Ldo IV.	Celom, 16. julija 1948	Sleifilka 29
Gre vendar le zares?
Že tretji teden vznemirjata dva daljnosežna politična dogodka svetovno javnost: Berlin in Beograd. Medtem ko se je položaj v Berlinu zadnje dneve močno zaostril in t>o moral po vseh znakih sodeč v kratkem najti svojo rešitev, tako ali tako, pa je videti, da.se je med maršalom Titom, oziroma KP Jugoslavije in Kominformom vnela srdita pozicijska borba.
Po prvih alarmantnih vesteh in najrazličnejših ugibanjih o vzrokih in namenih spora med Mednarodnim komunističnim informacijskim uradom (ah: Kominform) in jugoslovansko vlado, pa se je vendarle izkristaliziralo nekaj otipljivih dejstev.
Pokazalo se je, da so vse pogodbe (pakti), ki jih je sklenila jugoslovanska vlada z drugimi državami vzhodnega bloka, danes pravzaprav le krpa papirja, kajti Kominformu poslušne komunistične stranke v teh državah druga za drugo kršijo daljnosežne pogodbe o „medsebojni pomoči“, katere so bile sklenjene celo za več desetletij. Med Jugoslavijo in Madžarsko so odnosi zelo napeti. Rumunija je ustavila dobave petroleja in Albanija hoče svojo veliko sosedo, kateri bi morala- biti hvaležna za izdatno pomoč zadnjih let, naenkrat po-dučevati, kakšna naj bo prava komunistična Unija in kako je treba zvesto služiti Sovjetski zvezi. — Zanimivo je, kako so se čez noč nenadoma pojavila stara nasprotstva med balkanskimi državami.
Po zadnjih vtisih je mogoče sedaj sklepati, da spor med Kominformom in Titom ni nobena preračunana politična igra, temveč da so nastala nasprotstva resna in globoka.
Slej ko prej se vsi sprašujejo: „Kaj bo sedaj?“
Odgovor je težak. Dejstvo je, da je v Jugoslaviji prilično mirno in da ni nobenih znakov o popuščanju protikomin-formskega stališča jugoslovanske KP. Popolnoma novi problemi pa bodo nastali, če bi se pričela gospodarska blokada Jugoslavije s strani držav Komin-forma. Jugoslovansko petletko, kateri je itak že marsikaj hodilo narobe, bi to nedvomno močno ogrozilo.
Nadaljnje dejstvo pri v,sem tem je, da v svetovnem komunizmu resnično obstajata dve struji: prva je pravoverna in je njen program slejkoprej svetovna revolucija in proletarska družabna ureditev sveta. Druga struja pa je prožnejša, njena značilnost bi bila morda, da ima vsepovsod državno-nacionalno obeležje, čeprav hodi v gospodarskem in Socialnem pogledu isto pot kot prva struja. Mogoče je izraz „nacionalni ko-Giunizem“ preuranjen, je pa vendarle to Čudno mešanico Leninovih naukov in nacionalnih čustev, kar je svet videl v Jugoslaviji, komaj možno drugače imenovati.
Se dvoje moremo ugotoviti: komunistična stranka v predvojni Jugoslaviji je bila relativno skoraj najslabša v Evropi. Po vojni pa predstavlja najmočneje postavljeni režim od vseh v vzhodnem bloku. Tudi iz tega vidika more-hio razumeti današnii spor med njo in Kominformom. Množice, ki so med voj-
Berlin le vedno otok v sovjetskem morjn
Namestnik ameriškega vojaškega guver« nerja v Nemčiji je poslal ruskemu povelj» niku štaba pismo, v katerem zavrača trdi» tve sovjetov, češ da so ameriška letala prekršila svoje pravice pri poletih iz za» padnih con v Berlin, kot neresnične.
Britanski guverner v Berlinu, general Robertson se je vrnil iz Londona v Berlin. V Londonu je poročal britanskemu zuna» njemu ministru Bevinu o položaju v Ber» linu.
Preteklo sredo je dosegel zračni promet z Berlinom nov rekord: 426 britanskih in
ameriških letal je prepeljalo v teku 24 ur 2000 ton živil.
Britanski minister za zračno plovbo, Henderson, je izjavil, da zračnega prometa z Berlinom ne bodo zmanjšali vse dotlej, dokler ne bodo Sovjeti ukinili blokade Ber» lina. Poudaril pa je, da v današnjih prili» kah ni mogoče zagotoviti normalnega go» spodarskega življenja v Berlinu in da bo moralo dva milijona Nemcev občutiti so» vjetsko blokado.
Kakor se je izvedelo v berlinskih krogih, je dobil maršal Sokolovski pred svojim
Feldmaršal Monlgomery v Avsfiiji
Feldmaršal Viscount Montgomery, šef generalnega štaba britanskega imperija, ki je na obisku v Avstriji, da si ogleda bri» tanske čete na vežbanju, se je v ponedeljek z vzpenjačo odpeljal na britansko vojaško vežbališče Smeltz na govorju nad Juden» burgom.
Prisostvoval je' vojaškim vajam britan»
skih in ameriških čet iz Trsta, ki so upo» rahljale novo municijo.
»To je bila najlepša vojaška vaja, ki sem jo videl izvajati od konca vojne,« je dejal maršal navzočim.
Britanski veleposlanik v Moskvi je pri» spel v London, da poroča zunanjemu mini» stru Bevinu.
Atentat na Togliattija
V sredo dopoldne je bil izvršen na vodi» telja italijanske komunistične stranke Pal» mira Togliatija atentat.
Atentat je izvršil neki 25 letni sicilijan» ski študent. Ko je prišel Togliatti dopoldne iz poslanske zbornice, je oddal ta študent
nanj iz samokresa štiri strele, od katerih sta ga dva zadela.
Togliattija so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje je po mnenju zdravnikov zelo resno. Atentatorja je policija takoj aretirala.
Hoiiiiiifomi nima prastara la Tita?
(Napisal Malcolm Muggeridge v »Daily Telegraph«=u)
Na drugem svetovnem kongresu Kbmin» terne, ki se je vršil v Moskvi od 17. julija do 7. avgusta 1920., so izdelali 21 določb, katere bi morali upoštevati vsi člani. Te določbe so v veljavi še dandanes in je zelo zanimivo, jih proučiti.
Te določbe z vso močjo poudarjajo, kako morajo sodelovati vsi člani pri pronicanju komunizma in pri podtalnih rovarjenjih v nekomunističnem svetu. — Člen 1. n. pr. pravi:
.»Vsi časopisi in tiskovine kakor tudi ča= sopisi partije morajo skozi nadzorstvo predsedstva partije neglede na to, ali je partija zakonita ali nezakonita. V nobenem slučaju se ne sme dovoliti, da bi izdajatelji časopisov izrabljali svojo avtonomijo in mogli na ta način izvajati politiko, ki bi nasprotovala koristim partije.«
Čl. 4. pravi: »Lažni in hinavski pacifi» zem je treba odvreči«, a čl. 12. trdi, da morajo biti vsi organi partije organizirani osrednje in imeti »jekleno disciplino«. Vsi se morajo pokoriti »Partijinemu centru«, ki bo imel vso oblast, vpliv in pravico.
Toda Tito hoče, da vodijo jugoslovanski časopisi predvsem njegovo politiko, ne pa politiko Kominterne; da se slavi njega, ne
no šle v borbo proti okupatorju, so to storile iz nacionalne zavesti.
Naj bodo ta ugibanja pravilna ali ne, zaenkrat gre vendarle le še za domač spor med hišnimi prebivalci vzhodnega bloka. Res pa je tudi, da Jugoslavija leži . na najizpostavljenejšem delu te stavbe, od koder je na okolico prav k > razgled.	f.
ne
za
pa Stalina. Zato je on zašel s poti »Parti» jinega centra«.
Čl. 4. pravi, da morajo komunisti v voj» ski sistematično in stalno voditi komuni» stično propagando, kakor tudi morajo biti komunistične skupine ustanovljene v vsaki vojaški organizaciji. Kdor teh določb izpolnjuje, tega smatra Kominterna »izdajalca revolucijonarne ideje«.
Ko je bil Tito navaden član partije, je te določbe Kominterne' gotovo izpolnjeval. Toda sedaj ima svojo vojsko, s katero bi hotel braniti sebe in svojo politiko in ni voljan, pripustiti v njenih vrstah nobene tuje propagande.
Teoretično so Kominterno razpustili leta 1943, dejansko pa ni nikdar prenehala de» lovati, dokler niso lani ustanovili v Beo» gradu Kominforma, ki ni nič drugega ka» kor Kominterna z drugim imenom.
odhodom v Moskvo pismo nemških komu» nistov, v katerem ga svarijo pred reakcijo, ki jo ima blokada Berlina na nemško pre» bivalstvo. Nemški komunisti zahtevajo v tem pismu takojšnjo ukinitev blokade in opozarjajo, da ima britanska in ameriška preskrba Berlina med sedanjo blokado ugoden vpliv na Nemce in dviga ugled za» padnih zaveznikov.
Berlinski sindikati, ki so pod vodstvom komunistov, so zahtevali tudi od vojaške» ga poveljnika Berlina, generala Aleksan» dra Kotikova, naj dobavi zapadnim prede» lom Berlina dovolj električnega toka, da se bo mogel razvijati promet na podzemeljski železnici in cestni železnici normalno.
Rusya QäoGuorüa
Sovjetski poslanik v Londonu je izročil v sredo dopoldne britanski vladi odgovor sovjetske vlade na protestno noto Velike Britanije glede blokade Berlina. Vsebina note še ni bila objavljena.
Slolefnka auitrijslzega pa::aiitenia
V petek, 9. julija -je praznoval avstrijski parlament stoletnico svoje ustanovitve s slavnostnim zasedanjem, ki se ga je ude» ležil celoten kabinet razen ministra za so» cialne posle g. Maisela, ki zastopa Avstrijo pri mednarodni delavski konferenci v San Franciscu.
Zvezni predsednik dr. Renner je v svojem govoru podal pregled stoletne zgodovine avstrijskega parlamenta ter se obrnil na člane s prošnjo, naj spoštujejo tradicije avstrijskega parlamenta, ki je vedno bil podlaga avstrijske demokracije. Zasedanje se je končalo z burnim odobravanjem vseh navzočih.
Jiiioilauija
Jugoslovanski radio je poročal, da je po» slal centralni odbor jugosl. sindikatov ugo» vor proti obtožbam Kominforma napram jugoslovanski komunistični partiji.
V Londonu so podpisali lesno pogodbo med Jugoslavijo in Veliko Britanijo. Jugo» slavija bo dobavila Veliki Britaniji za pet milijonov funtov šterlingov lesa.
Austrija pri Msrimi o Donavi
Iz Dunaja poročajo, da je avstrijska vla» da sprejela povabilo Jugoslavije, naj se udeleži konference o Donavi 30. julija v Be» ogradu s svojim zastopnikom. Avstrija bo torej imela pri tej konferenci svojega opa« zovalca.
Albanska nota
8. julija je prišlo iz Tirane v London po» ročilo, da bo Albanija podvzela. potrebne ukrepe za slučaj, da bi hoteli prekoračiti sovražni elementi njene meje iz Jugoslavije in Grčije.
Poročilo pravi:	»Albanska telegrafska
agencija je bila iz zanesljivih virov obve» ščena, da je podvzela albanska- vlada stro» ge ukrepe na svojih mejah z Jugoslavijo in Grčijo, da bi preprečila morebitno pronica» nje sovražnih elementov iz Jugoslavije in Grčije na albansko ozemlje, kjer bi mogli izvrševati sovražna in izzivalna dejanja, škodljiva interesom albanskega naroda.«
Odnošaji med Albanijo in Jugoslavijo so postali napeti, ker je Albanija podprla re» solucijo Kominforma, ki kritizira jugosio» vansko komunistično partijo.
Jugoslavija je poslala prejšnji teden Al» baniji noto, v kateri protestira proti žali» tvam maršala Tita in njegove vlade in iz» gonu jugoslovanskih državljanov iz Alba» ni je.
V Beogradu so opozorili na to, da ne morejo prevzeti odgovornosti za posledice, če Albanija ne bi prenehala s svojim so« -tfräSSä zajL-Ianjem.
»The Daily Telegraph«
Poročilo
biroja komunističnih partij
o zasedanju
V drugi polovici junija se je v Rumuniji vršilo zborovanje Informativnega biroja, kateremu »o prisostvovali sledeči predstav» niki:
Za bolgarsko delavsko partijo (komuni» sti): tovariša T. Kostov in V. Červenkov;
Informativnega
za Rumunsko delavsko partijo: tovariša Dež. G., Luka V. in A. Pauker;
za Madžarsko delavsko partijo: tovariši M. Rakosi, M. Farkas in E. Gere;
za Poljsko delavsko partijo: tovariša J. Berman in A. Zavadski;
za Vsezvezno komunistično partijo bolj» ševikov: tovariši A. Ždanov, G. Malenkov in M. Suslov;
za Kompartijo Francije: tovariša J. Du» clos in E. Fajon;
za Kompartijo češkoslovaške: tovariši P.
Slanski, V. Širokij, B. Geminder in G. Ba« res;
za Kompartijo Italije: tovariša Togliatti 4' in P. Secchia.
Informativni biro je obravnaval vpraša» nje oziroma položaj v RPJ ter soglasno sprejel sledečo resolucijo k temu vprašanju:
Resolucija
Informativnega biroja o položaju v Komunistični partiji Jugoslavije
Informativni biro, ki ga sestavljajo pred» stavniki Bolgarske delavske partije (komu» nisti), Rumunske delavske partije, Madžar» ske delavske partije, Poljske delavske par» tije, Vsezvezne komunistične partije bolj» ševikov, Kompartije Francije, Kom» partije češkoslovaške in Kompartije Italije,« je proučil vprašanje o položaju v Komu» nistični partiji Jugoslavije in ugotavlja« joč, da so predstavniki Kompartije Jugo» slavije odklonili svojo udeležbo pri zaseda» nju Informativnega biroja, so predstavniki vseh navedenih partij soglasno pristali na to, da objavijo sledeče ugotovitve:
1.	— Informbiro jemlje v obzir, da vod» stvo Jugoslovanske kompartije v zadnjem času vodi v glavnih vprašanjih zunanje in notranje politike nepravilno linijo, ki se od» daljuje od marksizma»leninizma. V zvezi s tem odobrava Informativni biro akcijo CK VKP(b),* ki je po lastni inicijativi skle» nil, da objavi nepravilno politiko Central» nega komiteja (CK) kompartije Jugosla» vije ter v prvi vrsti nepravilno politiko to» varišev Tita, Kardelja, Djilasa in Rankoviča.
2.	— Informbiro ugotavlja, da vodstvo Jugoslovanske kompartije vodi napram So* vjetski zvezi in Komunistični partiji boljše» vikov neprijateljsko politiko. V Jugoslavi» ji je bila dovoljena nedostojna politika sra» motenja sovjetskih vojnih strokovnjakov in diskreditiranje sovjetske vojske. Poseben režim je vladal nad sovjetskimi civilnimi strokovnjaki v Jugoslaviji, kateri so bili postavljeni pod nadzorstvo organov za var* nost Jugoslavije in bilo je organizirano še posebno nadzorstvo. Pravtako so tovariš Jüdin, predstavnik VKP(b)* v Informbiro* ju, in še cela vrsta drugih uradnih predstav* nikov Sovjetske zveze v Jugoslaviji bili predmet nadzorstva s strani organov za varnost Jugoslavije.
Vsa ta dejstva so najboljši dokaz, da so voditelji Kompartije Jugoslavije zavzeli po* zicijo, ki je nedostojna za komuniste. Jugo* slovanski voditelji so pričeli smatrati zuna« njo politiko SSSR in zunanjo politiko impe* rialističnih držav kot enake ter se obnašati napram SSSR, kakor se obnašajo proti bur» žujskim državam. Prav zaradi tega antiso» vjetskega stremljenja v C. K. kompartije Jugoslavije se je pričela širiti lažna propa« ganda, ki spada v delokrog kontrarevolu» cionarnega trockizma, o »prerojenju v VKP(b), o »prerojenju« v SSSR itd.
Informativni biro obsoja to antisovjetsko stremljenje voditeljev KPJ, ki ni v skladu z marksizmom=leninizmom in je lastno samo nacionalistom.
3.	— V svoji notranji politiki se voditelji KPJ oddaljujejo od delavskega sloja in prekinjajo zveze z marksistično teorijo gle* de razredov in razredne borbe. Oni zanika» jo porast kapitalističnih elementov v svoji deželi in poostritev stanovske borbe v jugo» slovanskem podeželju. To zanikanje jemlje kot bazo (osnovo) nekakšno oportunistično pojasnitev, ki se glasi, da prehodna doba od kapitalizma do socializma ne zaostruje raz» redne borbe, kakor to uči marksizem*lenini* zem, temveč jo zmanjšuje, kakor trdijo oportunisti Buharinovega tipa, ki je širil teorijo mirnega prehoda iz kapitalizma v socializem.
