'N00032 Pridružite se nam pri TAE - FIT-u i (kombinacija elementov tae bo-a in dance aerobike)! Športna dvorana Nazarje; četrtek, 21.00 ! Informacije in prijave: 041/793-063 ! Zadruga mozirje STRAN 7 LETO AL m im jjjjjTEVILKA 21, 12. OKTOBER 2001, CENA 298,00 SIT IVJU FRANCI KOTNIK, glavni / in odgovorni urednik Savinjskih novic: “Odločili smo se, da preidemo na tedenski j režim izhajanja v oktobru, ko ocenjujemo, da tudi glede frekvence dogodkov slednjih ne bo problem tedensko posredovati bralcem.’ v. ISSN 0351-8140 ZGORNJESAVIN/SKI ČASOPIS BO PRISILNI PORAVNAVI DOLGOV SLEDILO ŠE ODPUŠČANJE DELAVCEV? Cir Foto www.RUMENESTIUNI.com Tel.: 01/436 5390. fax: 01/436 85 20. www.rumenestrani.com ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE JOŽETU GORIČARJU V MOZIRJU ANTON ACMAN JE POSTAL ČASTNI OBČAN OBČINE MOZIRJE Foto: Cl ^iùtd^t4ÀC eent&t yCZ' Zadruga i^jj^mozirie Za zasaditev grobov vam nudimo> - raznobarvne cvetove maček - čebulice tulipanov in trajnic - substrat za grobove ter nagrobne dodatke - lončne krizanteme . - vaze - beli in barvni nagrobni pesek... Cena, ki navdušuje! Jubilejni Golf že od 22.880 DEM (2.575.830 Sir) dalje. Slika je simbolna. Število vozil in modelov je omejeno. 'Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij Jubilejni prihranek: 3.325 DEM (374.329 SIT*)! • 20 milijonov izdelanih Golfo v! Ob tej priložnosti smo pripravili posebnega Golfa z električnim dvižno-pomičnim strešnim oknom. Navdušil vas bo še z ostalo opremo in seveda z jubilejno ceno. Posojilo tudi na 72 mesecev! PORSCHE KREDIT IN LEASING * Ceni sta informativni in odvisni od valutnih razmerij. Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, O ■o RADIATORJI: »ORADO' BIAL © aklimat V O O I L a N O O T KOTLI ZA OUE, PLIN IN TRDA GORIVA: EUROFIRE Buderus ìfIrhiiu. "junkers _____________________ ECOflam ioannes ---------- -weishaupt- GORILNIKI: Fax: 03/70-33-136 PONUiAMO VAM jj MATERIAL ZA: > . . «J - centralno ogrevanje *j - vodovod in plin q - pribor za zalivanje Q FEROTERM ,'tf IVaillunt 5 OHBN5B Z) O «m kolpa-san 5S radiatorji BiOBlfilD® DODATNI 5% POPUST baterije armai 8% MERKURJEVE VROČE CENE IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA c OSREDNJA knjižnica —SttJE— D TRETJA STRAN IZ VSEBINE: Glin Pohištvo Nazarje: Izhod v prisilni poravnavi...4 Mednarodni obrtni sejem v Celju: Brez zgornjesavinjskih obrtnikov....................4 Sindikat lesarstva Slovenije: Nekorekten odnos do delavcev.....................5 Prihodnost turizma v dolini: Je enotna zgornjesavinjska turistična ponudba možna?.... 6 Mozirje: Poravnali dolg do svojega rojaka...............7 Mozirski gaj: Razčistili nerazčiščeno......9 KD Jurij Mozirje: Zaključili delovni del sedmega ex tempora...........11 intervju: Franci Kotnik, urednik Savinjskih novic.............24 Zlatoporočenca Zagožen: Če nimaš spoštovanja do partnerja, nimaš ničesar.....15 Nasveti: Ohranjanje bivališč avtohtonih živalskih vrst...............21 1. Slovenska liga malega nogometa: KM N Nazarje še brez točk....24 NK Era Šmartno ob Paki: Odlične predstave novinca v prvi ligi.........2-j Mednarodni sodniški par Repenšek -Požežnik: Z oktobrom v najelitnejši skupini IHF..................26 Osrednja fotografija na naslovnici: Tovari l(foto: i I Tovarna ivernih plošč v Nazarjah : Savinjčan) J Odločitev, da Savinjske novicepostanejo tednik, je zorela dolgo. Tako dolgo, da so nekateri že začeli dvomiti v resnost namere. Letos je postalo dokončno jasno, da so najbolj »lepi časi« definitivno za nami. Smo, kjer smo, in v nedogled čakati na boljšo prihodnost bi lahko imelo slabe posledice. Zato smo nekatere izmed vas, spoštovane bralke in bralci, povprašali za mnenje o današnjipodobi časopisa in naših nameravanih razvojnih korakih. Z vaše strani smo dobili