačič, član ŠD Napredek Domžale z 8,5 ločke - nas-protnikom je přepustil le pol točke. Drugo mesto je připadlo mojstrskemu kandidatu Bogdanu Osolinu (ŠD Napredek Domžale) s 7,5 točke, 3. je bil Alojz Cerar iz Moravč (6,5 točke), četrla pa je bila mojslrica Pavla Košir (ŠD Napredek) - 5,5 točke. Preostali tekmovalci so dosegli naslednje rezultate (raz-predelnica desno): Od Trzincev si posebno pohvalo zasluži enajstletni fantič Žiga Bobnar, ki je sicer član ŠD Napredek Domžale, za odlično 7. mesto. Bil je najboljši med Trzinci, napredek v igri pa sla pokazala tudi oba Mahoriča (Iztok 10 let in Gašper 8 let). Organizatorji obžalujejo, da se tako kakovostnega šahovskega turnirja ni udeležilo še več Trzincev, saj je bila enkratna priložnost videti nekatere šahovske mojsfrovine in igranje pravih mojstrov, ki trenutno sodijo v sam vrh slovenskega šaha. Zaradi slabe udeležbe se prireditelji sprašujejo, če je priprava takšnega turnirja v Trzinu sploh smiselna. "•«pričani smo, da se je izplačalo, še zlasti, ker je turnir '«no uspel. Vse pohvale si je spet zaslužilo Športno ruštvo, ki je znova potrdilo, da imamo dobre organizace. Zahvala pa gre tudi sponzorjem, še zlasti KS Trzin îwfrii' Bar°n bar' ki Sla poskrbeIa 23 nagrade. rawifne nagrade je přejelo vseh šest prvouvrščenih in J» '"je mladinci. \WČeSmke tUdi 0bema sod"'1«»™: pn-emu sodniku 'i ^"".Ť Nad'u in "iegovemu sinu Aleksandru Nadju, odlično prvič računalniško vodil turnir. točke: 5. Vid Vavpetič (ŠD Napredek) mojst. kandidat 5,5 6. Janez Grčar (Moravče) 5 7. Žiga Bobnar (ŠD Napredek) 5 8. Peter Zupančič (ŠD Napredek) 1. kategorija 4,5 9. Franci Banko (Trzin) 4,5 10. Franci Mušič (Trzin) 4 11. Rado Župane (Trzin) 4 12. Iztok Mahorič (Trzin) 3,5 13. Rok Milan Kosmač (Trzin) 3,5 14. Gašper Mahorič (Trzin) 2 15. Janez Rakef (Trzin) (odstopil) 1,5 16. Edvard Završnik (Trzin) (odstopil) 1 @ENEZA IN VSEB1NA SAHGWSHCE SCIRE Dvatisočletno dediščino človeške civilizacije - šahovsko igro je v 6. stoletju elita kitajskih in indijskih učenjakov rekonstruirala v dvorazsežnostni model dialektičnih procesov v naravi, ki jih na šahovnici poganjata kritični razum in osebnosti obeh antagonistov šahovskega boja. V nadaljnjem zgodovinskem razvoju je šahovska igra dokončno odigrala svojo notranjo strukturo, najprej z modrostjo cvetoče bližnjevzhodne civilizacije, pol tisočletja kasneje pa še z renesančno dinamiko evropskega novega veka. Ob koncu 19. stoletja je bila vzpostavljena celovita teorija njenih notranjih zakonitosti in s tem pogoji. da je v našem stoletju dozorela v eno najkompleksnejših področij človeške kulture, ki v sebi združuje prvine igre, športa, umetnosti in znanosti. Šest vrst šahovskih figur predstavlja 5 staroindijskih elementov (zemlja, voda, zrak, ogenj in veter) in njihovo kakovostno spreminjanje (kmetova sposobnost spreminjanja v različne vrste figur). Gibanja teh figur na šahovnici predstavljajo osnovna geometrijska gibanja v naravi. Šahovska sekcija Trzin - Vladimir Nadj DEZINFORMACIJSKI VRTINCI MED TRZINCI Bo grad Jable res delniška družba? - Ali utegnejo biti "Š.M.A.F.U. fajtersi" marca nared za odločilno preizkušnjo? -"Kdo se boji črnega moža?" res zgolj zlobne govorice? Jabie danes; tuji investitorji so se odločili kořenilo spremeniti zunanjo in notranjo podobo ponosne graščine, saj imajo z njo velike náčrte in še večja pričakovanja. Po besedah graditeljev