Jugoslovanski voditelji vodijo nepravilno politiko po vaseh, ker ignorirajo sloje in smatrajo posamezna kmetijstva kot nekaj celotnega in to vkljub marksistično*lenini= stičnim zapovedim glede razredov in raz« redne borbe ter vkljub znani izjavi Lenina, da majhno individualno (samostojno) go*
* Centralni komite Vsezvezne komunisti» čne partije (boljševikov) •
spodarstvo ustvarja kapitalizem in buržu» azijo in to v vsakem trenutku, vsak dan in povsod. Istočasno pa političen položaj po jugoslovanskih vaseh ne kaže nobenega raz* loga za pomirjenje in dobro nado, V času, ko vlada v Jugoslaviji individualno kmečko gospodarstvo, kjer ne obstaja nacionaliza» cija zemlje, nego privatna lastnina ter pro» daja in nakup zemlje, kjer se še vrši delo z najemanjem delavcev itd., ni več mogoče, da bi partija zavzela stališče v duhu pomir» jenja razredne borbe, ne da bi se ta partija vsled tega ne slabila spričo težav za podvig socializma.
Voditelji Jugoslovanske kompartije pre» bajajo s poti marksizma»leninizma na pot narodno=kulaške partije, kadar gre za vlo* go, katero mora igrati delavski sloj, kajti oni trdijo, da so kmetje »glavna osnova ju» goslovanske države«. Lenin uči, da samo proletariat, ki je »edini popolnoma revolu» cionarni razred današnje družbe, more biti absoluten voditelj v borbi celokupnega na» roda za popolen demokratični prevrat, ker se bore vsi delavci proti izkoriščevalcem.«
Jugoslovanski voditelji prekršujejo to in» strukcijo (navodilo) marksizma»leninizma.
Kar se tiče kmetskega sloja, se more reči, da je njegova večina, to je siromašni in srednji kmetje, že v zvezi z delavskim raz* redom, toda vodilna vloga v tej zvezi mora pripadati delavskemu razredu.
Stremljenje jugoslovanskih voditeljev, kakor smo že zgoraj navedli, pa prekršuje te instrukcije marksizma»leninizma.
To stremljenje se izraža v takšnih idejah, ki so pripravne samo za malenkostne bur» žujske nacionaliste, a ne za marksiste=leni* niste.
4.	— Informbiro je mišljenja, da bi ho* teli voditelji KPJ izvesti revizijo marksisti* čno=leninistične doktrine oziroma partije. Po teoriji marksizma»leninizma pa je par» tija vodilna sila v deželi, ki ima svoj po» seben program in se ne razkraja v splošni množici nepartijcev. Partija je najvišja ob» lika organizacije in najglavnejše orožje de» lavskega razreda. Toda v Jugoslaviji ta vo= dilna sila ni komunistična partija, temveč Ljudska fronta. Jugoslovanski voditelji zmanjšujejo vlogo komunistične partija in stvarno razkrajajo partijo v nepartijski Ljudski fronti, ki jo tvorijo zelo različni elementi s stanovskega pogleda (delavci, delavci=kmetje, ki imajo svoje individualno gospodarstvo, kulaki, trgovci, majhni to» varnarji, buržujska inteligenca itd.) prav tako kakor razne politične skupine, ki vključujejo nekakšne buržujske stranke. Jugoslovanski voditelji nočejo nikakor pri« znati zgrešenost svoje teorije, ki bi hotela, da Kompartija v Jugoslaviji nima svojega posebnega programa, temveč da se zadovo» Iji s programom Ljudske fronte.
Dejstvo, da se v politični areni Jugoslavi» je vidi samo Ljudska fronta, a ne partija in njene organizacije, ter da partija in njene organizacije nikdar ne nastopajo pred na» rodom pod svojim imenom — to dejstvo ne samo, da zmanjšuje vlogo partije v politi» čnem življenju dežele, temveč ji tudi odvze» ma njeno samostojno politično moč, name» sto da bi zadobila čim več zaupanja s strani naroda in vpliva na množice s posredova» njem javne propagande svojih idej in svo» jega programa. Voditelji Jugoslovanske kompartije ponavljajo pregrehe ruskih menjševikov* oziroma razkroja marksisti» čne partije v nepartijski množici. Vse to znači, da prevladujejo v Kompartiji Jugo» slavije likvidatorska stremljenja.
Informbiro je mnenja, da takšna politika CK KPJ ogroža sam obstoj kompartije in da nosi seboj nevarnost prerojenja Jugoslo» vanske ljudske republike.
* socialni demokrati
5.	— Informbiro je mnenja, da je biro» kratski režim, ki so ga jugoslovanski vodi» telji vnesli v partijo, nevaren za obstoj in napredek Jugoslovanske kompartije. Partija nima notranje partijske demo» kracije, nima volitev, nima'kritike niti avto» kritike. CK KPJ sestoji poleg enotne pove» zanosti tovariša Tita in Kardelja iz članov, ki niso bili izvoljeni, temveč imenovani. Kompartija se nahaja v skoraj nezakonitem položaju. Partijska zasedanja se vrše le redko in skoraj tajno, toda to ni mogoče, ne da bi se s tem zmanjšala tudi avtoriteta partije med množicami. Takšen tip organi* zacije Jugoslovanske kompartije ne zasluži drugega imena kakor sektaško*birokrat3ka organizacija. Takšna organizacija vodi sa» mo do likvidacije partije kot aktivnega organa in podpira v partiji vojaške metode, ki so slične metodam Trockega.
Popolnoma. nevzdržno je, da se v Jugo» slovanski kompartiji omalovažujejo elemen» tarne pravice članov partije samih in da more najmanjše grajanje nereda v partiji voditi do hudih represalij (posledic).
Informbiro smatra, da je sramota iz* ključitev iz partije in aretacija članov CK KPJ tovariša Žujeviča in Hebranga samo zato, ker sta imela pogum kritizirati anti* sovjetsko stremljenje voditeljev Jugoslo* vanske kompartije in sta se zavzemala za čim večje prijateljstvo s Sovjetsko zvezo.
Informbiro smatra, da je v Kompartiji tak sramoten, čisto turški teroristični re= žim nevzdržen. Takšen režim mora prene* hati, a to zahtevajo tudi sami interesi ob» stoja in uspeha Jugoslovanske kompartije.
6.	— Informbiro smatra, da je kritizira* nje napak, katere je napravil CK KPJ, s strani CK VKP(b) in drugih kompartij bi» lo neke vrste bratska pomoč Jugoslovanski kompartiji in naj bi nudilo voditeljem KPJ vse potrebne možnosti za popravo storjenih napak. Toda voditelji Jugoslovanske kom» partije, okuženi z visokim častihlepjem in ponosom, namesto da bi pošteno sprejeli to kritiko ter nastopili pot boljševiškega po» pravljanja storjenih napak, so zelo nepri» jazno odgovorili na to kritiko z napadom ter prešli na protipartijsko pot. Svojih na« pak niso priznali in s tem so prekršili nauk marksizma*leninizma ter prav s tem svo» jim nepriznavanjem še povečali svoje pro* tipartijske napake.
Odklanjajoč kritiko s strani CK VKP(b) in Centralnih komitejev drugih bratskih partij, so jugoslovanski voditelji prešli na pot odkrite prevare svoje partije in naro* da ter zakrili kritiko nepravilne politike Jugoslovanske kompartije, kakor tudi pra» ve razloge za aretacijo tovariša Žujeviča in Hebranga.
V zadnjem času, že po kritiki s strani CK VKP(b) in drugih bratskih partij, so jugo» slovanski voditelji skušali izdati celo serijo novih zakonov. Jugoslovanski voditelji so zelo naglo izdali nov dekret glede davka na kruh za kmete, ki pa še ni bil gotov in bi mogel zato poslabšati nabavo kruha za me» stno prebivalstvo. Nazadnje so jugoslovan* ski voditelji povsem nepričakovano s hru» pom izjavili svojo ljubezen do Sovjetske zveze, čeprav je zelo dobro znano, da sedaj izvajajo v praksi takšno politiko, ki ni pri* jateljska napram SSSR.
Toda to še ni vse. Voditelji KPJ objav» Ijajo v zadnjem času z velikim poudarkom politiko likvidacije kapitalističnih elemen* tov v Jugoslaviji. V svojem pismu Central» nemu komiteju VKP(to) od 13. aprila sta tovariš Tito in Kardelj pisala, da je »ple* num CK KPJ odobril ukrepe, ki so bili predloženi Politbiroju CK za likvidacijo ostankov kapitalizma na deželi.«
Soglasno s to izjavo je Kardelj v svojem govoru pred Narodno skupščino FLRJ* dne 25. aprila izjavil: »V naši deželi bije ostan* kom izžemanja ljudstva poslednja ura.«
Takšno stremljenje voditeljev KPJ, da likvidirajo (odstranijo) kapitalistične e’e* mente in kulake kot razred, ni mogoče v današnjih prilikah v Jugoslaviji drugače oceniti, kakor za avanturistično (pustolov* sko) in antimarksistično. Saj ni mogoče re= siti tega problema, dokler v deželi vlada in* dividualno kmečko gospodarstvo, ki vedno ustvarja kapitalizem; dokler niso izpolnje» ni vsi pogoji za množično kolektivizacijo kmečkega gospodarstva in dokler ne bo ve» čina delovnega kmetstva prepričana o tem, da je način kolektivnega gospodarstva bolj* ši kakor individualnega. CK VKP(b) ve iz prakse, da je mogoče samo ,na podlagi mno» žične kolektivizacije kmečkega gospodar» stva doseči likvidacijo poslednjega številne» ga izžemalnega sloja — sloja kulakov (kmetov) in da predstavlja likvidacija ku= lakov kot sloja neobhodno potrebni sestav* ni del programa kolektivizacijo kmečkega gospodarstva.
Za uspešno likvidacijo kulakov kot sloja, to je za likvidacijo kapitalističnih elemen» tov na deželi, mora partija izvesti predvsem predhodno in dolgotrajno pripravljalno de» lo, pričenši, z omejevanjem kapitalističnih elementov v vaseh, z okrepitvijo zvez med delavskim in kmepkim razredom pod vod» stvom delavskega razreda, z napredeva* njem socialistične industrije, ki bi lahko or» ganizirala proizvodnjo strojev, s katerimi bi se lahko pričelo kolektivno gospodarstvo. Če pa se preveč hiti v tem vprašanju, se na» pravi samo škoda.
Samo na podlagi vseh teh ukrepov, ki bi morali biti skrbno pripravljeni in polagoma uvedeni v življenje, je mogoče preiti z orne* jevanja kapitalističnih elementov na deželi do njihove popolne likvidacije.
Vsi poizkusi jugoslovanskih voditeljev, da rešijo ta problem naglo in z izdajanjem uradnih dekretov, se smatrajo kakor neka avantura, ki je že v naprej obsojena na ne* uspeh, ali kakor neka demagogična (huj* skaška) deklaracija brez vsakega smisla.
Informbiro je mnenja, da jugoslovanski voditelji, izvajajoč takšno lažno in demago* gično taktiko, žele pokazati, da oni ne samo da stoje na terenu razrednega boja, tem* več še nadkriljujejo te zahteve, ki bi mo* rale biti postavljene Jugoslovanski kompar* tiji glede omejevanja kapitalističnih ele* mentov in iz realističnega vidika.
Ker so ti levičarski dekreti in deklaraci* je jugoslovanskega vodstva demagogični in trenutno neizvedljivi, smatra Informbiro, da bi mogli samo kompromitirati zastavo socialističnega podviga v Jugoslaviji.
Vsled tega smatra Informbiro, da je tak* šna avanturistična taktika nedostojen ma* never in nedovoljena politična igra.
Kakor se razvidi iz zgoraj omenjenega, skušajo demagogični ukrepi in deklaracije jugoslovanskih voditeljev samo maskirati svoje odklonilno zadržanje, ker nočejo pri» znati svoje napake in jih temeljito popra, viti.
7.	- CK VKP(b) in CK drugih bratskih partij so, upoštevajoč takšen položaj v KPJ z željo, da se voditeljem Jugoslovan* ske kompartije omogoči izhod iz tega polo* žaja, napravili predlog, naj se obravnava vprašanje položaja v Jugoslovanski kom* partiji na zasedanju Informbiroja in to na normalni partijski osnovi, kakor so že na prvi seji Informbiroja obravnavali aktiv» nost drugih kompartij. Toda na tozadevne
* Federativna ljudska republika Jugo* slavija
(Nadaljevanje na 3. strani)
Resolucija
(Nadaljevanje s 2. strani.)
Večkratne ponudbe bratskih kompartij so jugoslovanski voditelji odgovorili nega* tivno.
Z željo, da se izognejo upravičenemu kri» tiziranju bratskih partij v Informbiroju, so si jugoslovanski voditelji izmislili verzijo o svojem takozvanem »neenakopravnem po» ložaju«. Treba je reči, da v tej verziji ni niti trohice resnice. Vsi vedo, da je bilo ob priliki organiziranja Informbiroja sklenje» no, da bo vsaka partija odgovorna pred In» formbirojem, pravtako pa bo imela vsaka partija pravico kritizirati druge partije.
Na prvem zasedanju devetih kompartij se je Jugoslovanska kompartija vneto po» služevala te svoje pravice. Odklonitev Ju» goslovanov, da odgovarjajo za svoje pre» stopke pred Informbirojem ter slišijo gra» janje s strani drugih kompartij, znači, da so bile prekršene enake pravice komunistič» nih partij ter da se je skušalo doseči privi» legiran položaj v Informbiroju v korist KPJ.
8.	— Z ozirom na vsa Zgoraj omenjena dejstva je Informbiro solidaren v ocenitvi današnjega položaja v Jugoslovanski kom» partiji, v kritiziranju napak CK KPJ in politični analizi (razčlenitvi) teh napak, ki so bile objavljene v pismih CK VKP(b) ter naslovljene na CK KPJ v obdobju od me» seča marca do maja 1948.
Informbiro je mnenja, da so se voditelji KPJ zaradi svojega antipartijskega in anti» sovjetskega prepričanja, ki ni v duhu mar» ksizma=leninizma, zaradi svojega eeloku» pnega zadržanja in zaradi svoje odklonitve, prisostvovati zasedanju Informbiroja, po» stavili proti komunističnim partijam, ki so povezane v Informbiroju, ter prešli na pot, ki se oddvaja od edine socialne fronte proti imperializmu, in na pot izdajstva delovanja mednarodne solidarnosti vseh delavcev ka= kor tudi.na pot prehoda na postojanke na» cionalizma.
Informbiro obsoja takšno antipartijsko politiko kakor tudi obnašanje CK KPJ.
Informbiro ugotavlja, da vsled zgoraj na» vedenih dejstev CK KPJ postavlja sebe in Jugoslovansko kompartijo izven družine bratskih kompartij ter izven edine komuni» stične fronte, torej izven vrst Informbiroja.
*
Informbiro smatra, da je kot osnova vseh teh napak vodstva KPJ dejstvo, da so v vodstvu KPJ v zadnjih petih ali šestih me» secih pričeli očividno prevladovati naciona» listični elementi, ki so poprej bili nekoliko bolj v ozadju, dalje da je vodstvo KPJ pre» kinilo z internacionalnimi tradicijami Jugo» slovanske .kompartije ter je nastopilo pot nacionalizma.
Jugoslov. voditelji, ki precenjujejo notra» nje nacionalne sile in možnosti Jugoslavije, mislijo, da bodo lahko ohranili neodvisnost Jugoslavije ter izgradili socializem brez podpore s strani dežel, kjer vlada ljudska demokracija in brez podpore SSSR. Oni mislijo, da more nova Jugoslavija živeti brez pomoči teh revolucionarnih sil.
Jugoslovanski voditelji, ki ne razumejo dobro razpoloženje s strani teh držav, se strah pred zlovoljnimi pretnjami imperiali» stov, mislijo, da bi mogli potom popuščanja napram imperialističnim državam pridobiti dobro razpoloženje s stran teh držav, se sporazumeti z njimi o neodvisnosti Jugosla» vije in polagoma razviti med jugoslovan» skimi narodi orijentacijo na te države, kar bi pomenilo orientacijo h kapitalizmu. Pri tem se poslužujejo poznane buržujsko=na» cionalistične teze, ki trdi, »da predstavljajo kapitalistične države manj nevarnosti za neodvisnost Jugoslavije kakor pa SSSR«.
Izgleda, da jugoslovanski voditelji ne mo» rejo razumeti ali pa se samo delajo, da ne razumejo, da more takšna nacionalistična politika privesti Jugoslavijo do pretvoritve v navadno buržujsko republiko, do izgubi» tve njene neodvisnosti in do spremenitve Jugoslavije v neko kolonijo imperialističnih držav.
Informbiro ne dvomi, da je v globini Ju» goslovanske kompartije še mnogo 'zdravih elementov, ki so zvesti marksizmu=lenini= zrnu, zvesti mednarodnim tradicijam Jugo» slovanske kompartije, zvesti edini sociali» stični fronti.
Naloga teh zdravih elementov obstaja v tem, da prisilijo svoje sedanje voditelje, da javno in pošteno priznajo svoje napake ter jih popravijo, da prekinejo z nacionalb zrnom, da se vrnejo k internacionalizmu ter z vsemi silami poizkušajo okrepiti edino so» cialistično fronto proti imperializmu, ali pa v slučaju, da bi sedanji voditelji KPJ ne bili sposobni za to, jih je treba izmenjati ter ustanoviti novo internacionalno vod» stvo KPJ.
Informbiro ne dvomi v to, da bo Kom» partija Jugoslavije zmožna izvesti to častno nalogo.	(»Pravda«, Moskva)
Lik Thomasa E. Dewey-a
republikanskega kandidata za predsedniško mesto
Thomas Edmund Dewey, guverner države New York, ki so ga izvolili na kongresu republikanske stranke za predsedniškega kandidata republikanske stranke, je spo» soben in energičen upravnik ter je znan kot voditelj »modernih sil« v republikanski stranki.