zeleno luč, saj tudi sami čutite potrebo po ažurnejših informacijah. Pravijo, da ima vsaka država takšnega predsednika, kot si ga zasluži. Potemtakem ima tudi vsaka občina takšnega župana, kot si ga zasluži, inčerekpren-esemo na medijsko področje, ima vsaka dolina oziroma širše območje tak časopis, kot si ga zasluži. Prepričan sem, da si Zgomjesavinjčani zaslužijo dober časopis in v zadnjih desetih letih smo si s sodelavci prizadevali, da bi takšen tudi bil. Včasih nam je uspevalo bolj, včasih manj. Savinjske novice kot tednik bodo oblikovno in vsebinsko prenovljene prvič prišle med vas čez teden dni. Obljubim lahko več svežine in barv ter že omenjeno ažurnost informacij. Za njihovo zanimivost ni bojazni, saj je dogodkov na pretek. Hvaležni vam bomo, če nas boste kdaj na kakšnega opozorili, saj se človeku pri takšnem tempu dela zlahka zgodi, da kaj nehote prezre. V teh dneh nas mediji sicer bom- bardirajo s poročili o napadu zahodnih zaveznikov na Afganistan, svetpaživi v strahu pred novimi terorističnimi napadi. Če bi se ozirali zgolj na ta poročila, bi se nam življenje slej ko prej zazdelo zoprno, brez prave perspektive. Todaživeti moramo drugače in v vsakem posameznem dnevu najti svetle trenutke, ki nas navdajajo z radostnimi občutki. Časa za skrbi in strah je kljub temu še vedno na pretek. Življenje v dolini se kljub omenjenim svetovnim dogodkom vrti naprej. Glinovi delavci soprizadeti, ker niso bili povabljeni na slavnostno akademijo ob 100-letnici lesne industrije v Nazarjah, v tovarni ivernih plošč se ob napovedani prisilniporavnavi dolgov govori o zmanjšanju števila delovnih mest (torej o odpuščanju delavcev), Nazarčani pa še vedno zaman čakajo, da bi jim novi lastnik omenjene tovarne pojasnil, kakšne načrte pravzaprav ima z njo. Kot je kot strela zjasnega udaril predlog za prisilno poravnavo dolgov, tako lahko nekega dne na enak način udari zahtevapo zaprtju tovarne, ki kljub domnevno ekološko manj spornemu gorivu še vedno izdatno onesnažuje okolje. Kdor ne verjame, naj pride v dneh, ko je zračni tlak nižji, na parkirišče pred Vrbovcem in se prepriča sam. ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št. 21,12. oktober 2001. Izhaja vsak drugi petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791- E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 253,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakonao davku nadodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. MEDNARODNI OBRTNI SEJEM V CELJU Ogledalo slovenske uspešnosti brez zgomjesavinjskih obrtnikov v Celju je od 14. do 23. septembra potekal 34. mednarodni obrtni sejem, na katerem se je na60.000kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo več kot 1.800 razstavljavcev iz več kot 30 držav. V okviru MOS-a je tudi letos potekala predstavitev obrtnih poklicev oziroma dualnega sistema poklicnega izobraževanja, ki je vzbudila veliko zanimanja javnosti, še posebej pa učencev zadnjih razredov osnovnih šol, njihovih staršev in strokovnih delavcev šol. Je pa 34. MOS minil brez skupnega nastopa zgomjesavinjskih obrtnikov. O razlogih za odsotnost Območne obrtne zbornice Mozirje smo povprašali njenega predsednika Franca Bendo. »Najprej moram izraziti svoje zelo pozitivno mnenje o celjskem mednarodnem obrtnem sejmu, saj se z vse manj »kramarskih štantov« iz leta v leto razvija v pravi poslovni sejem. Zdi se, da bo kmalu zares predstavljal ogledalo slovenske poslovne uspešnosti, zato se lahko upravičeno vprašamo, zakaj na njem manjkamo zgornjesavinjski obrtniki. Območna obrtna zbornica Mozirje je po predlanski in lanski skupni predstavitvi naMOS-u tudi letos povabila svoje člane k sodelovanju, toda prejeli smo le dve prijavi, kar je bilo absolutno premalo za rezervacijo sejemskega prostora. Ko smo o tem razpravljali na izvršilnem odboru in na sejah nekaterih sekcij, smo ugotovili, da so bili udeleženci skupne predstavitve v lanskem in predlanskem letu nezadovoljni s komercialnim učinkom v primerjavi s stroški. To je do neke mere razumljivo, vendar po drugi plati velja opozoriti, da je nastop na sejmu zahtevna oblika trženja, ki terja aktiven pristop do obiskovalcev od prvega do zadnjega dne, ne pa samo pasivno prisotnost s reklamnimi materiali.