naj bi tu dobilo delo 500 do 600 ljudi, čez nekaj let pa še vsaj enkrat toliko, da o ostalih prednostih niti ne izgubljamo besed. Konec koncev nam bodo imeli nevoščljivci kaj zavidati... POGOLTNI POSLOVNEŽI PREVZELI STVARI V SVOJE ROKE Dolgo časa smo glede Jabel gojili kritičen odnos do odgovornih za ta grajski biser, zdaj pa so se stvari temeljito obrnile. Zgodilo se je pre-jšnji teden: za izklicno ceno 2,4 milijona nemških mark je ta kulto-zgodovinski spomenik, do sedaj neprecenljive vrednosti, na dražbi kupila multinacionalka SUSUMI Ltd. Co-BADEN BABEN Gmbh s sedežem v Bologni. Njihov upravni odbor v Cannesu je sklenil v ta objekt investirati 34 milijonov, s čimer bi na tem mestu zrastel prestižni kompleks hotelov, restavracij, igralnic, trgovskega centra, športnih objektov in osrednjo pokrito tržnico ter največji ter-arij v tem delu Evrope. Predstavnik njihove odvetniške zbornice Herman ' Bostrom je ob šanku razkril namene svojega deiodajalca:"Očitno je Trzin srečen kraj ali pa še bo. Morda ... no ..., enkrat mogoče ... bo ... pa saj je vseeno ... Dali vam bomo 500, 600 novih delovnih mest, zrihtal infrastrukturo in vas v tujini hvalili. No, pa recite, da si tega ne želite? Jable bodo naš že 107. bolj ali manj uspešen primer liberalnega kapitalizma,ki deluje po shemi "DOBRO JE IMETI, BOLJE JE IMETI VELIKO VEČ, NAJBOLJE JE IMETI VSE". Združili bomo prijetno s koristnim, to je nrava stvar, sai razumete...". Kot smo se prepričali na gradbišču, je projekt "Jable včeraj - APFEL-WELT jutri" že stekel in ne preostane nam drugega, kot da z zanimanjem spremljamo nastanek tega kompleksa v naši sredini. V muitinacionalki SUSUMI Ltd. Co - BADEN BABEN Gmbh s sedežem v Bologni so se prav razposajeno veselili izida dražbe v njihovo korist. Gospod Herman Bostrom (četrti poslovnež z desne) meni, da ta poteza pomeni pridobitev tako za širšo kot tudi ožjo okolico kraja ter obljublja dvig dividend njihovih dělnic na tujih trgih. Težko pričakovan kompleks - APFELWELT JUTRI naj bi imel že ćez 28 mesecev taksno podobo: poleg pokrile tržnice bodo tu tudi športne površine, igralnice, hoteli, press center in celo velodrom. Omeniti veija še, da bodo kar 4% celotnega sistema namenjeni zelenim površinam, parkirno město pa bo tu našel kar 3101 avtomobil oz. njegov voznik. Tokrat smo za sodelovanje pri javnomnenjski raziskavi zaprosili 74 gospodinjstev oziroma 289 občanou u starosti med 9 in 61 let. predlogom, da bi Trzin postal pobrateno město z Malmôm, Larnaco, Fieso in Veliko Kladušo, za so bili 3%, I S% pa o tem ni želelo dati mnenja ali pa so predlagali druga města. • Samo 12% vprašanih poročenih moških bi svoji družici iskreno povedalo, da jo izbrana večerná obleka naredi obilnejšo. 68% bi se jih raje zlagaio v stilu: "Draga, videti si naravnost enkratno", 20% pa bi ji natvezilo, da se sami na obleke ne spoznajo ali pa se jim neznansko mudi. • Trije izmed štirih anketirancev so že kdaj opazovali sosede skozi okno, kadar so ti imeli obiske. 