Ker je trdno prepričan, da morajo biti Združene države resnično močne, je Dewey pred kratkim predlagal znatno povišanje letalskih sil, reorganizacijo obveščevalne službe, povečanje diplomatskega delovanja in resničen program za pomoč Evropi in Daljnemu vzhodu, ki naj podpre obnovo in okrepitev držav, katerih svoboda je tako važna za svetovni mir.
Ob priliki njegove druge izvolitve za gu= vernerja Nev Yorka je takole podal smer» niče, po katerih naj bi se ravnala vlgda:
»Naša država je resnično svobodna in je lahko še naprej najproduktivnejša, naj» srečnejša in najtrdnejša država na svetu. Imamo najsvetejšo dolžnost pred Bogom, da pospešujemo blaginjo države in še na» dalje dokazujemo, da ima lahko vlada gla» yo in srce, da je lahko napredna in bogata in da lahko služi narodu, ne da bi mu po» stala gospodar.«
Dewey, ki ima sedaj 46 let, je že šest let guverner države New York in je voditelj republikanske stranke od leta 1944, ko se je predstavil kot kandidat na predsedniško mesto, a je izgubil svojo prvo volilno kam» panjo, ker je bil takrat Franklin D. Roo» sevelt četrtič izvoljen za predsednika.
Dewey je eden najmlajših kandidatov, ki so se kdaj potegovali za predsedniško me» sto in če bo izvoljen, bo najmlajši pred» sednik Združenih držav po Tudorju Roo» seveltu, ki je postal predsednik 1. 1901, ko je imel 42 let.
Dewey je svoj čas podprl pomoč Grčiji, je podpiral Marshallov načrt vse od za» četka in je bil eden izmed prvih, ki so zah»
tevali priključitev Kitajske k splošnemu ob» novitvenemu načrtu. Poleg tega se je več» krat pokazal naklonjenega zakonu, ki naj bi olajšal vstop beguncev v državo; žago» varjal je močno evropsko zvezo, delitev Pa» lestine in medsebojne trgovinske sporazu» me. V mnogih prilikah je Deweya vodil nje» gov prijatelj in zunanjepolitični svetovalec John Fester Dulles, osebnost na področju mednarodnih zadev.
Dewey ni bil vedno internacionalist, kot . je danes. Pred japonskim napadom na Pearl Harbour 1. 1941 je - bil zagovornik ameriške nevtralnosti in se je uprl znane» mu zakonu o najemu in posojilu. Toda že
1.	1942 dejal: »Gotovo sem spremenil svoje nazore o zunanji politiki, kot so jih vsi.«
Dewey je pričel karijero, ki ga je pripe» Ijala do Albany, kjer je sedež govemerja države New York, leta 1935, ko mu je bila zaupana naloga, da naj iztrebi iz New Yorka slabe razvade in zločinstvo. Njegov us= peh je bil presenetljiv in postal je slaven. Leta 1937 je bil Dewey izvoljen za držav» nega pravdnika za okraj New York. To je bila njegova prva javna služba. Tedaj je imel 35 let. Leto pozneje je predložil svojo kandidaturo za. državnega guvernerja, a je propadel. Leta 1942 je poskusil znova in je lahko zmagal. Leta 1946 pa so ga ponovno izvolili.
Kot deček je Dewey delal na polju, pro» dajal časopise, bil za slugo v neki tiskarni, kjer je njegov oče tiskal tednik. Nato je vstopil na univerzo v Michiganu, kjer se je izkazal za nadarjenega študenta in je po» stal urednik lista »Caurmpus«. Takrat je Dewey tudi zmagal na neki pevski tekmi in njegov učitelj je vztrajal na tem, da nsj še naprej goji svoj lepi baritonski glas. Diplo» miral je leta 1923 in se je kmalu nato usta» novil v New Yorku.
Taltrat se je Dewey odločil za pravno karijero in se je vpisal na kolumbijsko uni» verzo; dve leti pozneje pa je postal advo» kat. Istočasno je nadaljeval svoje pevske študije in na glasbeni šoli je srečal gospo» dično Franček Hutt, mlado pevko iz Texa= sa, s katero se je poročil leta 1928. V za» komi sta imela dva otroka, ki sta sedaj stara 15 in 12 let.
v .
Guverner Thomas Dewey je podal na ti» skovni konferenci izjavo o ameriški politi» ki in zatrdil svojo podporo dvostranski zu» nanji politiki in ERP (evropski obnovitve» ni načrt). Izjavil je, da je »ustvaril podla» go« politiki dveh strank s tem, da je leta 1944 podprl načrt ZN v namenu postaviti to mednarodno organizacijo nad stranke.
Izjavil je nadalje, da se ERP »zelo pri» bližuje stališču republikanskih voditeljev«, ki ga je on označil pred enim letom v svo» jem govoru.
Dewey je podal izjavo po dolgem razgo» voru s Foster Dullesom svojim svetoval» cem glede zunanje politike, ki je verjetni kandidat za zunanjega ministra v primeru
republikanske zmage. Dulles je že bil De« weyev svetovalec v volivni kampanji leta 1944, ko je Dewey kandidiral proti Roose» veltu.	(SDWB=AIS)
Čistka v češkoslovaški književnosti
V	češkoslovaških knjižnicah bodo pomed» li z vsemi knjigami, »ki nimajo literarne vrednosti«. Državna oblast bo zatrla vse za» sebne knjižnice in knjižnice raznih društev, ki so dostopne javnosti.
Zastopnik informacijskega ministrstva dr. Jaroslav Frey, ki je pred kratkim napo» vedal skorajšnje čiščenje knjižnic, je izja» vil, da morajo biti knjižnice politično vzgojne ustanove, da so knjige narodova kulturna last in morajo biti knjižničarji vzgojitelji čitateljev. Rekel je nadalje, da bo Sovjetska zveza češkoslovaškim knjižni» čarjem vzorec, ki jim bo služil za zgraditev novega sistema.
V	zvezi s tem je treba omeniti, kaj po» meni, če Čehi rečejo, da je kaka knjiga »brez literarne vrednosti.« To pomeni toliko kot nemška beseda »kič«. S to besedo so nacisti označevali vsako knjigo, ki ni služila na» cistični ideologiji. O »literarni vrednosti« knjig bodo seveda odločali komunistični dr« žavni uradniki.
Novi knjižničarji se bodo vzgajali na uni» verzah, katere je že očistil prosvetni mini» ster in zagrizen komunist Zdenek Nejedly. Te univerze naglo postajajo središče vsega komunističnega delovanja. Vsi študentje, ki ne uživajo zaupanja pri komunistih poslej nikakor ne morejo računati na to, da hi se posvetili pouku, ker je vlada jasno poka» zala svoj namen, da bo postavila ves pouk pod nadzorstvo izkušenih in zvestih komu» nistov.	(DBS)
Svet v sliki
Bivši generalni guverner Indije, Lord Mountbatten, se je vrnil s svojo soprogo iz Indije v Anglijo. Na letališču Norholt so ga pri prihodu pozdravili: vojvoda Edinburški (levo), ministrski predsednik Attlee (v sredini) in Mr. Krishna Menon, visoki komisa-za Indijo (desno). — Keystone (British I.S.B.)
Univerza v Oxfordu je podelila pred krat» kim francoskemu socijalističnemu voditelju Leonu Blumu (levo) in ameriškemu posla« niku v Londonu, Mr. Lewis Douglasu, častne doktorate. -- Keystone (Brit. I.S.B.)
V okviru zanimive razstave zadnjih iznajdb na polju radarja razstavljajo tudi radar« balon. Ta radar=balon vsebuje popolnoma opremljeno vremensko postajo v minijaturi, ki jo spustijo v zrak, da ugotavlja vremen« ske pogoje. Te balone spuščajo v zrak z la* 'lij na odprtem morju. — Keystone (Bri* tish I.S.B.)
Župnik iz cvetočega vinograda
Drama v treh dejanjih (v 10 slikah)
Spisala: Timmermans-Vaterman - Prevedla: K. Jelsnikova
(1. Nadaljevanje)
ŽUPNIK: Bleda si in ves čas molčiš! Ali te je potovanje utrudilo? Menda ne. Pol ure s poštnim vozom. Da j, izpij tudi ti požirek »velikonočnega vira«. Takoj ti bo porde= čil lice... Kakšna pa je tvoja sodba o tej angelski pijači, Gomar?
GOMAR: Dobro vino.., dobro .. .> imeni» tno (mrmra s polnimi ustmi dalje).
ŽUPNIK: Pozneje poizkusiš še tegale... To je »mavrica obljubljene dežele«.
GOMAR: Da, da gotovo, brat Benedikt... Dobro vino je... najboljše, kar ga je na svetu... ampak to! (kaže na Leontino). To je drugačno vino. (Se obrne proč). Benedikt, kar povedal ti bom... ! Pri nas je vse narobe... Le poglej to, ta njen svetniški obraz... Benedikt, ljubčka ima, in ljubčka, ki je bresbožnež, svobodomi» sleč! (Prevrne kozarec na mizo). Tu imaš nedolžno punčko... Brezbožneža!!
ŽUPNIK (je vstal s servijeto v roki. žalost* no presenečen pogleda Leontino, po pre= moru reče zelo tiho in mirno): Otrok ... ali je res? (Leontina skloni glavo). Ali je res?
GOMAR (pritajeno grozeče): Ali ne znaš odgovoriti svojemu stricu! Pri tistem fi= nem gospodiču se ti pa vrti jezik ...
ŽUPNIK (ne čuje Gomarja, tako ga je za» delo in spet ponovi): Ali je res ... Leon» tina?
LEONTINA (plaho): Da... stric...
ŽUPNIK: Za božjo voljo, kako je to mo» goče?
GOMAR: Tudi jaz se vprašujem, brat Be» nedikt, kako je to mogoče ? Veš, kaj sem našel predvčerajšnjim v nabiralniku? Pi= smo od onega brezbožnega pogana! In kakšno pismo... (župnik žalostno pogle» da Leontino). Tukaj je!... čitaj ... le čitaj... čakaj... čakaj ... bom jaz; Moj sladki angel! In on v angele niti ne ve» ruje! »Ko se zjutraj zbudim, pošilja son» ce v mojo sobo prve žarke, ki rišejo po tleh — slišiš, Benedikt — vzorce čipkastih
zaves, kakor da leže ob mojih nogah cve» tlice, se mi zdi, in dišave, vitice in žvrgo» leče ptice, pomlad obsipava s svojim raz» košjem mojo posteljo!« Ali čutiš, kako brezbožno je to, Benedikt! Tako brezbo» žno je, da mi zastaja beseda. Cvetlice in žvrgoleče ptice! Vrhu vsega je še pri» smojen! (Čita). »Tako si tudi ti, ljubi je» na, sonce, ki ožarja pusto pot mojega življenja; vrt si, v katerem dehtijo rože in zvene gaji lilij v roju čebel, kjer prepe» vajo pisane ptice srebrne svoje pesmi... O sonce mojega srca, ne daj, da bi to luč, ki je sedaj v meni zablestela, zagrnil kdaj temen oblak« (v divji jezi zarenči) Benedikt... ta oblak sem jaz! (obriše si pot).
ŽUPNIK (je spočetka gledal Leontino, med čitanjem je postal pozoren, ker so besede vplivale nanj. Tiho): Pesnik je ...
GOMAR (besen): Pesnik? Lažnivec je! Ta» kih brezbožnosti je napisal dolgih šest strani in niti enkrat ni omenil kje Boga. Moja hčerka se peča s tem pustolovcem. (Vstane in z' velikimi koraki stopa po sobi in piha kakor lokomotiva. Župnik premišljuje in stegne roko proti Leontini, ki jo prime in skloni glavo nad njo. Nato vpraša preprosto in mehko).
ŽUPNIK: Kdaj odpotuješ, Gomar?
GOMAR (presenečen): Jaz? Zakaj?... ju» tri... jutri... toda ...
ŽUPNIK: Dobro, Gomar... Leontina pa ostane še nekaj dni pri meni, ne?
GOMAR (pomisli, nato): Hvala! Razumem te. Zlepa bi ji hotel to nesnago spraviti iz srca. Pa, škoda je besede. Veš, kaj pravi? Poskrbela bo, da se spreobrne in krsti... In če bo desetkrat krščen ali dvajsetkrat, ne! Nikdar je ne dobi! To podpišem s krvio, če treba!
LEONTINA (skrije obraz).
ŽUPNIK: Ne tako — revica! (Položi roko na Leontinino roko, ona poljubi župniku roko).
Zavesa.
TRETJA SLIKA
Ista soba. — Zunaj dežuje. Zofija prihiti in zapre okno, ker dežuje v sobo.
ZOFIJA: Sveti križ božji, tak naliv.
LEONTINA (nastopi): Zofija...
ZOFIJA: O, gospodična... Pod moram obrisati... le poglejte to mlako, ladja bi lahko plavala po njej ...
LEONTINA: In tako nenadoma.
ZOFIJA: Dejala sem gospodu župniku, naj vzame dežnik... pa me ni ubogal (opo= naša župnika): Moja ljuba Zofija... Saj ne bo dežja, če pa bo deževalo, se spo» mnite, da je tudi dež potreben... Vse prav... mokra obleka je pa le mokra (briše obleko).
LEONTINA: Ali je šel daleč, Zofija? (Sede).
ZOFIJA: Tri četrt ure... posestnik Lo* wieke Pel je že pri koncu. Je že tu... O, Marija, premočen do kosti... (hiti v ve» žo), Tako vreme! Zdaj pa poglej, človek, mojo vežo! In to blato! Vsaka stopinja se pozna!
ŽUPNIK: Ne zabavljajte, Zofija... To je dobro za vaše rože. Bog že ve, čemu nam pošilja dež...
ZOFIJA: Že prav... (jezna odide).
LEONTINA: Ali ste zelo mokri, stric?
ŽUPNIK: Samo plašč je moker, otrok moj ...in klobuk... prižgal bom svojo pi» pico...
LEONTINA (med tem ko župnik opravlja s pipo): Kako je ubogemu Pelu, stric.
ŽUPNIK (jo prime za brado): Lepo je, da to vprašaš, otrok moj. (Premor). Umrl je.
LEONTINA: Ah...
ŽUPNIK: Lepa smrt... (kadi pipo). Ležal je v svoji temni koči, a svetloba mu je ožarjala bedni obraz... in nasmeh mu je zaokrožil usta ... človek bi se zjokal od veselja... Svet je božji vinograd ... in nii ljudje smo grozdne jagode. Lupine in pečke so naše telo... vino pa duša ... Kaj pa bereš?
LEONTINA: Knjigo o sv. Frančišku... (s strahom).
ŽUPNIK: Lepo, Leontina... (tišina. Videti je. ds bi župnik nekaj rad povedal, pa si ne upa. Leontini se pozna, da čaka od» govor, včasih pogleda župnika, pa se ven» dar boji, da bo izpregovoril. V sobi vlada napeto pričakovanje). Leontina;
LEONTINA: Stric?
ŽUPNIK: Ali... še vedno dežuje ...
LEONTINA: Da, še vedno.
ŽUPNIK: Ne glej me, kakor angel... Be» seda mi ne gre z jezika ...
LEONTINA (lahno prestrašena): Stri« ček...
ŽUPNIK: No, no ... saj nočem ... hočem samo ... saj sam ne vem ... kaj bo» čem ... (premor)
LEONTINA: Ali še vedno dežuje, striček?
ŽUPNIK: Da, dežuje, ljuba moja... dežu» je... (zopet vse tiho, župnik premeri sobo, hoče govoriti, pa ne more. Končno se odloči). Leontina!
LEONTINA: Da, stric?
ŽUPNIK (jo pogleda, gane ga pogled na» njo, prekine se): Nič ... nič... otrok moj ... Sveti Frančišek je bil najlepši svetnik vseh časov. Ob svoji sveti smrti je dejal trpinčenemu telesu... »o brat telo, odpusti mi vse, kar sem ti prizade»» jal...« (pogleda Leontino). Kako me zro te golobje oči... (počasi se obrne in hodi. Ostane pred križem in premišljuje, nato se odloči. Odloži pipo in sede Leon» tini nasproti). Leontina ...
LEONTINA: Stric?
ŽUPNIK: Kako... Kako je z Izidorjem? (Leontina skrije obraz v dlani) No, no... nisem mislil tako, ne jokaj več. Saj ni» fem hud. Saj smem vse vedeti... ali ne ? Glej, obrnil se bom... Stopil bom k oknu in gledal bom v dež.. . ti pa mirno pripoveduj... Ne boj se svojega stri» ca... On bo že napravil, da bo prav, no, kako sta se spoznala ...
LEONTINA: Stala sem pred vrati, stric ... in Izidor je prišel mimo ... pogledal me je... in tedaj sem videla srečo v njego» vih očeh... To vendar ni greh, striček?
ŽUPNIK:... in dalje?
LEONTINA: Dalje ? .. Ne bodite hudi, stric... naslednji dan sem zopet stala tam pred vrati... in ne vem, kako je prišlo... tedaj sem mu jaz prva poki» mala... Zgodilo se je, ne da bi vedela kdaj... Bilo me je tako sram, da nisem teden dni šla več k vratom ... videla pa sem ga, kako je hodil mimo... skrila sem se za uro v izložbi... čez devet dni, ko smo bili pri obedu, je prišel v trgov!» no in prinesel popravit staro uro. šla sem v. trgovino. Ko mi je dajal uro... se je
dotaknil moje roke... in zaradi tega ni» sem mogla spati! To vendar še ni greh, stric, ali ne ?