« ^ • fitrideja' Vrtni hram Mozirje, Praprotnikova 36, tel./!aks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308 PONUDBA MESECA: vse za zasaditev in ureditev grobov, čebulice, sadike cvetlic, okrasnih drevnin in grmovnic, sadike jagod, ameriških borovnic, organska in mineralna gnojila ter substrati, , vinarski pripomočki, ...VABLJENI! ; Franc Benda (foto: F. Kotnik) Po besedah Franca Bende je sedaj dovolj časa za temeljit razmislek o možnostih in oblikah skupne predstavitve zgomjesavinjskih obrtnikov na prihodnjem sejmu v Celju, kar pa se tiče sodelovanja na poslovni razstavi v sklopu vsakoletnega srečanja velikega in malega gospodarstva v Velenju, je stališče mozirske obrtne zbornice jasno: omenjena prireditev ne privabi zadostnega števila obiskovalcev, zato razstavljanje ne prinese pričakovanih efektov. Franci Kotnik SLOVENSKA GAZELA 2001 Zmagovalec savinjsko-savske regije je Engrotuš V Podčetrtku je bilo 26. septembra, na zadnji regijski razglasitvi, za najboljše hitro rastoče podjetje savinjsko-savske regije izbrano trgovsko podjetje Engrotuš iz Celja, ki je v 100-odstotni lasti Mirka hiša. Med šestimi finalisti te regije (Konus Konex, Kostroj - strojegradnja, Kac, Engrotuš in Ka-pis) ni bilo nobenega podjetja iz Zgornje Savinjske doline. VP GUN POHIŠTVO NAZARJE Izhod v prisilni poravnavi V avgustu je Slovenska razvojna družba po nekajletnem mačehovskem odnosu in odlašanjih kot lastnica nazarske družbe Glin Pohištvo, tovarne ivernih plošč, prodala svoj delež Brestu iz Cerknice. Cerkničani so z nakupom prevzeli tudi precej zadolženo nazarsko podjetje. Trdno so odločeni investirati in ohraniti podjetje, vendar brez določenih bremen, ki jih ima tovarna iverne plošč še iz poslovanja nekdanjega skupnega Glina. S prihodom novih lastnikov niso rešili težkih razmer. “Naša družba je bila že pred spremembo lastništva zrela za prisilno poravnavo ali stečaj, seveda na podlagi kriterijev, ki jih določa zakon o finančnem poslovanju podjetij. Država preko Slovenske razvojne družbe gotovo ni imela dolgoročnega interesa ostati v podjetju, zato je preprečevala propad podjetja samo s kratkoročnimi ukrepi. Novi lastnik ima dolgoročni poslovni interes in finančno moč za usposobitev našega podjetja za dolgoročno uspešno poslovanje,” pojasnjuje direktor mag. Ivo Glušič in dodaja, da vodstvo zaradi dolgotrajnega poslovanja podjetja na meji obstoja ni imelo realnih možnosti dosegati najugodnejših cen pri dobaviteljih in pravočasno poravnavati vse zapadle obveznosti. Vse skupaj jih je pripeljalo tako daleč, da se je nabralo več dolgov, kot jih je mogoče odplačevati z rednim poslovanjem. Zaradi navedenih razlogov so 21. septembra na celjskem sodišču vložili predlog za uvedbo prisilne poravnave, za katerega so prepričani, da bo sprejet, saj so po mnenju Glušiča izpolnjeni vsi z zakonom predvideni pogoji. “To seveda pomeni, da bomo po vložitvi predloga za prisilno poravnavo opravljali le tekoče pos- le oziroma bomo odslej v roku in v celoti poravnali vse bodoče dobave, poplačilo starih terjatev do naše družbe pa se bo urejalo v okviru predpisanega postopka prisilne poravnave. Pomembno je, da bo za vse tekoče dobave plačilo jamčil tudi Brest, ki bo z našo družbo sklenil posojilno pogodbo za zagotovitev financiranja tekočih dobav,” pojasnjuje Glušič. Po predlogu prisilne poravnave, ki