53% se jih je ob tem imenitno zabavalo, 2% sta čutila krivdo, več kot 70% se jih je nato tudi kar samo povabilo na obisk in le I I % jih je s seboj přineslo copaté in priložnostno buteljko. • Kar 82%se jih ne strinja s — ODSEV 29 m BO MORAL KONTRAVERZNI KRAJAN VRNIT1 LICENCO? Z nelagodjem smo samo za Vas potrkali na vrata vzgojno - izobraževalne ustanove "NOVA METODA", ki je v rokah prof. Vincenca Možgana. Po neprijaznem pozdravu in obupni kavi nam je predstavi! programske smer- nice svojega vrtca in takole začel besedičiti: "Po osmih letih in pol vdovstva sem potřeboval nov izziv. Kot pedagoški strokovnjak z več kot petdesetletnim stažem in mednarodnimi izkušnjami sem sklenil v rojst- nem kraju odpreti nov vrtec. Le - ta deluje v skladu in z načeli nove metodološke doktrine etičnega Malčke v vrtcu "NOVA METODA" pogosto silijo k nadčloveškim psihofizičnim preizkušnjam samoohrani-tvenih nagonov. Otroci na sliki vsi premraženi vlećejo vrv. Zmagovalci dobijo obrok, poraženci pa lačnl čakajo na boljši jutri... Grozljivo, mar ne?! Dasiravno v njegovi ustanovi vlada železni zakon oil garhije, pa vdovec, prof. Vincenc Možgan, pritrjuje vprašanju, če ima sploh kaj rad otroke: "Vsak dan imam malo rajši in upam, da bom še dolgo živel (smeh), čeprav je težko verjeli - tudi razumem jih (smeh, h kodeksa v smislu ideje "OTROCI SO NAŠE VSE". To pomeni, da jih skozi igro pripravljamo na tempo današnjega življenja, ki od člověka zahteva brezkompromis- nost in uveljavljanje super ega, čeprav za ceno družbeno-socialne neadaptacije. Naj poenostavim - mularijo zdresiramo do popolnosti, glavo jim vbijemo za družbo koristne lastnosti in odpravimo samoiniciativne značajske poteze. To pa še ni vse; nekaj malega zvědo tudi o higieni, bontonu in zdravi prehrani. Sem pa malo jezen na medije, ki me blatijo in govorijo o meni in moji instituciji grde stvari, češ da zlorabljam otroke in pri tem izkoriščam še njihove starše. Živa resnica je, da imam le drugačne metode, nisem pa drugačen." Po tej dolgočasni pripovedi in ogledu oddelkov smo se z mešanimi občutki napotili v okrepčevalnico čez cesto na trezen razmislek. Pisarno tega človekoljuba krasi stenska tapiserija enormnih dimenzij, ki je povećana replika fotografije jesenskega vpisa v predstavljeno ustanovo. Nekateri starši so skušali kar mimo vrste z rokami pokazati, kolika otrok bi zaupali gospodu Možganu in njegovi "NOVI METODI". Mi SO ŠLI BORCI ZOPER UJMO PREDALEČ! Inženir Šamar je našemu foforeporterju z ironičnim nasmehom razkril enega izmed večjih krivcev za nastale razmere - produkt lastne inovativnosti sedaj že zelo zastarelo, nekdaj pa paradnega konja njihovega centra, protitočno raketo "MRŽNJA 1 ". Verjetno veste, da stopa naš Center za preprečevanje toče-Š.M.A.F.U. vtretje desetletje obratovanja. Seveda bi se ob tem okroglem jubileju spodobila večja proslava ali podobna ceremonija, a temu žal ne bo tako. Na tiskovni konferenci, ki je potěkala kar pod milim nebom na mengeškem polju, je tehnični vodja Centra dipl. ing. Boris Samar představil mnenje stroke o tovrstnem boju proti naravnim silám. "Res je, govorice o možném zaprtju tega objekta so, žal, resnične. Vzroke za to gre iskati predvsem v neresnem pristopu k delu celotnega kolektiva (bolniške, dopusti, porodniške), tehnološki za-starelosti (še vedno čakajo na pošiljko ZX spectrumov, obljubljeno leta 1981 ) in naraščajočih sporih z okoliškim prebivalstvom, favno in floro," je dejal ta skromni strokovnjak. Mi ob tem dodajamo še nič kaj veselo bilanco "protitočarjev". Samo v zadnjih desetih letih so njihove netočne ______ rakete zanetile 33 požarov, uničile 7 stanovanjskih enot in 16 gospodarskih poslopij 1er ranile pol ducata ljudi. Vendar vse še ni odloceno V začetku marca bodo naši "škododelci" izvedli