ŽUPNIK: Ne, ne... in dalje? .
LEONTINA: Sanjalo se mi je o njem, stric... in njegov glas sem slišala v gla» sovih naših ur... V mraku me je vedno gnalo proti vratom... in ko je prišel mimo ... je dejal: podobni ste naši ljubi Gospe...
ŽUPNIK: Tako je rekel?
LEONTINA: Potem je prišel po uro. Oče je bil ravno z doma, in ko sem dejala, da očeta ni doma, da bi prej odšel, me je prijel za roko... bala sem se sama z njim.
ŽUPNIK: In potem?
LEONTINA: Potem?., me je poljubil...
ŽUPNIK: In potem?
LEONTINA:	Potem sem ga poljubila
jaz
ŽUPNIK (se malo obrne): In potem ?
LEONTINA: Potem je odšel...
ŽUPNIK (zadržano): In kako sta pozneje govorila o ljubezni?
LEONTINA: Ko sem hodila k večernicam, mi je prihitel nasproti in ... drugi dan je zopet prišel... in dolgo sem bila z njim in dejal mi je, da je že dolgo mislil name ... in da bo brez mene vekomaj ne» srečen.
ŽUPNIK: Ali sta tedaj govorila o veri?
LEONTINA: Da, stric ... tako sem jokala, da si doma nismo upali prižgati luči, a molila bom, da se spreobrne.
ŽUPNIK: Torej ni naše vere ... katere vere je potem?
LEONTINA (postaje nervozna): On pravi, da je vse Bog... in da smo mi del Bo« ga... tega ne razumem ... stric. Kupuje si drage knjige... in čita in študira včasih do zore, in potem pravi: to delam zate, Leontina... ali ne ravna lepo, stri» ček?
ŽUPNIK (si skrivaj otare solzo, jezen nad samim seboj): Da... to ... je lepo ... in kakšnega značaja je? (nasmehne se). No, tega bi te ne smel vprašati...
LEONTINA: O, stric, najboljši fant, kar jih je...
ŽUPNIK (z nasmehom):	Seveda ... kako
bi moglo biti drugače.
LEONTINA: Pred dvema mesecema mu je umrla mati... noč in dan ji je stregel... še k meni ni prišel... ali ni Lpo, da je tako ljubil svojo mater?
ŽUPNIK: Da... lepo je to... (prehod) Če se pa ne spreobrne ?
LEONTINA: Ne, stric ... ne ... ne ... pro» sim vas, ne recite tega... vem, da se bo... molila bom ... molila h križanemu Odrešeniku.
ŽUPNIK: Ampak — če se — ne? (Dolg odmor, Leontina strmi žalostno predse).
LEONTINA (bolestno, zamolklo in otož» no): Potem se ne bom z njim poročila.
ŽUPNIK: Potem se boš morala žrtvovati..,
LEONTINA: To bom storila, stric ...
ŽUPNIK: Ali se lahko obrnem?
LEONTINA (bolestno z jokom):	Lahko
stric, saj veste vse.
ŽUPNIK (jo pogleda in jo vzdigne s stola in ji položi roke na ramena): Ljubo dete ... poročila se boš z Izidorjem ... to ti pravim jaz, tvoj stric Benedikt!
LEONTINA: Stric ... stric ... (joče od ve« selja, ta jok pa preide polagoma v srečen smehljaj) Oh, stric ...
ŽUPNIK (je ves ganjen, a tega noče poka» zati): No, glej smola... mušica mi je padla v oko. Daj ti zdaj pero in papir, pisal bom Izidorju ,naj pride v hram cve» točega vinograda Gospodovega...
LEONTINA: Striček, ti dobri striček.
ŽUPNIK: Sedaj pa le pojdi na vrt... dež je minul... in sonce se veselo smeje.
LEONTINA:	Grem... (gre k vratom,
okleva, vrne se, objame župnika in mu šepeče) Napišite, da ga pozdravljam (po= tem v zadregi odide).
ŽUPNIK: (nekaj časa premišljuje, nato se domisli, kako bi pričel. Počasi namoči pero in prične pismo).
Zavesa.
Drugo dejanje
PRVA SLIKA
Na vrtu za župniščem. Ob župnišču se vzpenjajo vinski trsi, ki cveto in so napeljani kakor streha nad ves vrt, da tvorijo lep trtni hrib. Hodnik. V sredi sto ji majhna mizica
s tremi stoli, na mizi kava.
Župnik in Izidor sedita za mizo.
ŽUPNIK: Simboli... vse simboli... zu« nanja znamenja.
IZIDOR: Toda narava, gospod župnik ... ki nam toliko daje... V naravi sem na» šel mnogo več sreče, kakor bi jo mogla dati katerakoli vera ...
ŽUPNIK: Narava je lepa ali še lepša je, če jo pogledaš v svitu vere. Vi gledate zvez« de in pravite: kako so lepe te daljne luči... mi pa vidimo v njih nebeški red, ki vodi njihov tok. Mi zremo skozi na» ravo kakor skozi bistro vodo. Ali ste že kdaj poslušali ubrano godbo, ki dehti in valovi in hrepeneče ugaša, da vam privre sreča v solzah iz oči... Ali takrat tudi pravite, da so to le note ? Ne... to je duh... Izidor... to je duh, ki živi, go» vori in zmaguje... tako je tudi vera onemu, ki jo ima in ki prisluškuje njenim zvokom; godba je.
IZIDOR: Nekaj, nekaj me sili k vaši veri, ki tako lepo govorite o njej, toda...
ŽUPNIK: Pomagal vam bom... Cerkev vas moti... Obredi... mašniško posve» čenje, spoved ... svetniki... poznam to. Vedel sem, da boste to navedli, vedel sem to še tedaj, ko sem vam pisal, da pridi» te... Vi hočete o nadnaravnem svetu biti prepričani do dna. Tega vam ne mo» re dati najboljši bogoslovec. Tega ne more nihče, če hočete prejeti milost, mora priti luč od zgoraj in zanetiti ogenj v vaši duši... Eno samo sredstvo je: ve» rovati slepo ... (pije kavo, Izidor se bori).
IZIDOR: Prav tega ne morem; Hotel bi ve» rovati... Verovita slepo, ali razum mi
pravi: ne! Gospod župnik, kaj naj storim, da to dosežerii? Bogati ste... dajte mi vsaj drobtino svoje vere. Eno samo drob* tino in pomnožil jo bom s svojo voljo — s svojo ljubeznijo (povesi glavo) do Le» ontine.
ŽUPNIK (ga potreplja po rami, molči tre» nutek): Dobri dečko moj... edina drob»
tina, ki vam jo morem dati_____je moli»
tev... in to vam dam ... (prime Izidor* ja za roko) Vaša dobra volja vam bo po* magala ... (Izidor in župnik se molče spogledata, Izidor hrepeneče, župnik pri* jazno). Ali vidite tam v dalji zeleni grič z belimi brezami ?
IZIDOR: Oni grič, na katerem je kape» lica... ?
ŽUPNIK: Da, tam kraljuje naša ljuba Gospa petih ran, Izidor... in lepa duša, Id vas ljubi, moli pred njo slednji dan za vas.
IZIDOR (ganjeno zašepeta): Leontina ... ?
ŽUPNIK: (prikima) Glejte, vsi se trudimo za vašo dušo ...
IZIDOR (nenadno odločno):	Pripove*
dujte mi še več, gospod župnik ...
ŽUPNIK: Tu bi me ne poslušali več.
IZIDOR: In zakaj ne?
ŽUPNIK: Tam je vzrok! (Izidor se ozre, Leontina in Zofija nastopita). (Ko za« gleda Izidorja, bi mu rada planila okrog vratu, prisotnost župnikova pa jo moti, v zadregi povesi oči, ponudi mu roko).
LEONTINA: Dober dan, Izidor.
Zavesa.
DRUGA SLIKA
Isto pozorišče. Večeri se, župnik, Izidor in Leontina sedijo za mizo. Župnik v sredi.
Pod mizo je videti noge sedečih.
IZIDOR: Tu zunaj je mnogo lepše kot pri nas v mestu.
LEONTINA: Pa ostani tu, Izidor!
IZIDOR: Ne, ne morem, to dobro veš! Od česa pa bom živel? Tu ne kupujejo ljudje starin! In vendar so mi bile te ure tako lepe...
LEONTINA: Tako lepe, da si pozabil na jed, ki jo imaš na krožniku.
IZIDOR: Res bi jo bil pozabil. In vendar je skoraj tako dobra, kot si ti... (oba se
smejeta). Današnja noč je kakor pesem. Mesečina čez plan, zrak je poln sladkih vonjav, tajno šepetanje veje od nekod...
LEONTINA: In kaj ti pravi na uho?
IZIDOR: Tega, tega ne ve nihče... in ven* dar je tako lepo... mogoče so to an* gelski glasovi... (župnik ga pogleda).
LEONTINA: To mora biti krasno, Izi» dor..,
(Dalje prihodnjič.)
^iZa naše gospodarje
wawn»i’iaTi»i,w«i—pumuraii »—n n «im —nu» ka i ^gj3,T:TV^3g^vapmww.ai.*iar.vra>»Z3rregi»."?r»»m»»jgji »i w n uw-m—
fltmlmkl pnliilM
Velika večina naših planin ima zelo slahe in zelo slabo oskrbovane pašnike, na kate* rih rastejo le slabše vrste krmnih rastlin. Istočasno pa večinoma na skoraj vseh naših planinah slabo in zanikrno ravnajo z ;jno= jem in gnojnico.
Gnojnica, kolikor je ne more popiti ze= mlja v hlevu in okrog hleva, si poišče na* vadno najbližjo pot do potoka. Gnoj in ste* Ijo, v kolikor to sploh uporabljajo, pa me* čejo leto za letom v bližino hleva, kjer je nato zemlja seveda preveč pognojena.
Kakor navadno preveč dobrega nima do* brih posledic, tako tudi na preveč gnojeni zemlje v okolici hlevov na planinah ne ra* stejo dobre, ampak slabe krmne rastline, pleveli.
Ti pleveli so predvsem: ščav ali šavje, koprive, rumeno in modro cvetoča preobje* da ter čemerika.
Š č a v ali š a v j e (nemško: Alpenampfer, latinsko:	rumex obtusifolius) je izredno
trajna in odporna rastlina z močno koreni* ko, iz katere poženejo vsako leto stranski poganjki in zavzema tako vsako leto večje površine pašnika. Te korenike se skoraj ne dajo uničiti; ako jih iztrgamo en del iz ze= mlje, morejo pognati novi izrastki iz ostan* kov korenin v zemlji.
Sicer uporabljajo ščav večkrat kot krmo za svinje, vendar pa ne moremo reči, da bi bila ta. krma kaj vredna. Razen tega je to šavje izrabilo ves gnoj, vso rastlinsko lira* no, ki bi mnogo koristila boljšim krmnim rastlinam, ako bi bila pravilno razdeljena.
Ako hočemo dokončno zatreti šavje, mo* ramo odstraniti vse korenike in vse ostanke korenin te rastline. Nič ne koristi, ako rast* lino požanjemo, ker se vedno znova obnav* Ija iz korenin.
Najbolj temeljito odstranimo šavje, ako to površino pašnika preorjemo, poberemo vse korenine in na tej površini zasadimo krompir ali peso. Naslednje leto nato za* sejemo (event. v oves) travno mešanico. Važno je, da pognojimo dobro z apnom. Umevno na to površino več let ne sme priti hlevski gnoj.
Koprive in obe vrste p'rave preob* jede (nemško: Eisenhut, latinskoaconi* tum napellus), torej rumenocvetna in mo* drocvetna, rastejo pod enakimi pogoji kot ščav in jih tudi podobno zatiramo.
Koprive, ki pa so . kuhane zelo dobra in priporočljiva krma za mlade pujske, zati*
> ramo tudi, ako jih rosne potrosimo s pose* bno vrsto kajnita. Dlakaste lističe s tem ne* kako poparimo in rastline nato odmrjejo. Ako pa iz močnih korenik poženejo nove rastline, jih spet potrosimo s kajnitom.
Prava preobjeda posebno bujno uspeva tam, kjer večkrat rada leži živina. Preobje* da vsebuje močen strup, alkaloid akonitin, in sicer je rumena preobjeda bolj strupena kot pa modrocvetna. Zlasti mlada živina te rastline žre in se more zastrupiti.
Preobjedo zatiramo, ako rastline vsako leto požanjemo, predno še cveto. Še boljše pa je, ako rastline izkopljemo.
Mnogo prostora zavzema na planinskih pašnikih čemerika (nemško:	weiße
Nießwurz ali Germer, latinsko: veratrum album). Poleg škodljivosti, ki jo povzroča ta rastlina na planinskih pašnikih s tem, da odvzema prostor dobrim krmnim rastlinam, vsebuje čemerika še močen strup, ki je škodljiv zlasti mladim živalim.
Najuspešnejše zatiramo čemeriko, ako posamezne rastline izrujemo. Steblo rastli* ne primemo čim bolj pri tleh, da odtrgamo čim več tudi podzemeljskega dela stebla rastline. S tem nastane v tlu cevasta luknja,
v katero se po dežju nabira vlaga, ki po*, vzroča gnitje še ostalega dela rastline. Pri* poročljivo je tudi porezati oziroma poko* siti čemeriko, seveda še preje, predno za* čne cveteti. Ko čemerika odcvete, zatiranje ne pomaga mnogo, ker se je seme že raztro* silo po pašniku.
Še dve rastlini, ki rasteta v obliki grma, sta zelo škodljivi na planinskih pašnikih, to je jelš/a (nemško: Erle, latinsko: alnus). Jelša je izredno' razširjen grm in zavzema po planinah na sto in sto hektarjev površi* ne. Ko gre živina skozi jelševo grmovje, dobi tu predvsem klope, ki povzročajo ozi* roma prenašajo nevarno bolezen krvbmo* čenje.
Močno razvite korenine te rastline sega* jo globoko v zemljo, kjer nabirajo velike količine rastlinskih hranilnih snovi. Na njih koreninah živijo neke vrste bakterije, podobno kot na koreninah graha, fižola in detelj in dobivajo dušik iz zraka. Iz tega si tudi moremo razlagati veliko odpornost in izredno trdoživost jelše in je zato zatiranje jelše tudi tako težavno.
Ako jelšine poganjke porežemo, to trajno še ni učinkovito. Mnogo uspešneje je, da rastlino s koreninami izkopljemo, kar pa je izredno zamudno, naporno in zato drago delo.
Najuspešnejši pa tudi najenostavnejši način zatiranja jelše je tale: jelšo podbeli* mo, to je odstranimo z ostrim nožem lubje v obliki kolobarja vsaj za ped široko^ Vsled tega ne morejo dobivati korenine več zado* sti hrane in polagoma odmirajo.
Vsled tega se navadno jelša še ne posu* ši takoj prvo leto. Ako pa je kolobar zado* sti širok, da se rana ne more zarasti, so v drugem in tretjem letu korenine že tako iz* črpane, da se rastlina posuši.
Najbolj primeren čas za .»podbeljenje« jelše (tudi obročkanje to imenujejo) je do konca junija, v višjih legah pa še do sredi meseca avgusta.
Kjer je izginila jelša., raste dolgo časa zelo bujna trava, ker raste jelša le na glo* boki, primerno vlažni in humozni zemlji, ki vsebuje mnogo dušika.
R u š e v j e ali č r e t j e (nemško: Latsche ali Legföhre, latinsko: pinus montana), je planšarju ali prijatelj ali pa tudi sovražnik. Ako raste na ravnem ali le malo nagnje* nem zemljišču, kjer hi lahko uspevala tra* va, je ruševje neprijatelj in ga je treba iz* trebiti tako, da odžagamo debla nizko pri zemlji. To delo sicer ni lahko, vendar pa dajejo veje ruševja, ki so prepojene s smo* lo, zelo dobro gorivo.
Večkrat pa ruševje varuje planinske pa* šnike, ker tvori nekak varnostni pas, ki za= držuje kamenje, pečevje in pesek, da ne za* suje in uniči pašnika. V tem slučaju mora* mo ruševje varovati.
To so seveda le nekatere rastline, ki ra= stejo kot nadležen in škodljiv plevel po na* šib planinskih pašnikih.
Zatiranje škodljivih in pospeševanje do* brih Mannih rastlin na planinah je predpo* goj boljšega donosa naših planinskih pašni* kov. To je torej prva naloga, ki naj bi jo izvršili na planinskih pašnikih.
Druga naloga, ki je še težja in zahteva večje vsote denarja, pa je, kako primerno in pravilno urediti stavbe na planinah. Pra» vilna ureditev hlevov, pravilna ureditev gnojišč, pravilno zbiranje gnoja in gnojni* ce ter pravilno ravnanje z gnojem in gnoj* nico pa so nadaljnji predpogoji uspeva* nja dobrih krmnih rastlin na naših planin* skih pašnikih.
Čebele
Ko berete ta naslov, gotovo mislite, da vam bom pripovedoval kako pripovedko ali kako basen. Res, pripovedko bom pripove* doval, toda zelo resnično; le škoda, da na njeno resničnost premalo mislimo iu jo pre* malo upoštevamo.