sicer še ni narejen, je jasno, da bodo morali del zaposlenih opredeliti kot presežek. Od 115 zaposlenih bi lahko po pogodbi odpustili 20 odstotkov ljudi, vendar bo zaradi tehnološkega procesa odpuščanja manj. “Predvsem pa želimo najti ustrezne in neboleče rešitve skupaj z ljudmi,” nam je zagotovil direktor Glušič. Predsednik sindikata Miran Rosenstein v prisilni poravnavi ne vidi nič dobrega. “Iz izkušenj v gornjegrajski Smreki in nekdanjem Glinu vemo, da ni milosti. Pri tem postopku ni zaščitenih kategorij, zato iskreno upamo, da ob nujni finančni sanaciji ne bo tudi tehnoloških viškov. Sreča v nesreči je, da odpuščenim pripada vsaj odpravnina, ki pa ni idealna rešitev. Vendar prej ljudje še do tega drobiža niso bili upravičeni.” SREČANJE VELIKEGA IN MALEGA GOSPODARSTVA Trend skupnih nastopov se SINDIKAT LESARSTVA SLOVENIJE, OBMOČNI ODBOR VELENJE Nekorekten odnos do širi tudi v turizem delavcev Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija Mozirje v teh dneh izvaja aktivne organizacijske priprave na četrto srečanje velikega in malega gospodarstva, ki predstavlja enega največjih poslovnih dogodkov v regiji. Srečanje je izjemna priložnost za vse gospodarske subjekte, ki želijo širše predstaviti svoje poslovne programe in pridobiti nove partnerje. Po besedah direktorice območne razvojne agencijejasne Klepec je bilo na tanačin sklenjeno že veliko poslovnih vezi, še vedno pa so rezerve na tem področju v regiji ogromne. »Vsi skupaj moramo razmišljati o tem, kako se bomo pripravili na nove zahteve tržišča, kjer vse bolj prevladuje trend povezovanja in skupnih nastopov. To sploh ne velja več samo za malapodjetjataproizvodnodejavnost, ampak za vsa področja, kjer želimo doseči določeno stopnjo razvoja,« ugotavlja Klepčeva in dodaja; »Prav zato smo letos k aktivnemu sodelovanju povabili nosilce turistične dejavnosti, da tudi na tem področju pospešimo pripravo skupnih razvojnih programov in skupne nastope pri izgradnji turistične infrastrukture, pri oblikovanju skupnih turističnih produktov in njihovem trženju.« Letošnje srečanje gospodarstva bo nosilo naslov Modeli povezovanja in skupni nastopi za povečanje koniturenčnos ti tabo potekalo od 22. do 28. novembra. Začelo se bo s plenarnim delom v Velenju, kjer bodo predstavljene možnosti skupnih nastopov in oblik povezovanja posameznih nosilcev različnih dejavnosti za bolj uspešen nastop na trgu, nadaljevalo pa s poslovno konferenco ta razstavo. Tretji del srečanja bodo predstavljala srečanja in delavnice, ki bodo potekale kot samostojni dogodki na različnih lokacijah. V Velenju se bodo na temo povezovanja sestali župani, poslanci in gospodarstveniki, v Nazarjah se bodo o možnostih sodelovanjapogovarjali lesarji, naLjub-nem bo temarazgovorovrazvoj dopol-nilnihdejavnosti,nadvehdrugihlokac-ijah pa bo govora o elektronskem komuniciranju ta turizmu. Franci Kotnik NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D Zaključen proces združevanja treh bank z NLB Prvega oktobra je bil z vpisom v sodni register zaključen proces združevanja Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke z Novo Ljubljansko banko v enovito banko. Gre tudi za korak tako imenovane »predhodne faze« privatizacije banke, s katerim se bo delež države v lastništvu NLB znižal s 83 na dobrih 74 odstotkov. Z združitvijo omenjenih bank z NLB se je njen tržni delež povečal z 28 na 33 odstotkov, medtem ko tržni delež celotne bančne skupine NLB skupaj s pridruženo Banko Celje znaša okrog 44 odstotkov, proces konsolidacije bančne skupine NLB pa s tem še ni zaključen, saj se bodo predvidoma do konca prihodnjega leta z NLB združile še preostale tri hčerinske banke: Banka Domžale, Banka Zasavje ta Koroška banka, Banka Celje pa v letu 2004. Združitev Banke Velenje, Dolenjske in