manever "Anticiklon go home" pod nadzorom mednarodne arbitraže in od rezultatov je odvisna nadaljnja usoda te neprofitne institucije... Skoda nestrokovnega delà Š.M.A.F.U. Centra presega vse razumne meje, pri saniranju posledic pa je največkral potrebna tudi mednarodna intervencija! Center na zunaj kaže videz sodobne naprave, v resnici pa ga je že krepko načela rja. Omejen je tudi njegov radij delovanja, saj zmore v danih razmerah pokrivali le območje od Homca do črnuške gmajne v višini do 2300m, v oblačnem vremenu pa še to ne. No, kolektivu vseeno od srca želimo čim več ali vsaj nekaj uspeha na manevru, od katerega je odvisno njihovo preživetje. Njegov vsakdan - prestrašeni šolar zaskrbljeno zre v zmerno do pretežno oblačno nebo. Ker Š.M.A.F.U. center diletantsko in neodgovorno opravlja svoje delo, med krajane pogosto poleg foče rad strmoglavi tudi kakšen dotrajan projektil zoper tovrstno ujmo. Prebivalci v šali radi pravijo: "Zadelo nas je kot k_ "MRŽNJA" z jasnega!" REDAKCIJA: senior manager: N. Hudoklin direct managerji: Koperšin, Gulič, Krivec delavci na terenu: Dikkmann, Sire, Kimež crew of the month: Izhter Jewaletz-Dollgoff statik: Samo Mohr KADEŘ NA KADEŘ - USPEH Že leto dni skupinica mladili Trzincev v prostorili domaćega kulturnega doma pre-življa prosti čas ob snemanjih kratkih, igranih video filrnov. Fantje in deklela ust-varjajo na prostovoljni, amaterski bazi, vendar pa so njihove stvaritve na visoki umetniški ravni. Zanimivo je, da so, začenši iz nič, uspeli razviti povsem svojsten stil izraznosti in se tako na najboljši možen način v velikem loku uspeli izogniti ne-dorečenostim, tako značilnim za sodoben slovenski video - art. Gostovanje v Novem mestu jim je ostalo v lepem spominu. Slika je nastala na parkirišču před dvorano Marof. kjer 50 takole "raztovarjali" svojo sceno. Pa pojdimo od začetka. V neusmiljen svet filmanja so vstopili skozi glavna vrata -kratkometražni dokumentarec "Teden boja proti drogám", posnet v samo treh kadrih in s skromnim proračunom (cca. 35.000 SIT) je naletel na ugodne kritike prijateljev in znancev. Mimogrede; nekoliko predelana zgodba se je pojavila tudi v kultnem "Trainsmottingu" ... Z uspehom okoraj-ženi so prislašem svojega početja kaj kmalu vrgli "nove kosti za obi-ranje": talk show Moški & moški, glasbeni kolaž "KtJD in the Act", lepo pa sla bila sprejela tudi triller "Po čem je žalost, srce?" ter tragikomična melodrama "Le brajde vedo". je njihov uspeh le nak-Ijučen? Sami pravijo, da ne, kajti v projekte je bilo . V tragikomični melodrami "Le vloženo mno- .... , brajde vedo so se v vlogi go truda in statistov na nagovarjanje mla-samoodpo- dih filmarjev pojavili tudi nji-vedovanja, hovi družinski člani in prijatelji, da stroškov niti nc omenjamo. Imajo talent, voljo in smisel, vendar pa to kmalu ne bo več zadoščalo. Zakaj? Za njimi sta video festivala v Novem mestu in Puli, koder so bili nagrajeni v kategoriji "mladi in neodvisni avtorji". Ker pa dober glas seže v deveto vas, jih junija organizatorji tovrstnih prireditev vabijo v izraelsko Haifo in romunsko Craiovo, kjer jim je namenjena vloga favoritov za prestižni priz-nanji ... A brez denarja, dragi moji, pač ne bo šio. Njihova žepnina žal ne zadošča med-narodnim ekshibicijam in videti je, ds bodo ostali kar doma! Moraš res uspeti v tujini, da te začnejo cenili tudi doma!? 0 delovanju in uspehih teh naših