Sadovnjak je včasih v vigredi kakor lep cvetličnjak in posamezna sadna drevesa ka= kor krasni šopki. Že se veselimo, kako obil* no bodo sadna drevesa rodila in kako bo v jeseni dobra sadna letina.
Toda od vsega cvetočega blagoslova, od vsega cvetnega bogastva v vigredi ostane le malo na sadnem drevju. Od neštevilnih cve* tov se ne razvije sad, mnogo plodov je sla* bo razvitih in v njih ni semena.
Le iz malega števila cvetov se razvijejo lepi sadni plodovi; brez števila cvetov pa preje ali pozneje odpade.
Zato pa mora Sadjar skrbeti, da se vsaj oni plodi, ki ostanejo na drevesu, dobro raz* vijejo in da ostanejo zdravi. To doseže sa* djar z vestnim oskrbovanjem sadnega dre*
Ise sadje
vja in z zatiranjem sadnih škodljivcev.
Na nekaj pa pri tem sadjarji večinoma pozabijo, nekaj sadjarji ne upoštevajo ali pa ne vedo: kakšno veliko pomoč jim nu* dijo čebele.
Čebelar seveda navadno misli le na to, koliko voska mu bodo dale čebele in koliko strdi mu bodo nanosile. Seveda je to veliko vredno, toda glavno ni. Glavna korist in ve* lik pomen čebelarstva je v tem, da pomaga* jo čebele pri oplojevanju sadnega drevja in mnogih drugih kulturnih rastlin. Od tega dela čebel je torej v veliki meri odvisna obilnost in kakovost sadnega pridelka.
Pa bo pri tem gotovo kdo pomislil in vprašal: koliko čebel pa je potrebno za moj sadovnjak? Na to ni mogoče takoj odgo* voriti. Odvisno je to seveda predvsem od tega, ali so naše čebelne družine močne ali pa imamo v čebelnjaku tudi slabiče. Saj vemo, da je v slabih čebelnih panjih komaj okrog 20.000 čebel, pri močnih čebelnih dni* žinah pa je tudi 70 do 80.000 čebel v panju.
Splošno pa moremo reči, da sta za en hektar sadovnjaka potrebni dve močni če* belni družini.
Ako 'je v sadovnjaku le ena sama sadna vrsta, na pr. samo jablane, je tudi čas cve* ten ja le kratek in čebele morajo v kratkem času pomagati oploditi sadno cvetje. V tem slučaju so za dobro oploditev sadnega drevja potrebne že 3 do 4 čebelne družine.
Navadno pa imamo v sadovnjaku mešane nasade, razne vrste sadnih dreves. V tem slučaju zadostujeta za dobro oploditev sa* dnega drevja dve močni čebelni družini.
Za en hektar repične (raps) njive, kjer je milijone cvetov, je potrebno za oploditev še enkrat toliko čebel.
Ravno tako so potrebne za dobro oplo* ditev enega hektarja cvetoče ajde'vsaj štiri dobre in močne čebelne družine. S tem je zagotovljen dober razvoj klenega zrnja, istočasno pa je poskrbljeno tudi seveda za zimsko hrano za pridne čebele.
Važno je pri tem tudi vedeti, da morejo opraviti čebele tem več važnega dela pri oploditvi rastlin in naberejo seveda tudi tem več strdi, čim bližje so cvetočim rastli* nam. Drevesa, ki so najbližje čebelnjaku, so najboljše oplojena.
Sicer je res, da morejo preleteti čebele razdaljo 7 in tudi 8 kilometrov, toda to po* meni tudi veliko izgubo na času in veliko izgubo na nabrani količini strdi. Drevesa, ki so daleč od čebelnjaka, so slabo oplojena, sadni plodovi se ne razvijejo, ali pa se raz* vijejo slabo in enostransko, ker je pač cvet
le slabo ali nepopolno oziroma enostransko oplojen.	.	..
Večkrat pa se tudi more dogoditi, da dre* vo obilno cvete, vreme je ugodno, čebele so v bližini, toda v jeseni sadja ni. To pa zato, ker je dokazano, da se pri nekaterih Sadnih sortah morejo razviti plodovi le, ako so bili cveti te sorte oplojeni s cvetnim prahom druge sorte. Tako je na pr. cvetni prah zna* ne jabolčne sorte grsfenštajner le slabo ka* liv, dobro pa je kaliv cvetni prah sorte be= ličnik.
Zato ne bomo imeli v sadovnjaku mešani* ce oziroma zbirke vseh mogočih sort, ker bi to bilo negospodarsko; ne bomo pa imeli v sadovnjaku tudi ne le ene sorte jablan, ker bi to moglo imeti za posledico, da bi ostalo cvetje sadnega drevja neoplojeno oziroma bi bilo le slabo oplojeno.
Vidimo, kake važnosti je za sadjarstvo dobro razvito čebelarstvo. V zadnjih letih je zaradi neugodne čebelne paše, zaradi po* manjkanja sladkorja in zaradi predlanske hude ter dolgatrajne zime zelo padlo števi* lo čebelnih družin. Nekateri čebelnjaki so kar prazni.
Ko se razmere polagoma urejajo, je tudi potrebno obnoviti naše čebelarstvo, ker si brez dobrega čebelarstva ne moremo zami* šljati obnovljenega in izboljšanega sadjar* stva. Gotovo pa je, da nam bo sadjarstvo še moglo dajati zelo važne dohodke, kakor so dohodki iz sadjarstva pomagali v preteklih letih zelo mnogim kmečkim gospodarjem, ko ostali kmetijski pridelki niso imeli sko* raj nikake prave cene.
In še — umetna gnojila
Polagoma se gospodarske razmere le ure* jujejo in zboljšujejo. To naj bi se poznalo tudi pri našem kmetijskem gospodarstvu. •
Ne moremo si pa zamisliti izboljšanja in napredka našega kmetijstva brez uporabe umetnih gnojil.
Zato navajamo, katera umetna gnojila je sedaj mogoče dobiti.
1.	Apneno*amonijev soliter vse* huje 20.5% dušika. Ta dušik je deloma rastlinam zelo hitro dostopen, deloma pa le polagoma. Apneno=amonijev soliter vsebuje tudi nekaj apna in je zaradi tega njegov učinek še boljši. Cena je 63.50 šilingov za, 100 kilogramov.
2.	Tomasova moka vsebuje 16 do 18% fosforne kisline, ki pa se nerada topi. To umetno gnojilo je priporočljivo pred* vsem za težke in kisle zemlje in v teh ze= mljah deluje Tomasova moka polagoma. Cena je 17 šilingov za 100 kilogramov.
3.	Superfosfat vsebuje tudi 16 do 18% fosforne kisline, ki se pa že v vodi lahko topi in se v tem razlikuje od Tomaso* ve moke. Vsled te lahke topljivosti fosforne kisline v superfosfatu uporabljamo to umetno gnojilo predvsem v alkaličnih in nevtralnih zemljah, to je v zemljah, ki ni* majo kislin. Ta umetni gnoj učinkuje hitro. Cena je 20 šilingov za 100 kg.
4.	Kalijeva sol vsebuje 40% kalija. Cena je 23 šilingov za 100 kg.
Vse cene, ki so navedene pri,posameznih vrstah umetnih gnojil, se razumejo pri od* vzemu na veliko, brez voznih stroškov in brez vreč.
Vidimo, da so vse cene za umetna gno* jila še razmeroma zelo visoke. Zato je tudi razumljivo, da ne bomo umetnih gnojil tro*
sili brez dobro premišljenega načrta. Upo* rahljali bomo umetna gnojila le takrat, ako moremo vsaj s približno gotovostjo računa* ti, da se umetna gnojila izplačajo.
Pri premišljevanju in računanju, ali se umetna gnojila izplačajo, pa ne smemo biti malenkostni. Z računom na pr. ugotovimo, da se pridelek pšenice poveča vsled uporabe 100 kg apneno=amonijevega solitra ravno za toliko, da ta povečani pridelek pšenice ravno še krije stroške pri nakupu 100 kg označenega umetnega gnojila.
V takem slučaju moramo vsekakor pripo* ročati uporabo umetnega gnojila, četudi do« hodki komaj krijejo izdatke. Poleg večje količine zrnja dobimo namreč tudi več sla» me in sicer slame, ki je po svoji sestavi več vredna kot pa slama pri žitu brez gnojenja. Taka slama je boljša za krmo in nam tudi kot stelja daje boljši gnoj. Tako povečuje* mo količino hranilnih snovi v zemlji in po* lagoma tako le zboljšujemo naše izčrpane njive.
Pri vsej veliki vrednosti in velikem po* menu umetnih gnojil za naše kmetijstvo pa ne smemo nikdar pozabiti, da temelj gnojenja je in ostane naravni hlevski gnoj. Zato nikdar ne gospoda» rimo pravilno, ako kupujemo in uporablja* mo umetna gnojila, nimamo pa dobro ure* jenega gnojišča in gnojnične jame in ako ne ravnamo, res pazljivo s hlevskim gnojem.
Umetna gnojila so dobra le poleg hlev* skega gnoja, le kot nekako začasno nado* mestilo ali še boljše izpopolnilo naravnega hlevskega gnoja.
Zato si zapomnimo predvsem: uredimo si gnojišča in gnojnične jame, ravnajmo skr* bno s hlevskim gnojem in ga pravilno upo* rahljajmo!
Podgane v hlevih
Izredno neprijetna nadloga je, ako so se naselile podgane v kravjem hlevu. Ako pa se je to zgodilo, moramo poskusiti vse, da jih čimprej pokončamo, četudi to ni tako lahko in enostavno.
Podgane nadlegujejo živali v hlevu, moti* jo jih pri nočnem počitku in onesnažijo krmo. Razen tega pa prenašajo podgane tudi razne bolezni in morejo zanesti v hlev zelo nevarne. kužne bolezni.
Za uničevanje podgan v kravjem hlevu ne moremo uporabljati sredstev, ki bi kot strupene snovi mogle priti pri molži v mle* ko in bi nato škodljivo vplivale na človeško zdravje.
Zato za zatiranje podgan v kravjem hle* vu ne moremo uporabljati bacilov parati* fusa, raznih kovinsko=fosfornih spojin in tudi ne zelo strupenih kalijevih preparatov.
Že staro preizkušeno in zelo zanesljivo sredstvo za uničevanje podgan je sok iz ko* renine prave ali rdeče morske čebule (Meer* zwiebel, Uriginea maritima). To je rastlina, sorodna lilijam, ki raste na peščenih mer» skih obalah južne Evrope. Koren te čebule vsebuje močen strup scilitonin, ki deluje zelo močno zlasti na srce.
Pri pripravljanju strupa iz te rastline za podgane morsko čebulo najpreje olupimo, nato jo zmeljemo v kašo in pomešamo s snovmi, ki jih podgane rade žrejo, na pr. jabolčno mezgo, krompirjevo kašo, zdro* bom ali mesom.
Ako hočemo podgane temeljito zatreti, moramo položiti pripravljeno morsko če»
bulo istočasno na več mestih, predvsem pred podganje luknje in v luknje ter po vseh hodnikih. Zelo dobro se je izkazalo polagati strup v ozke in kratke drenažne cevi. Podgane in miši se rade skrijejo v te cevi, medtem ko domače živali, kakor psi in mačke, ne morejo do strupa.
Ako so podgane p'oloženo morsko čebulo pojedle, moramo strup obnoviti in to tako dolgo, dokler nismo prepričani, da v hlevu ni več podgan in miši.
V drogerijah in lekarnah moremo kupiti tudi posebne preparate iz morske čebule, kakor na pr. uriginea topicida, ki je teko* čina. Pri uporabi tega sredstva napravimo iz krompirjeve kaše male kocke v velikosti pisemske znamke. Da podgane in miši to vado raje žrejo, primešamo malo jetrne pa* stete ali jetrne klobase. Na tako pripravlje* no vado nakapamo kakih 8 kapljic omenje» nega preparata morske čebule.
Ko za podgane in miši pripravljamo vado, ne smemo prijemati teh snovi z rokami, ker podgane zelo dobro čutijo znoj, ki je prišel iz rok na vado. Da ta vonj po znoju* čim bolj odstranimo, je priporočljivo, da preje roke dobro nadrgnemo s starim sirom in se še nato vade čim manj dotikamo z rokami.
Pravilna uporaba morske čebule in pre* paratov iz morske čebule zagotavlja pri za* tiranju podgan in miši skoraj vedno popoln uspeh. Glavno pa je pri tem še to, da ima* mo s tem malo dela in so tudi stroški le melankostni.
Petek, 16. julija 1948.
Novi načini
Ena najbolj razširjenih bolezni na svetu je revmatizem, tako sklepni kakor tudi mišični.
R?zna zgodovinska raziskovanja so do= gnala, da so posebno prvi prebivalci matere Zemlje, ki so spali na vlažnih tleh ali v tem* nih votlinah in drugih zakloniščih, po veči= ni trpeli radi revmatizma.1 Na izkopanih okostnjakih prvih ljudi so najdeni znaki vnetja sklepov. Tudi znani grški zdravnik starega veka Hippokrates je omenjal to bc= lezen v svojih spisih kot zelo pogosto bo= lezen.
Revmatizem v splošnem ne vodi, ali vsaj ne hitro, v smrt. Zato so razni zdravstveni učenjaki posvečali pažnjo predvsem drugim boleznim, ki so bile bolj smrtonosne. Ko pa so radi zaščitnega cepljenja in radi drugih obrambnih mer prej zelo nevarne bolezni, kot kuga, kolera, črne koze, davica, trebuš= ni legar in druge postale bolj in bolj redke in manj nevarne, se je začela medicinska znanost baviti bolj podrobno tudi z revma* tizmom. Posebno razne delavske zavaroval* niče za bolezen so kmalu opazile, koliko izdatkov jim povzroča revmatizem. Tako znaša izguba dela v Angliji radi revmati* zrna letno okrog 3,000.000 tednov. Zneski bolezenskih podpor za čas bolezni znašajo lotno več milijonov funtov, kar je ogromna vsota. In koliko delavcev postane radi re* vmatizma trajno nesposobnih!
Zato predstavlja revmatizem važno
ŽIVLJENSKO VPRAŠANJE.
Kaj pa je pravzaprav revmatizem?
Revmatizem je bodisi vnetje sklepov, kar imenujemo sklepni revmatizem, ali'pa bole* zen mišic, kar predstavlja mišični revma* tizem.
Zaustavimo se malo pri sklepnem revma* tizmu! V čem je njegovo bistvo? Eden ali več sklepov oteče in poVzroča hude boleči* ne, navadno samo pri gibanju, mnogokrat pa tudi pri ležanju in mirovanju. Tudi tele* sna toplina je pogosto povišana. Najraje otečejo kolenski, ramenski in zapestni sklepi. V mnogih primerih se pa vnetje sprehaja s sklepa na sklep. Včasih ohole ne samo sklepi, ampak tudi druga stikališča dveh kosti, ali kosti in hrustanca ali pa ko* sti in mišice. Tu je mnogokrat prizadeta prsnica in rebra okrog nje.
Bolezen nastopa navadno nenadoma, z vi* soko vročino in mrzlico, traja nekaj dni sli tednov nato malo popusti, nakar se po krajši ali daljši dobi zopet pojavi, navadno v kakšnem drugem sklepu. To je akutni sklepni revmatizem. Po večkratnih napadih in ponovitvah akutnega stanja preide bole* zen po nekaj mesecih v kronični sklepni revmatizem, ki traja dolga leta ali včasih celo življenje.
Že za časa akutnega revmatizma nasto* pijo kaj pogosto komplikacije na srcu: vnetje srčnih zaklopk ali posledice na srč* nem mišičevju in živčevju. Kronični revma* tizem pa skoraj vedno spremljajo srčne bo* lezni in težave.
Samo ob sebi je umevno, da radi ponav* Ijajočega se vnetja sklepov kaj rade nasto* pajo stalne okvare na okostju, hrustancu in drugih delih obolelih sklepov. Sklepi so radi tega stalno otekli, možnost gibanja postaja manjša, vsak gib je zvezan z boleči* nami. To se pri kroničnih revmatikih po* sebno lahko opazi na prstnih sklepih, ki so odebljeni in slabo gibljivi.
Revmatizem se javlja akutno včasih že v otroški dobi, boli pogosto pa v srednji mo* ški in ženski dobi, pri starejših ljudeh pa n-^demo navadno že kronični revmatizem sklepov.
Pri mišičnem revmatizmu otečejo poss* mezne mišice ali skupine mišic in povzroča* jo hude, včasih celo neznosne bolečine de* loma že pri mirovanju, še bolj pogosto pa pri gibanju. Podobno kot pri sklepnem revmatizmu tako tudi pri mišičnem 'evma* tizmu ne obole vse mišice enako pogosto. Nekatere mišične skupine so še prav po* sebno nagnene k vnetju. Kdo ne pozna re* vmatizma ledvičnih mišic na hrbtu, kar se latinski imenuje lumbago, med ljudstvom pa je znano pod imenom »čarovničnega stre* la« (Hexenschuss) ? Isto velja za mišice na vratu, radi česar ne more dotična oseba obračati glave na desno ali levo (torticollis ali krč vratnih mišic). Kdor večkrat leži na vlažni «zemlji, ta bo prej ali slej občutil bo lečine v stegnih, mečah ali na hrbtu in r menih.
VZROKI REVMATIZMA ?