Pomurske banke z Novo ljubljansko banko bo prinesla racionalizacijo na številnih področjih ta s tem zmanj- ševanje stroškov ter večjo konkurenčnost banke, kar je zelo pomembnoz vidika vstopanja Sloven ije v Evropsko unijo. Združene bodo poslovne funkcije, razvoj novih bančnih storitev, sodobnih prodajnih poti ta informacijske tehnologije ter drugih podpornih dejavnosti. Priprave nazdružitevso bile obsežne ta zahtevne, da bi bila le-ta čimbolj učinkovita ta bi bili izkoriščeni vsi razpoložljivi potenciali. Opravljeno je bilo vrednotenje premoženjavseh treh bank, nato paz vsako posebej dogovorjeno menjalno razmerje za delnice. Franci Kotnik Vodstvo območnega sindikata lesarjev je v oceni dogodkov ob praznovanju 100-letnice nazarske lesne industrije kritično razpravljalo o odnosu delodajalcev, ki so ob tako visokem jubileju delavce povsem prezrli. V drugih podjetjih se ob takšnih dogodkih delavcev spomnijo vsaj z neko skromno pozornostjo, trdijo sindikalisti, ki bodo v prihodnje krepko razmislili, ali bodo z delodajalci še ravnali prijazno. Delodajalci jih namreč poznajo samo takrat, kadar je potrebno deliti regres na obroke ali v bonih, nizke dohodke pa je treba korigirati, da sploh dosežejo minimalne plače. Delavci pa kljub vsemu ostajajo še naprej potrpežljivi. Jezo in razočaranje je med sindikalnimi predstavniki povzročilo dejstvo, da kot socialni partnerji in predstavniki delavcev niso bili povabljeni na slavnostno akademijo. ' “Ne gre za denar ali pol klobase, ampak za pravilen odnos. Odločno protestiramo, ker nas delodajalci ignorirajo, čeprav vedo, da predvsem sindikat vzdržuje socialni mir. Kljub slabemu gmotnemu položaju delavcev v vseh Glinovih firmah nismo nikoli pomislilinamožnost‘štrajka’ ali česa podobnega, kar bi direktorjem še bolj belilo lase,” ugotavlja Miran Rosenstein, predsednik območnega od- bora lesarskega sindikata. Velika resnica je, da so prav delavci nosili glavno breme že pred desetimi leti, ko je Glin že doživel eno prisilno poravnavo. V zahvalo je nazarski župan Ivan Purnat nagradil direktorje ta namesto da bina akademijo, ki je bila prvovrsten kulturni dogodek, povabili delavce, so na častnih mestih sedeli ljudje, ki so v preteklosti spravili Glin na kolena, so bili sindikalisti enotni v oceni dogodkov. “V zadnjih letih so se na območju Glina dogajale hude stvari, naj večjo ceno pa so vedno plačevali ljudje, ki so bili ali so še na prostoru nekdanjega skupnega podjetja. Glin je privatiziran, vendar ni običajna praksa, da se pozabi na ljudi,” dodaja sekretar območne organizacije Andrej Kranjc. Savinjčan Ivan Purnat, župan občine Nazarje: »Občina ni nagradila direktorjev, pač pa podjetja!« Naočitke območnega sindikata lesarjev, da je ob 100-letnici lesne industrije v Nazarjah nagradil direktorje Glinovih podjetij, nazarski župan Ivan Purnat odgovarja: »Ko smo bili na občini seznanjeni z odločitvijo Glinovih podjetij, da bodo 100-letnico tukajšnje lesne industrije obeležila s slavnostno akademijo, smo organizacijskemu odboru predlagali, da prireditev organizira v nazarski športni dvorani, saj bi se je v tem primeru lahko udeležili vsi zaposleni ta bivši zaposleni. Organizacijski odbor, v katerem so sodelovali vsi Glinovi direktorji, predloga ni sprejel ta se je odločil, da akademijo izpelje v dvorani kulturnega doma. Kriteriji, koga so vabili na slavnostno akademijo ta koga ne, mi niso znani. Na omenjeni prireditvi sem na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 6. septembra podelil posebna priznanja za uspešno nadaljevanje tradicije lesne industrije v Nazarjah podjetjem Glin Holding, Glin Žagarstvo, Glin Pohištvo, Glin K&M, Glin IPP, Glin Grif, Glin Gostinstvo ta RIP Consulting, ki so jih fizično sprejeli direktorji naštetih podjetij. Občina torej ni nagradila direktorjev pač pa podjetja, zato očitke sindikata v celoti zavračam.