mladih umetnikov vas bomo seveda sproli obveščali, sami pa vse sokrajane pozdravljaju in se obenem zahval-jujejo za moralno podporo in razumevanje, Stipe Goluža. uveljavljeni scenarist iz Rijeke, napo-veduje našim še veliko uspehov. hkrati pa že nestrpno pričakujejo kabelsko TV v svoji sredini, s cimer bi njihovo poslanstvo našlo pot do vaših src. Tomaž Zaboden Tudi v umetnosti je denar sveta vladar. Ob tem še apel obćanom: bi stopili skupaj in zagotovili sredstva za njihov prodor med zvezde? PUST Kdo ga ne pozna? Dan, ko smo lahko vsi "norci". Svojo vsakdanjo podobo popolnoma zamenjamo, se zabavamo, dobro jemo in pijemo, skačemo, uganjamo norčije, plešemo in pojemo. l.e povedati ne smemo nič, saj bi se izdali. Kljub modernemu času še vedno radi oliranja-mo nekalere običaje in verovanja, kol naprimer to, da s pustom odganjanio zimo in kličemo pomlad, obisk in ples maškar v hišo pa prinese srečo in dobro letino. Zima je bila letos zelo mila, tako da so verjetno tudi maškare malce v dilemi, kaj naj pravzaprav preganjajo. Morda pa jih je tudi zalo lako malo viđenih na trzinskih ulicah? Moramo pa zapisati, da so v OŠ Trzin in vrtcu Žabica pripravili pustna rajanja. Pomlad ima torej tudi k nam odprta vrata! Pust na soncu, velika noč na peči. slov. pregovor Uredništvo Odseva se zaradi tehničnih težav opravičuje vsem svojim bralcem zaradi zamude pri izzidu februarske številke. Hvala za razumevanje. Nasvidenje marca! OPEL VECTRA je dunes umetnost? Morda je to tehnologija. Prvi 16 ventilski turbodizelski motor na svetu. I_LA OBLIKOVANJE. .S' povědomá ob-jemite obi i hi dovršene ga aviumobUa in pustile ocem. da se naužijcjo Čiste m gladke linije Potem sedile za volan VLC'TRT. trt spoznali boste, kako sta v nje) združeni lepota in učinkovitost Vozili boste varno ter občuiili točko, kjer se sreća/a umet-u osi m tehnologija. OPEL VECTRA. ÚMRTNOST V GIBANJU OPEL ^ OPEL V DOMŽALAH - avtotehna VIS in KOSEC d.o.o. Salon: Ljubljanska 110. Domžale, tel. 061/716 092, servis: Kamniška 19, Domžale. tel. 061/715-333. UGODNI KREDITI T + 5% DO 4 LET. Ufirt mi Initrnrm TEHNOLOGIJA. Opel je odprtnovo poglavjť v razvoju dizelskega motor ja. Najpomembnejša znači/nosi pogon skega agregata nove ecoiec di ze Is ke generacije je v kombinaciji neposredne i>a vbrizgavanja in šliriventilske tehnike VECTRA pa je na voljo ludi i henanskun ecoiec motorjem. ki ga tudi odlikujejo najmanjsa možna lirup-I velika razvila moč OPTIKA Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Tel. 714-006 De lov ni čas: vsak dan 8.00 - 12.00 in 16.00-18.00 sobota zaprto Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 738-980 IWim Trgovina z gradbenim materialom Krakovsko 4b. DOMŽALE TEL 061/716-454 TAX: 0611713-288 Prodajni center Látková ras Laikova vas 84.1'RE BOLD TEL 063/702-250 EAX: 0631702-251 Franšizing: Siporex - SAM SAK d.o.o . KISOVEC TEL 0601/71-182 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! še po starih cenah vam nudimo: ' sirešniki BRAMAC • ope ko MODULARNI BLOK in ostale opećne izdelke • IZOLACIJSKI material • APNO. CEMENT • zidarsko ORODJE, in drugo potrebno za gradnjo in obnovo ' mešalce, cevne odre, podpornike... • stavbno pohištvo, okna. vrata, stresna okna VELUX, parket, program JUB-a... • Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM V rrgov i na h vas pričakujemo vsak dan od 7 - 19 ure, ob sobot ah od 7 - 13 ure.