Znano je, da se javljanje revmatizma ob raznih letnih dobah menja. Medtem ko imamo ob deževnih, vlažnih in hladnih dne* vih več mišičnega in kroničnega revmati* zrna, nastopajo primeri akutnega sklepnega revmatizma posebno v vročih poletnih me* secih.•
zdravljenja revmatizma
Kljub temu, da je revmatizem tako pogo* sta bolezen in povzroča toliko bolečin in materialne škode, kljub temu, da so to bo* lezen proučevali razni znanstveniki iz raznih vidikov, je vendar šele v zadnjih desetlet* jih postalo bolj in bolj jasno, da je sklepni revmatizem v bistvu pravzaprav infekcij* ska bolezen, ki jo povzročajo mikrobi in njihovi strupi ali toksini. V bolnikovem te* lesu je nekje gnezdo ali zalega, kjer živi na milijone belezenskih kali, ki proizvajajo razne strupe. Ti prehajajo v kri, se širijo z njo po celem telesu, pridejo tudi v sklepe in povzročajo značilna vnetja. Le redkokdaj pridejo v sklepe tudi mikrobi, ki v takem primeru lahko povzročijo gnojno vnetje. V zadnjih letih je uspelo večkrat dokazati kot povzročitelja revmatizma mikrobe, ki spa* dajo v vrsto virusov ali najmanjših bole* zenskih kali, ki jih z navadnimi mikroskopi do nedavnega časa nismo mogli videti in so nam jih odkrili šele najnovejši elektronski mikroskopi, ki povečujejo do 20.000 in celo večkrat.
Gotovo je, da ne more biti vzrok vseh revmatičnih obolenj vedno isti mikrob, am= pak da jih lahko povzročijo strupi raznih mikrobov.
Tako gnezdo ali izhodišče je navadno: gnojno vnetje mandeljnov ali angina, vnetje zobnih korenin, vnetje votlih kosti v glavi, kronično ušesno vnetje ali katerokoli dru* go dalje trajajoče gnojno vnetje.
Vzroki mišičnega revmatizma so poleg strupov raznih mikrobov še prav posebno vlaga in hladno okolje, katerega se dalj ča= sa dotika telo. Tako večkrat ležanje na vla* žni zemlji brez kakšnih infekcij lahko po* vzroči vnetje posameznih mišičnih skupin.
Mislim, da vsakogar, ki trpi na revmati* zrnu, ne zanima toliko, kako revmatizem nastane, ampak mnogo bolj, kako naj se ga reši, kako se revmatizem ozdravi?
Ker po najnovejših dognanjih gre pri sklepnem revmatizmu za infekcijsko ali ku= žno bolezen, ki ima svoje izhodišče nekje v telesu, zato je umevno, da je treba najprej to pozdraviti ali odstraniti. Vsakega revma* tika jo treba najprej temeljito pregledati. ■ Čim se pri njem najdejo bolni mandeljni, jih je potrebno z operacijo odstraniti, bolne zobe je treba zdraviti, isto tako tudi bolne votle kosti glave ali katerokoli gnojno vne* tje v telesu. S tem se v glavnem prepreči, da se po telesu ne širijo novi strupi ali no* vi virusi.
Ko je tako celo telo pregledano, moramo sistematično zdraviti vnete sklepe. Tu po* znamo celo vrsto zdravil, med katerimi pre* vladujejo salicilove kemične spojine. Ta zdravila uporabljamo v obliki tekočin ali
tablet, ki se uživajo, v obliki injekcij, prav mnogokrat pa tudi v obliki raznih mazil.
Poleg zdravil je pri revmatizmu posebno uspešna toplota (suha in mokra), bodisi sa* mo lokalno na posamezne sklepe, še prav posebno pa vroče kopeli celega telesa, kar se večinoma izvaja v raznih kopališčih (Bad Gastein i. dr.), kjer razni prirodni vroči vrelci vsebujejo posebne zdravilne se* stavine, ki zelo dobro »vplivajo na zdrav» Ijenje revmatizma.
S splošnim napredkom zdravstva je na» predevalo tudi zdravljenje revmatizma. Zdravniki zdaj preizkušajo predvsem razna cepilna sredstva, sestavljena iz umrtvenih mikrobov in njihovih strupov, M povzroča* jo revmatizem. Tudi penicilin se uporablja zelo uspešno pri zdravljenju izhodišča re» vmatizma. Obsevanje z Röntgenovimi žarki, razne električne naprave za istosmerni ali raznosmemi tok, diatermija s krajšimi ali daljšimi valovi itd; je zelo uspešno sred* stvo.
Prav zadnja svetovna vojna z ogromnimi 'odkritji na polju uničevanja raznih dobrin in življenja pomeni tudi velik napredek v zdravstvu. Raznovrstni izrazi, ki so nam bili nekdaj tuji in nepoznani, postajajo sedaj znani vsem ljudem, ki berejo dnevno čašo* . pisje in poslušajo radio. Tako skoraj vsa* kdo ve, da je naprava Radar v svetovni vojni in še sedaj ogromnega pomena za orientacijo aeroplanov v megli in ugotovi* tev približevanja aeroplanov. Del te napra* ve: cev magnetron se sedaj uporablja tudi za zdravljenje sklepnega revmatizma, ker s proizvajanjem električnega toka z izredno hitrostjo proizvaja toploto, ki zelo ugodno vpliva na bolne sklepe.
S tem, da se dva taka toka križata na go* tovem mestu v tkivu, to jako zdravilno vpliva na dotično vnetje.
Tudi druga odkritja na polju atomične energije se že z uspehom uporabljajo pri zdravljenju sklepnega revmatizma. Zdrav* niki in drugi merodajni faktorji bolj in bolj spoznavajo, da je za ugotavljanje indi* vidualnih vzrokov revmatizma in za njego* vo zdravljenje potrebno imeti posebne ve* like zavoda z vso opremo, specialno izvežba* no osebje itd. Le na ta način bo mogoče to bolezen v posameznih primerih primerno hi* tro zaustaviti in pozdraviti.
Vsi državni in socialni zavodi, ki se za* vedajo velike važnosti kroničnih bolezn,, kot je revmatizem, podpirajo to najnovejše zdravljenje. In tako ima lahko vsak revma* tik upanje, da bo v doglednem času tudi on deležen uspehov najnovejšega načina zdrav* Ijenja in osvobojen te neprijetne in dolgo* trajne bolezni. (Po »News Croniele« — dr. V; M.)
Ali bodo Indijanci izumrli 1
Najboljši strokovnjaki so s preroško go* tovostjo napovedali, da bodo Indijanci iz* umrli, vendar so se zmotili. Pri zadnjem ljudskem štetju so v Združenih državah na* šteli 23.000 Indijancev, pri tem pa tudi ugo» tovili, da njihovo število narašča. Zato to* rej Indijanci ne bodo izumrli. Napravili so velik korak k civilizaciji; vsak posameznik hoče živeti in bo tudi živel.
.»Šest let sem preživel v Skalnatem goro* vju, piše prof. Hentig, in prehodil gore, kjer so že povsod vidni znaki, da so nekdaj tam živeli nomadski Indijanci. Če sem izpred svoje koče pogledal proti goram, se mi je pogled odprl na ledenike Arapahoe, kjer so nekoč živela najbolj divja gorska plemena. Nedaleč vstran od ledenikov se tesen (ca* nyon) Left»Hand globoko vrezuje v goro^ vje, ki je polno zlate rude. Left*Hand (v indijanščini pomeni skop) je bilo ime eneg izmed največjih indijanskih voditeljev.
Po enodnevni vožji skozi Taos in dolino Rio Grande del Norte sem prišel v velike indijanske rezervate jugozahoda, katere je vlada Združenih držav namenila izključno Indijancem, da ohrani to raso. Tu živijo Indijanci življenje zase, po svojih starih običajih, ne meneč se za to, kaj se godi po svetu. V Gallupu se vsako leto sestajajo mnoga plemena k velikim plesom, pri ka terih je zaznati njihovo močno in žilavo iz virnost.
Na poti skozi indijansko taborišče si obi* skovalec nabere najrazličnejše vtise. Tam živijo skupaj vsakovrsna plemena: .mož črnske krvi, najbrž potomec kakšnega fran coskega Kreola, enega izmed prvih neustra» šenih raziskovalcev, ki so iz New Orleansa prišli k Mississippiju; tam so za svojega častnega kralja imenovali Sv. Luisa in pre^ koračili pustinje. Našel sem tudi ljudi, k: so popolnoma podobni ciganom, kar kažejo celo s spretnostjo, pri trgovanju s konji, pr
kovinskih izdelkih in kraji žensk. Končno je opaziti zelo vidne poteze mongolske rase. To so rjavo zagoreli Eskimi, ki so tedaj, ko sta bili Sibirija in Alaska še povezani, prišli po suhem, iz ledenih dežel severne Azije. Morda so prišli tudi tedaj, ko je preliv že nastal, in sicer po ledu ali po v svojih bre* zovih kanujih. Tudi v tropskih predelih Me* hike sem naletel na Indijance. Ti pa se niso prav nič razlikovali od južnih Kitajcev, ce= lo kar se tiče oblačenja, gibov in mimike.
Izmed zanimivih izročil, ki so jih dans» šnji Indijanci ohranili še iz svoje pradomo vine, je najznačilnejša simboličnost števila štiri, štiri je zanje sveto in magično število in se ga drže ob vsaki priliki. Pri verskih svečanostih štirikrat obidejo šotor; volijo štiri poglavarje; Samotne pobožnosti v go» rab trajajo štiri dni itd. Toda ta primer simboličnosti štiri ni edini. Spomnimo se sa» mo posameznih mest svetega pisma, ki go» vorijo o reki v raju, ki se deli v štiri ro kave, kako izraelske žene štiri dni v letu objokujejo Jeftejevo hčer, dalje pozna ra» zodetje sv. Janeza štiri živali, štiri vetrove, :n štiri ahgelje, ki prinašajo smrt. Velike vlogo v svetem pismu ima tudi število 40. na primer 40 dni ali 40 let. Da se je tudi noderni človek prilastil številčni sim» lolizem, nam pa dokazujejo štiri sve» mščine.
Indijanci žive v zmernem mnogoženstvu <jpr imajo prednost mlajše ženine sestre Zakonska, razmerja so še danes po naših pojmih nekako nepregledna in mnogovrst» na. Ločitev je zelo lahka, toda mož mora upoštevati javno mnenje. Prvi raziskovalci niso privedli s seboj nobenih žena; poročili so hčere poglavarjev in na ta način nave» zali koristne varnostne in trgovske stike. Njihovi mnogoštevilni otroci so bili !e ko» ristne delovne roke. Slavni Ki; Carson
je v osmih let poročil štirikrat in nihče sc ni temu čudil.
Nekaj posebnega je tradicionalni način snubitve pri mnogih indijanskih plemenih. Ko gre indijansko dekle po vodo ali drva, se ji sme mlad mož približati in jo potegniti za obleko. Če se ne ustavi, je to znak, da ga ne mara. Če je bil boječe narave, dekleta ni potegnil za obleko, temveč obstal v primer* ni bližini. Od tam jo je potiho poklical, ali ji požvižgal v upanju, da ga» bo vzpodbu» jajoče pogledala.
Ravno obratno kot za našega lovca, ki po dobrem zajtrku ustreli zajca, je bil lov za Indijance težko, obupno delo. Bivole so po* zimi gnali v snežne zamete, kjer so obtičali, nato pa so jih postrelili. O indijanskih psih smo slišali, da so se z ostanki bivolov pre* nasitili, tekli domov, zbljuvali in tako lira» nili svoje mladiče. Nato je psica divje tekla nazaj k mrtvim bivolom, gnana po temni sili samopozabe.
SkrifHost v kspliiri vade
Milijon drobnih kapljic se svetlika ob solnčnem vzhodu v rosnem jutru na travah in listju dreves in sicer v najrazličnejših barvah. Prijetna slika našim očem! ...
To že veste, da sestavlja kapljico vode dvoje plinov: vodik in kisik. Oglejmo si kapljico vode, ki je debela okoli 2 mm;
Učenjalti so dognali, da se nahaja v tej kapljici vode toliko kisikovih atomov, kot ti to pove število z ena in dvajset mesti; 140,009.000.000.000,000.000. Razen teh pa vsebuje kapljica vode še enkrat toliko vodi* kovih atomov. Iz tega lahko sklepamo, kako silno, silno drobni so atomi (naj* manjši delci) kisika in vodika.
Še nekaj! Če bi to kapljico vode toiikrat povečali, da bi bila tako velika kakor je naša zemlja, no' tedaj bi se povečali tudi atomi kisika in vodika.., in potem bi znašala širina ali debelost posameznih atomov v ogromni kapljici samo 1 do 2 metra. Ali bi si tedaj lahko naprtil en sam atom na ramo ? —
Povečavalno steklo nam še pove, da je v kapljici vode še mnogo raznih drugih dru»? žin rastlin in živalic, ki so nevidne našim očem. Sploh je drobna kapljica vode kakor država v malem z najrazličnejšimi prebivalci in narodi.
Pr»r«k0i8H'a h koitoi stela
V 24 urah se zavrti naša zemlja enkrat okrog svoje osi. V zadnjem času pa dokazujejo nekateri učenjaki (ne vsi!), da se je naš planet vrtel v pra.-prastari dobi veliko hitreje in da se je zasukal okoli svoje osi v 4 do 5 urah. Na tej podlagi trde, da je vrtenje naše zemlje vedno počasnejše in da se zaradi tega dališata dan in noč. Angleški učenjak E. Br.-wn celo zatrjuje, da se je brzina zemlje v zadnjem stoletju zmanjšala kar za 30 sekund ,radi česar je naraste! dan za pol minute na svoji dolžini. Počasnejše vrtenje zemlje bi nam torej podaljševalo dneve in noči in sicer vsakih 100 let za 30 sekund. Kaj sledi iz tega? V daleki bodočnosti bi se lahko ustavilo vrtenje naše zemlje in nekateri kraji bi imeli večen dan, drugi pa večno noč. Na svetu bi ne bilo no* bene spremembe. Na eni strani zemeljske oble silna solnčna vročina,, na drugi večen led in mraz. Po gornjih sklepih bi se to zgodilo čez 300.000 let. Najnovejša raziskovanja pa pravijo, da pojema hitrost vrtenja naše zemlje vsakih sto let baje samo za eno desetinko sekunde. Zato ne bodimo v strahu za svoje življenje in daljnih potomcev!
Nadalje, se zatrjuje, da pojema tudi hitrost solnčne svetlobe, ki napravi v 1 se* kundi 300.000 km dolgo pot. Baje pojema svetlobna hitrost v sekundi za 500 do 700 km, zato bi znašala na sekundo samo
300 km. Če bi se vršilo to pojemanje lit •.•oz! i redno naprej, tedaj bi svetloba ne imela po 80,000 letih nobene hitrosti več in svet bi bil brez solnčne svetlobe, kar bi 'melo za posledico: smrt vsemu življenju, toda vsi ti sklepi o koncu sveta so samo gibanja učenjakov!
Najiišje (jore na \vpiu
Mount Everest (Himalajsko gorovje) :82 m.
Aconcagua (Argentina), 7000 m.
Sorata (Bolivija), 6677 m.
Cimborazo (Ekvador), 6421 m.
Mt. Mc. Kinley (Alaska), 6240 m. Kilimandžaro (Afrika), 6010 m.
Mont Blanc (Francija), 4810 m.
Carstensz (Nova Gvineja), 4788 m. -Mt. Markham (Antarktida), 4600 m.
Mauna Kea (Havaj), 4210 m.
Tmgtrau (Švica), 4166.
OVCNA
Ime našega kraja pišemo različno: Ovčna, Oeina, Oučena in tudi Vočna. Naše naselje šteje 17 hiš, od katerih so vse — razen ene — same »kajžarske«. Te ka jže so tako raz* tresene, da obhodiš vso vas, od šimena Pa tja do Novinjaka preko Marprga, Majarca in Frantina komaj v dobri uri in moraš presneto paziti, da prideš cel in zdrav na= zaj in se kaj ne polomiš.
Naši predniki so se očividno pečali z ovčerejo; od tod tudi menda ime Ovčna. Tu in tam pa najdeš tudi znake o kopah, kar dokazuje, da je bil kruh naših pred= namcev trdo prislužen. Danes se pečamo večinoma s poljedelstvom, pa tudi razni po» klici, kot sodarstvo, grabljarstvo, tesarstvo, drvarstvo in drugi so zastopani. Ovčna je menda najvišji kraj, skoraj 1000 m nad morjem v Karavankah pod daleč naokoli znano Jepo, kjer slišimo ob odprtem oknu celo divjega petelina »folcati«. Pri nas ni vlažno in je podnebje ugodno, kar dokazu« je izredno visoka starost naših ljudi. Umi« ramo največ med 80—90 leti starosti. Po« čutimo se kar dobro tako, da mnogi še z rajem ne bi zamenjali. Ne manjka nam pa jamrovcev, ne »prolovcev«, ne klepetulj, še manj pa opravljivcev, starih in mladih, ki znajo »iti po besedo celo v želodec,« če je to namreč potrebno. Poleg tega imamo razne politike, ki se razumejo na kombinacije in prorokovanja in obračajo svoj politični plašč na vse strani.
Drugače se pa kar dobro razumemo med seboj, dasi tudi pri nas ne manjka sršeno« vih gnezd. Lepa navada, kako si »pehtarjk in sosedje pomagajo drug drugemu pri poljskem delu in kako radi podpirajo in po« magajo revnejšim, dasi sami nimajo dosti, pri nas še ni izumrla. Pa tudi tradieional« nega godrnjanja ni med našim ljudstvom, ki mora oddajati od pridelkov, ki niti zanj ne zadoščajo. V takih primerih nihče ne stoka, razen tistih, ki imajo premalo ali pa preveč. Vsi se zavedajo, da imajo tudi drugi pravico do življenja. Skratka, pri nas gre vse po krščanskih socialnih načelih. Na to smo še posebej ponosni in prav radi uščip« nemo iz soseščine kakega jamrovca, ki ima za špekulacijo vedno zalogo.
Tudi mnogo pridnih in ustvarjajočih je med nami. Vzamemo za vzgled specialista za grablje, Pečnarjevega deda. Kljub osmim križem in kljub temu, da je že ves zlomljen in betežen, še vedno dela. Po cele dneve sedi za svojim »hobelponkom«, od katerega ga menda tudi smrt ne bo ločila. Če rabiš grablje, coklje, če je treba popra« viti kaj v mlinu ali kaj drugega, se obrni kar k njemu. On zna vse. Sprejme te prija« zno in te postreže z domačim moštom ter s prijaznim povabilom: »Pa še kaj pridi!« ob slovesu.
Tinč.
TINJE
Sicer ne bi imeli časa v tem letnem času stikati za novicami, toda ker je pri nas sko« raj vedno dež — drugod so menda s tem tudi dobro založeni ■— si to lahko privošči« mo. Letošnje vreme je res čudno nagajivo. Čeprav je naš kraj eden najbolj »žejnih«, ker je zemlja prodasta, imamo letos že pre» več mokrote. Visoki Obir nam skoraj vsak teden nagajivo pomaha z novo bliščečo sneženo kapo. To mahanje povzroča pri nas kaj hladne občutke in mrzle slutnje za pri« hodnjo zimo. Kaj bo z letošnjo letino, če bo vedno dež? Mogoče smo se Bogu kaj za« merili, da nas sedaj z mokro palico tepe. Si bo že treba nekoliko vest izprašati.
Kljub mrzlim časom, pa nam še kar hitro minevajo meseci. Kar ušli bi nam, če se ne bi tu in tam zataknilo kaj v naš spomin. Nekaj takega so razne »ohceti« in razna krstija. Ljubezen je vedno vroča, če je tudi vreme hladno. Tako dolgo greje, da se na« zadnje le kaj vname. Potem je pa zopet malo veselja in norenja, za staro in mlado, če pa pride tako, da kakšno nedeljo ni ni« česar, si pa naročimo kino ali pa jo mah« nemo kam drugam. Letos» smo se kar pre« cej opogumili. Naročili smo si avto in se podali na romanje v Marijino Celje. Za vse udeležence je bilo to pravo doživetje. Videli smo veliko sveta in krasne cerkve. Upamo, da se je tudi Marija milostno ozrla na nas, ki smo polni zaupanja od tako daleč prišli k njej s svojimi križi in težavami.
Na Petra in Pavla pa smo mobilizirali mlado vojsko, pa ne za boj, ampak za mir. Velika večina otrok iz naše fare se 'je zora« la pri Marijini božji poti v Dolini, da tam z otroki drugih far skupno po želji našega nadpastirja moli in prosi Kraljico miru za skorašnji pravični mir.
Na Alojzijevo nedeljo pa smo imeli lepo slovesnost prvega sv. obhajila. Čeprav je bil deževen dan in so sonce zakrili črni ob» laki, je vendar bilo v srcih 34 prvoobha« jilcev toliko sonca, da se jim je še na vese* lih obrazih poznalo.
Tako živimo pri nas v Tinjah po stari navadi. Včasih nam gre malo boljše, vča* sih malo slabše,. kakor pač pride. Vsi, ra« zen nekaj rogoviležev si želimo mirnega življenja in medsebojnega razumevanja. Kdor je pameten, pa že ve, od katere strani piha ledeni sever.
Ko bo zopet kaj novega, se bomo že oglasili. Na svidenje;
DOB PRI ŽVABEKU
Od zadnjega časa, kar smo se oglasili v »Koroški kroniki«, se je zgodilo nekaj, kar je vredno, da izvedo naši znanci doma in drugod po svetu. Kaj takega se zgodi vsa» ke kvatre enkrat. Seveda se je nas zbralo toliko, da smo drug drugemu stopali na prste. Kako tudi ne! Saj so tri enkrat za
trikrat. Kaj pa? I no, s prižnice so tri na« enkrat vrgli, mi smo jih pa potem pobirali. V Svečevi hiši so se poročile vse tri hčerke naenkrat. Štefka je vzela mesarja, Tina šo= ferja in Minca zidarja. To se bo ateju in mami dobro godilo! Zidar jima bo zidal, šo* fer ju bo okrog vozil, mesar bo skrbel pa za klobase. Škoda, da niso imeli še ene pri hiši za možitev, še gostilničar bi bil potre» ben, ker po vožnji in klobasah je človek žejen. No, pa bo že mošt za silo dober.
Naj ta redek dogodek malo bolj natanč* no opišemo.
Že na predvečer poroke, v soboto, so se postavili za »šrango« in so do dveh zjutraj uživali gostoljublje Svečeve hiše. Doljanci so le težko prišli skozi »železno zaveso«, pa se je le temu in onemu posrečilo. Pri »šran« ganju« so se pobotali za 300 Šil in 50 kg pšenice. Ves »zaslužek« pa je znašal nad 600 Šil.
V ponedeljek 14. junija ob enajstih so stale vse tri neveste v cerkvici sv. Boštjana pred oltarjem. Poročno sv. mašo so imeli gospod dekan, gospod kaplan pa so krotili pevce, ki so lepo peli. Na sredi je stala Tinca, v beli tenčiči in z vencem. Na levici je stala Minca, na desnici pa Štefka, obe oble« čeni v modri obleki in vencem na glavi. Ob strani so strumno stali ženini. Prva je priš« la na vrsto Štefka: »Vprašam te, ženin...« Franček je zastokal »da«, Štefka je zašepe» tala »da.« Pri srednjem paru je ženin krep» ko potrdil »da« in je Mina odgovorila z nežnim »da«. Pri tretjem paru so bili od* govori enakovredni.
Takoj po maši pa se je zgodil ganljiv prizor. Vse tri neveste so za trenutek zle« tele k bolni organistinji Juli in se ji pred« stavile, da jih je ubožica vsaj videla. Med» tem pa se postavila godba v cerkveno lo* po in ko so pari drug za drugim odšli iz cerkve, je zaigrala poskočen »marš«. Na ce= sti so se zvrstili Tina z ženinom in povablje* nimi svati, potem Štefka s svojim sprem» stvom in nato Mina s svojimi ljudmi. Po* vabljenih gostov je bilo okrog 80. Gostija je bila pri Libeku. Kdor seveda ni bil po* vabljen, je šel po svojem delu, ko je nehal prodajati zijala in je opravljal delo po zvokih muzike in je še enkrat več naredil, kakor sicer. Zvečer pa so roke popustile grablje in vile. Smuknili smo v praznično obleko in šli »na okna.« Kmalu je bilo lepo število oknarjev. Ljudi je bilo vedno več. Z večernim »prometnikom« so prišli še Pii« berčani. Koles in vozil je bilo kakor na pli* berškem velesejmu. Iz Libuč in Vogrč so se pripeljali na lojternih vozeh. Ja, koga vse nisi videl! Plesni oder je postal premajhen. »Normal Verbraucherji« so prišli na svoj račun in so se najedli pečenke za nazaj in naprej.
Najteže je bilo ukrasti nevesto ali ženina, ker ni bilo nikjer nikogar doma, kamor bi ga odpeljali. Vse je bilo na gostiji. Libuča« ni so ga pa le ukradli Mini. Odpeljali so ga v neko vežo in ga lepo gostili, da ni shuj* šal, dokler niso prišli ponj.
Tako smo obhajali to redko slovesnost. O drugih novicah pa prihodnjič. Mladim parom želimo mnogo sreče in blagoslova božjega.
(ßeCcvl&a
OD PETKA DO PETKA
šef generalnega štaba britanskega im* perija, feldmaršal Viscount Montgomery, je prišel na kratek obisk v Avstrijo. Dne 13. junija je obiskal tudi Koroško. Dopoldne si je ogledal znameniti in lepi grad Hoch« osterwitz. Od tam se je podal v Celovec, kjer je imel v gledališču pred zbranimi častniki govor. Prisostvoval je tudi medna* rodnim igram golfa v Dellachu ob Vrbskem jezeru, ki so bile v okviru športnih dni. Nato je odšel nazaj na Dunaj.
Sedaj pa še nekaj drugih novic iz čelov« škega življenja.
Od leta 1945 smo bili samo dvakrat re= snično veseli. Prvič, ko je bilo vojne konec in drugič sedaj, ko imamo za silo lepo vre* me ter smo slekli zimske suknje. Sicer pa ni nikjer rečeno, da o sv. Jakobu ne bomo sedeli za pečjo.
Športni dnevi, za katere se je Celovec odel v zastave, so se začeli v znamenju de» žja in mrzlega vremena. Pri otvoritvi bo vi« deli nekatere v letnih oblekah, druge v zim« skih suknjah, tretje zopet oblečene, kakor da hi šli v visoke hribe. No, naenkrat pa se je vreme obrnilo in športni dnevi imajo razmeroma veliko obiskovalcev.
Na živilskem trgu je bolj revščina in je dobiti bolj take stvari, ki imajo malo ka« lorij. Največ je gob. Jurčki so po 3—4 šil. liter, lisičke 2.50—3 šil. liter, jagode po 8 šil. liter, borovnice po 3 šil. liter, maline po 6 šil. liter. Dobijo se tudi orehi v lupi» nah, 15 šil. kg. Teh že ni bilo nekaj let na trgu. Pravijo, da so albanski. Zelo verje« tno, ker se je sedaj albanska ljubezen do jugoslovanske sosede ohladila in noče Al* banija niti orehe treti s svojo sosedo ter jih zato dobivamo mi. Solate na trgu ni nobene, kumare pa so zelo redke in stanejo 3.40 šil. kilogram. Torej za povprečnega Celovčana precej kisle.
Za telesno gibanje v Celovcu nismo v za« dregi. Plesov in podobnih stvari je na pre« tek. Učitelji tarnajo, da ni šolskih' knjig, ker ni papirja, letakov in vabil na razne prireditve pa je v Celovcu toliko, da bi za» dostoval za vse knjige.
MAUSER KAREL)
ROMAN
(Nadaljevanje)
18.
Klemen sam misli, da ne bi bilo napak, ko bi Kremenčev šel študirat. Prav na dnu srca vstaja upanje, kateremu se ne more upreti.
Ko bi se po gimnaziji odločil za bogoslo* vje, bi bil postavljen temelj vsemu delu v »Sibiriji«. Tedaj bi se Resniku zaprla usta. In Križnarju tudi.
Kje spet dobiti denar za šolanje? Stroški ne bodo majhni. Knjige in šolnina, vse to veliko nanese.
Klemen pregleduje spisek dobrotnikov. Nobenega več ne upa prositi.
Edino Meglič bi morda še kaj prispeval. Toda pred njih ima Klemen čuden strah.
V	sredo je zvedel, da Polajnar ne hodi več po kruh na nakaznico.
Pek je skomizgal z rameni.
»Kupuje ga.«
»Kupuje?« se je čudil Klemen.
,»Da, včeraj je vzel celo žemlje.«
»Nakaznico obdržite,« je tiho dejal Kle* men. »V nedeljo bom videl, kaj je na tem.«
Vedel je, da je Resnik po sredi. Razoča* ran je ga je pritisnilo.
V	nedeljo je odšel s skrito bolečino v .»Sibirijo«. Obiskal je Jakopina, Kremenče* ve in Mohorja. Nazadnje se je oglasil še pri Polajnarju.
Koj je opazil spremembo. Polajnar je bil zaprt, skoraj osoren, Polajnarica pa zbega* na, da ni vedela kaj reči.
Polde je vse rešil iz zadrege’.
»Zdaj imamo pa žemlje, veste.«
Polajnarica se je zgrbila.
»Tiho bodi, smrkavec,« je zarežal Polaj* nar.
»Prav, Poldek, prav,« je stisnil Klemen iz sebe. »Žemlje so dobre.«
Polajnar in Klemen sta se ujela z očmi. Klemen se je za silo krotil.
»Ko bo Resniku zmanjkalo denarja, pa povejte, da napišem novo nakaznico.«
In je zginil skoz vrata. Ko je zavil mimo Zajčeve barake, je izza vogala pribrenčalo poleno. Klemen se mu ni mogel ogniti. Za* delo ga je v levico in oplazilo po licu. Ču» til je kri, toda ustavil se je šele na cesti.
»Te boli?« je vprašal Vilfan, ki ga je spremljal.
»Ne preveč. Morda so se igrali otroci in je poleno slučajno priletelo vame.«
Pritisnil je robec na lice in tiho korakal ob tovarišu, še pred večerjo si je skrivaj ogledal roko. Bila je modrikasta in nad ko» molcem močno zatekla. Ob najmanjšem premiku ga je zabolela.
Še bolj kot roka ga je bolela Polajnarje» va hinavščina. Vdal se je Resniku.
Ne samo Resnik, tudi Polajnar je zagnal poleno. Hinavsko in zahrbtno.
Zavoljo belih žemelj, ki mu jih kupuje Resnik.
H«
Čez tri dni je prišla Polajnarica vekat h Klemenu.
»Verjel mu je; zdaj smo brez kruha. Ve« dno sem mu govorila ,naj Resnika pusti z mirom, pa se je le dal ujeti.«
»Vam ne kupuje žemelj ?« je stisnil Klemen s težavo iz sebe. Leva roka mu je ka« kor mrtva visela ob telesu in obliž na licu ga je močno spremenil.
»Pravi, da ne dobi več denarja. Saj veste, pri otrocih je pa tako težko brez kruha.«
Klemen ni nič rekel. Vzel je list papirja in napisal novo nakaznico.
»Nesite to k peku, kjer ste prej dobivali kruh. Drugo bom že sam uredil.«
»Hvaljen Jezus!«
Klemen je gledal za njo. Pozdrav se mu je zdel kakor roganje. Počasi je šel po sto* pnicah in vsak korak mu je povzročil veli* ko bolečino. Roka- se je do kraja razbolela.
V tem hipu je zahrepenel po velikonočnih počitnicah, po miru, po oddihu.
Dva dni pred počitnicami sta prišla na obisk Meglič in Jelka. Sedli so v kot na zverižene stole.
»Sprejemnice Kimamo,« se je Klemen na» smehnil. Meglič se je razgledoval.
»Stara stavba. Premalo sonca ima. Ali bi mogel videti vašo sobo ?«
Klemen je bil koj pripravljen. Malo v za« dregi je objasnil Jelki, da ženskam vstop v gornje prostore ni dovoljen.
Zardela je prikimala in sedla nazaj na stol.
Moškaja ni bilo v sobi.
.»Tudi tod nimate pravega sonca. Jaz bi ne vzdržal.«
»Sobe na drugi strani so svetlejše,« je pripomnil Klemen. Nato sta se vrnila.
Zdaj šele je Jelka opazila, da Klemen ko* maj kdaj premakne levico.
»Te roka boli?«
»Oplazilo me je poleno v barakarski ko« loniji.«
Meglič je zvedavo pogledal.
»Slučajno, po naključju?«
»Ne, namerno. Povsod najde človek so« vražnike.«
Jelka se je iz navade našobila.
»Pusti ljudi v gnoju, če nočejo sami iz njega.«
Nato je Meglič prešel na počitnice.
»Preden odidete, preživite dan z nama. Ali ste morda v nedeljo že prosti?«
Klemen je prikimal.
»Od sobote popoldne me hišna pravila ne vežejo več.«
Jelka je koj zagrabila za besedo.
»Potlej lahko že v soboto prideš k nama. Kovčeg vzameš s seboj. Od naju imaš še bliže na kolodvor.«
Klemen ne ve, kako bi rekel. Potlej se domisli Kremenčevega Janeza. Morda bi ob tej priliki lahko pridobil Megliča,
»Kar recite,« sili Meglič. »Moja žena po* greša staro družbo. Prav počasi se navaja na mesto.«
Tudi Jelkine oči prosijo.
Klemen omahuje.
»Doma se vas bodo že še nagledali,« kar naprej sili Meglič.
Klemen ne more drugače, kakor da se vda.
»Pred trejo uro me ne bo. Pri kosilu moram biti še v semenišču.
Prijazno so se poslovili. Jelka je bila prav.razigrana. Klemen pa je še dolgo stal na hodniku. Kakor da bi pričakoval še ene* ga obiska,	,
V	sobi mu je postalo čudno tesno. Zadnji dogodki so ga zadeli globlje, kakor je mislil. Polajnarjeve hinavščine ni mogel pozabiti. Sram ga je bilo, da bi prišel sam prosit. Morda je prišla žena celo proti njegovi volji.
Zahrepenel je po miru, da bi se mogel raztresti, da bi se znebil pekočih misli, ki so ga bolele.
»Neumen bi bil, ko bi odbil povabilo,« se mu je utrnilo v duši. »Meglič bi zameril. In nazadnje je človek, ki mi more še veli« kokrat pomagati.«
V	soboto popoldne, koj po kosilu, se je prepravil. Talar je spravil v kovčeg. Pri procesiji ga bo doma potreboval. Nataknil
(Nadaljevanje)	#	.	t
SLOVENCI V NOVEM VEKU	M C&S&M&U
(TRUBAR IN PROTESTANTSTVO) 0	I	T
Protestantske knjige na naše ljudstvo niso imele velikega vpliva, ker jih mnogo takrat še ni znalo citati, mnogim pa je bila vsebina novega tiska nerazumljiva novota= rija. Najbolj se je udomačila pri nas Tru= barjeva »Cerkvena pesmarica«, ki je doži= vela šest izdaj. Trubar, ki je bil v svojih mladih letih sam cerkveni pevec, je dobro poznal narodne slovenske pesmi, pa tudi. veliki vpliv petja na ljudsko dušo. Stare katoliške pesmi so navadno nekoliko spi’e-
■■WMWHlMHWfHIfiWIHlIHWIiaHHBMWII BBHBW
SOBOTA, 17. julija:
7.15	Iz svetovnega tiska.
17.10	Pregled sporeda za prihodnji teden.
NEDELJA, 18. julija:
7.30	Jutranja glasba.
17.10	Komentar
19.30	Polurna oddaja.
PONEDELJEK, 19. julija:
7.15	Otroški zbori,
16,00 Potovanja po svetu,
17.10	Poročila.
TOREK, 20. julija:
7.15	Poročila in jutranja glasba.
17.10	Poročila.
menili, posebno one verze, ki so proslavljali Marijo in svetnike.
Lahko je posneti iz vsega zgodovinskega razvoja, da je bilo Trubarju in vsem nje= govim sotrudnikom slovstvo predvsem sredstvo za njihove verske namene, za raz5 širjanje luteranstva med Slovenci in drugL mi Jugoslovani. Trubar, Dalmatin in Bohos rič so se vsi čutili Slovence in to priznavajo tudi v svojih knjigah. Toda to domo5 ljubje ni bilo glavno gibalo protestantske= ga slovstvenega delovanja. Protestantski pisatelji so slovenski književnosti začrtali tir in dali nauk, da je ljudstvu treba pouka v domačem jeziku z besedo in tiskom.
8. TRUBAR ZOPET V LJUBLJANI.
DRUGO PREGNANSTVO IN SMRT
Medtem ko je Trubar slovstveno deloval na Nemškem, je pri nas luteranstvo pod zaščito deželnih stanov močno napredovalo. Oklenili so se ga razni odpadli duhovniki, ki so jim bili katoliški cerkveni predpisi pretesni. Nastopali so kot vneti govorniki in včasih kvasili tudi velike neumnosti. Na Krasu je bil tak znani predikant Jurij Stra= diot. Deželni stanovi so videli, da si s takimi ljudmi ne bodo mogli dosti pomagati in ne bo mogoče z njihovo pomočjo ustanoviti samostojne luteranske cerkve. Zato so pokih cali v Ljubljano spet Primoža Trubarja. Razmere so bile takrat zelo ugodne. Cesar je bil v verskih rečeh silno popustljiv zaras di zunanje nevarnosti, ki mu je pretila. Na škofijskem prestolu v Ljubljani pa je tak, rat sedel zelo boječ mož — škof Peter pl. Seebach. Tudi se ni dosti brigal za svoje vernike in navadno pošiljal druge, da so ga zastopali.
SREDA, 21. julija:
7.15	Poročila in jutranja glasba,
17.10	Poročila.
ČETRTEK, 22. julija:
7.15	Literarna ura,
17.10	Poročila,
19,30	Zvočni tednik.
PETEK, 23. julija:
7.15	Jutranja glasba in poročila.
17.10	Poročila.
Radia taoden - BBC
(Poročila v slovenščini in srbohrvaščini)
(Oddaja vsak dan na srednjih valovih 267 m in na kratkih valovih: 30,96 m, 25 m in 19,61 m).
7,45—8,00 poročila in koment. v srbohrv.
15.45—	16,00 por. in komentar, v srbohrv.
21.45—	22,15 por. in komentar, v srbohrv. 22,15—22,30 poročila in komentarji v slov.
Trubar se je silno nerad odzval vabilu, a ponovnim prošnjam ni mogel odreči. V Ljubljani so ga sijajno sprejeli. Trubar se je opogumil in izjavil, da odslej naprej ne bo več pridigal po kotih, ampak hoče javno nastopiti. Vendar pa nastop Trubarja in njegovih sodelavcev ljudstva ni zadovoljil. Pričeli so se zgražati nad njihovim početjem, predvsem nad njihovim početjem pri sv. maši in sicer pri sv. obhajilu, ki so ga delili pod obema podobama. Škof Hren poroča sledeče: »Hostije in velik vrč z vinom postavijo nad oltar in nad njimi govore besede zadnje večerje. Ako se vrč izprazni in je še več obhajancev navzočih, gre cerkovnik v bližnjo kremo po vino, katerega vlijejo v kelih in ga brez ponavljanja posvetit» venih besed razdele obhajancem kot zakrament. Preostalo vino pa vzame cerkovnik s seboj in ga izpije doma pri kosilu. Ako je Primožu Trubarju pri obhajanju ostalo kaj hostij, jih je vtaknil v žep in rekel: »Saj to ni zakrament.«
Verjetnost tega poročila dokazujejo dogodki, ki so se zgodili par let pozneje na
Goriškem. Umevno je, da je Trubar kmalu zapazil, kako je ljudstvo zaradi postopanja novovercev razdraženo. Zato je opominjal k zmernosti in opreznosti.
Trubar ni hotel ničesar slišati o samostojni cerkvi, za kar so ga nagovarjali deželni stanovi. Predobro se je zavedal, da bi med ljudmi naletel na hud odpor in ni imel
sposobnih sodelavcev. Dobil je kratek dopust in odšel nazaj v Urah. Ko je čas potekel, se ni hotel vrniti v Ljubljano. Izgovarjal se je z boleznijo in končno so stanovi poslali ponj posebnega odposlanca. Končno se je Trubar vdal in se preselil z družino v Ljubljano.
(Dalje prihodnjič.)
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1 Cankarjeva povest; 8 začetnice mednarodne organizacije za be= gunce; 11 glasbilo s strunami; 16 planina v Črni gori; 17 dvojica; 18 prvi dve črki; 20 puščava v Aziji; 23 svetopisemska ose» ba; 24 skrajšano žensko ime; 25 druga šte» vilka; 26 veznik; 27 mnogočlenik; 31 vo= dna žival; 32 začetnici imena in priimka slovenskega pisatelja (»Zorin«, »Gospod Mirodolski«); 33 mejno gorovje med Evro» po in Azijo; 34 zdravilne rastline; 36 vo= dna struga, žleb; 37 vzklik; 38 sila; 39 del sobne opreme; 40 človeški ud; 43 vzklik; 44 kratica za »na razpoloženju«; 46 oblika vodne površine; 47 kratica za »starejši«; 48 vzklik; 50 predlog; 52 naselje; 53 del naslova; 56 del obleke; 58 sedež čuta za voh; 60 dragocen spomin; posvetilo; 63 rastlina žitarica; 64 strupena žuželka; 65 pevska nota; 66 ženski glas; 67 moško krstno ime; 68 pomoč, naslonilo; 70 ve» znik; 71 poldrag kamen; 72a enoženski, nasprotje od »poligam«; 74 strupena žu= želka; 75 prebivalec pragozda; 77 večja utežna enota; 78 pevska nota; 80 pričako» vati, muditi se; 82 lepilo; 84 planet; 87 kratica za »overoviti«; 89 prvi človek; 90 osebni zaimek; 92 vsebuje, poseduje; 95 prijeten, ljubezniv; 96 krepak, zdrav; 98 obrtnik; 101 del obleke; 102 paralelen; 104 žensko krstno ime; 106 slovenski pisatelj, nekdanji jugoslovanski konzul v Celovcu; 107 govoriti s kom v tretji osebi; 108 te» hnične -priprave, stroji.
Navpično: 1 tkanini škodljiva muši» ca; 2 egipčansko živalsko božanstvo; 3 so» vražnik železa; 4 veznik; 5 obrtnik; 6 sve» topisemska oseba; 7 zadnje počivališče; 8 kraj pri Ljubljani; 9 zločin; 10 oblika stro» pa; 12 igra na karte; 13 operna pesem; 14 suženj, tudi oblika predmeta; 15 član sve» topisem. naroda (»Jeftejeva prisega«); 19 nasprotje od zdrav; 21 zemlja, prst; 22 steza, smer; 25 koroški izraz; 26 prebiva» lec neke celine; 28 označka za kemično prvino; 29 nikalnica; 30 reka v Srbiji ali pokrajina v Češkoslovaški; 33 pamet; 35 napis na sv. križu; 39 držav, pristojbina.; 41 pijača starih Slovanov; 42 kraj prvega ču= deža iz sv. pisma; 45 vinska rastlina; 46 majhno naselje; 49 grič; 50 pritrdilnica; 51 znamka švicarskih ur; 54 slabo, težko spanje; 55 prva boljša polovica; 57 vpra» sanje po količini; 59 del sobne opreme; 61 . merilka časa; 62 ,lepilo; 65 preteklega le» ta; 65a kozaški poveljnik; 69 manjša te» koča voda; 70 avstrijska poročevalska agencija ; 71 prva in enaindvajseta črka v abecedi; 72 griček, vzpetina; 73 slovensko ime za reko Inn; 76 očka; 79 kratica za, »kriminalna policija«; 81 misel, mnenje; 83 moško krstno ime; 85 kratice imen in priimka znanega slovenskega škofa; 86 uhati debelokožee; 88 lepo žensko krstno ime; 91 druga oblika moškega imena pod 83 navp.; 93 hladno orožje; 94 kot pri 70 navp.; 97 ptičje gibanje; 99 žensko krstno ime; 100 mrtvoud; 103 nikalnica; 105 pev* ska nota.
si je nov kolar z okusno šemiseto,* ki mu jo je okrasila sestra Minka.
Še enkrat je pogledal, če ni kaj pozabil, pomočil prst v kopilček pri vratih, se pre» križal in odšel. Ura je bila ,pol treh. Počasi je šel mimo frančiškanske cerkve in v srcu ni bilo ne ene same grenke misli. Pomla» dansko popoldne je bilo in dišalo je po Ve» liki noči, po pritrkavanju in po plahutanju bander.
Veliko usmiljenje je bilo v Klemenovem srcu.
Domine, ne statuas illis hoc peccatum.
In mislil je Klemen na Resnika, ki je za» gnal poleno, na strupenega Križnarja in na pijanega Koritnika. Tudi pri Polajnarju se je ustavil.
.»Saj ne ve, revež, kaj dela. Raje bi jedel bel kruh kakor črnega. Zato ga je Resnik pretental. Pa ni slab, le otrokom bi rad do» bro.«
Pozabil je Klemen na tramvaj in jo peš mahnil proti Bežigradu. Z levico si ni mo» gel dosti spomoči. Preveč so bile kite še razbolele.
Pred Megličevo vilo je obstal. Z očmi je . preletel vrt, prijazno uto in bele stezice. Bogate zavese so zagrinjale okna.
Tu torej sedaj živi Jelka, milostljiva Meglič.
Kako je življenje čudovito! Iz nič te dvi» gne in te postavi visoko. Včasih pa te z vi» sokega pahne v globino.
Pritisnil je na zvonec. Prišla je služkinja, mlada načičkana stvarca. Toda še preden je prišel Klemen do stopnic, že je privihrala Jelka in se mu obesila na desnico. Služkinja je odnesla kovčeg.
* Črno blago, pripeto na duhovniški kolar (za vratom).
»Mislila sem, da te ne bo. Veš,« je skoraj šepnila, »tudi Adolf te težko čaka. Pravi, da sem včasih pusta, ker preveč sanjam o preteklosti in ne ljubim mesta.«
Gospod Meglič je čakal v predsobi. Vidno se je bil zveselil obiska. »Bal sem se že, da se boste premislili.«
»Zakaj ?« se je smejal Klemen.
»Takile gospodje imate včasih svoje mu» he,« je dobre volje Meglič.
In prijela sta ga pod pazduho, vsak od ene strani in ga peljala v sobo.
Klemen je obstal. Razkošnost stanovanja ga je očarala.
»Berač je prišel v kraljevo hišo,« se je obrnil k Megliču.
»To je navadno stanovanje ljudi moje vrste. Ste bili kdaj mogoče pri Verniku?«
»Samo v predsobi,« je bil grenak Kieme» nov spomin.
»Tam je v resnici razkošje,« je priznal Meglič.
»Meni je zatrjeval, da je pred kbnkur» zom. Sam deficit.«
Meglič se je smejal.
»Vernik je v konkurzu že tri leta. Kakor hitro se obrnete nanj s prošnjo, precej po» trka na konkurz. Čudim se, ker je zvest pri» padnik vaše stranke. Se reče: pri volitvah voli vselej z ozirom na odjemalce — kjer je večina, človek z vrbovim hrbtom. S’cer pa je konservativec. Kar je starega in do» bro za njega, to naj ostane. Zvita kača, ha—ha!«
Meglič je izredno dobro razpoložen. Kle» men se mu ne more načuditi.
Potlej posedejo.
Izboren čaj z rumom in pecivo. Jelka kar žari.
»No, ali ni prijazno pri nama?«
»Ne rečem, toda jaz ne bi smel dolgo ostati v tem razkošju.«
Klemen je v mislih pri svojih barakarjih.
Meglič se 'je zresnil.
»Prav, gospod Gornik. Ker smo se že ustavili pri bogatiji in razkošju, kaj menite kakšne socialne dolžnosti me vežejo do be» račije.«
Jelka je pihnila skoz nos.
»Pustita sociologijo in razredne razlike. Danes je Klemen samo naš gost.«
»Nikar, Jelka,« se brani Meglič. »Navse» zadnje sem vendar odvisen od strank, ki imajo manj kakor jaz. Neke dolžnosti ven» dar imam do družbe, do slojev, katerih ži= vi jenski pogoji so slabši od mojih.«
»Prav, toda o. tem se menita, ko bosta sa= ma. Zdaj naredimo načrt za večer in jutri» šnji dan.«
Jelki ni bilo do pustega debatiranja.
»V redu, gospod Gornik. Če vam je prav, bova najin pogovor zvečer znova zastavila.«
Meglič se je vdal.
Zdaj je prevzela besedo Jelka.
»Jutri zvečer gremo v opero. To je prvo. K maši gremo k frančiškanom. Popoldne, če bo lepo, se kam popeljemo. Če ne, ostanemo doma. Vidva bosta lahko končala debato, ki sta jo pričela, jaz pa bom sprožila novo, ki vaju bo oba zanimala.«
Meglič se je samo smejal.
»Predlagam, da bi Jelkin problem rešili danes.«
.»Sem za to,« je radoveden Klemen. »Za jutri popoldne imam svoj predlog.«
»Na dan z njim,« je Meglič kar razigran.
»Ogled moje barakarske kolonije.«
Nenadoma se je Meglič zresnil.
»Najboljši predlog. Z ogledom bi bila končana tudi najina debatau Več kot besede so zgledi.«	'
Tudi Jelki je bilo prav.
V mirnem pogovoru so pričakali večerjo. Klemen se je vživel. Meglič je bil začuda trezen človek, čeprav v nekaterih nazorih precej liberalen.
»Zavedam se, da ni vse moje delo, kar imam. Večino sem podedoval od očeta, to« rej pridobil brez truda in brez zasluženia. Čutim, da je dosti nepoznanih, ki so tako rekoč vknjiženi na moje imetje, da sem dolžan dajati od svojega, obilja tistim, ki ni« majo ničesar.«
»Pametni in pravilni nazori,« se razgreva Klemen. »Na žalost so redki. Največja sla» bost našega stoletja je namreč v tem, da podjetja gledajo na delavca kot na delovno silo; delovno žival brez ozira na družinske vezi. Jasno, da je to gledanje docela napak, kajti delavec je s tem ponižan v stalež stro» jev, ki brezdušno opravljajo svoj posel. De« lavska zakonodaja, ki sloni samo na suhi pravici, je zgrešena. Nujno je, da je našlo» njena na ljubezen, na tisto sladko vez, ki nas dela brate in nas pripenja na večnost. Skoraj vsa podjetja brez razlike greše, ker hočejo iz delavca iztisniti vso njegovo de» lovno silo, za katero pa mu nudijo samo suh denar brez ljubezni. Vse to nujno vodi do težke razredne razlike, do zagrizenosti in zagrenjenosti. Žalostno, da najdete celo krščanska podjetja, ki jim gre samo za do« biček, ki skušajo docela abstrahirati delav» čeve vezi do žene in otrok in bi želeli, da bi bil delavec samo cenena in gotova delavna sila.«
Meglič je vseskozi prikimaval.
»Sem liberalec, čutim pa, da v določenih stvareh ne morem mimo drugih. Upam, da se o teh stvareh še kdaj pomeniva.«
(Dalje prihodnjič.)
..Koroška kronika" izhaja vsak petek — List izdaja Britanska obveščevalna služba. — Uredništvo lista je v Celovcu, Völker markter Ring 25/1, Telefon 3651/02. — Uprava in oglasni oddelek v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Teleion 3651. — Mesečno naročnino je treba plačati v naprej. Rokopisi se ne vračajo. — Tisk: Tiskarna Carinthia'