« PRIHODNOST TURIZMA V DOLINI Je predpostavka o enotni zgornjesavinjski turistični ponudbi realna? Na svetovni dan turizma, 27. septembra, je Občina Mozirje v okviru svojega občinskega praznika priredila okroglo mizo na temo Izzivi gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini s poudarkom na razvoju turizma in s tem ponovno obudila razmišljanja o pospeševanju in razvoju turistične dejavnosti v dolini. Udeleženci okrogle mize so bili enotni, da je za uspešno promocijo turistične ponudbe nujno povezovanje posameznih turističnih subjektov, vendar recepta za učinkovito obliko organizacijskega združevanja še ni na vidiku. Na okrogli mizi je bilo večkrat izraženo prepričanje, da bi bilo potrebno za vzpodbudo in zgled pri oživljanju turistične dejavnosti vdolini jemati Logarsko dolino oziroma podjetje Logarska dolina d.0.0., ki je uspešno prevzelo vodenje in upravljanje turističnih aktivnosti v njihovem krajinskem parku. Če drugega ne, bi bilo smotrno izkoristiti velik pretok doslej pretežno izletniških turistov na potivLogarsko dolino in jim odločneje ponuditi tudi naravne in kulturne znamenitosti bližnjih krajev. Kljub dobremu obisku turistov (na leto Logarsko dolino obišče preko lOO.OOOturistov) jesolčavskapre-majhnazasamostojnopromodjopredvsemnaširšem evropskem ali svetovnem trgu, priznava direktor Logarske doline do.o Gusti Lenar, zato predlaga, dabiuv-edli blagovno znamko Zgornje Savinjske doline. Kot poglavitni vzvod za razdrobljeno turistično dejavnost je Lenar izpostavil delitev občin Zastavlja se vprašanje, ali bodo posamezni ključni akterji na področju razvoja turizma v Zgornji Savinjski dolini pripravljeni in sposobni z določenimi kompromisi premostiti doslej nepremostljive individualne interese? Skromna udeležba s strani županov (poleg gostitelja okrogle mize, mozirskega župana Jožeta Kramerja, je bil nav-zoč le še gornjegrajski župan Toni Rifelj) v tem jx)gledu ne nudi veliko razlogov za optimizem. Več optimizma je izžareval ministrski svetnik Rudi Gabrovec, ki je zagotovil, da finančna sredstva niso ovira, saj jele-tehzavse dovolj,potrebno jelepriprav-iti zanimiv in kredibilen program, ki bo ta sredstva privabil v dolino. Drugi udeleženci okrogle mize se s tako preprosto razlago niso strinjali. Poudarili so, da je pridobitev sredstev možna le, če obstaja nek širši SAVINJA MOZIRJE Nov bencinski servis v Nazarjah Po dolgotrajnem in zapletenem postopku pridobivanja dokumentacije bo Savinja v teh dneh začela graditi nov bencinski servis v Nazarjah. Izbrani izvajalec Cigrad iz Šoštanja se je pogodbeno obvezal, da bo gradbena dela izvršil v petdesetih dneh, kar pomeni, da bo mogoče prve litre goriva ponovno kupiti že v začetku decembra. “Dejansko ne gre za obnovo, ampak za rušitev ševali skupaj z mostom preko Savinje v prihod- stare in izgradnjo povsem nove črpalke,” pravi njih letih, lega nove črpalke pa bo že sedaj pri-direktor Savinje Gregor Verbuč, ki je prepričan, lagojena prihodnjim cestnim rešitvam. Verbuč da bo šoštanjsko gradbeno podjetje spoštovalo se zaveda, da bi se precejšen finančni vložek pogodbeni rok. Eden od osnovnih problemov je hitreje obrestoval, če bi investirali v živilsko ali vsekakor pomanjkanje prostora, zato je precej kako drugo trgovino, vendar bodo, poleg os-časa vzelo usklajevanje s cestnim podjetjem. novne ponudbe motornega goriva in kurilnega Po sprejetem kompromisu naj bi križišče re- olja, strankam ponudili precejšnjo izbiro trgov- Rudi Gabrovec meni, da finančna sredstva niso ovira za razvoj turizma (foto: C. Sem) interes za to, torej le če nastopijo kot območje oziroma regija (In s tem je začaram krog zaključen) Na okrogli mizi je bilo tudi slišati, da je za zagon turizma potrebno zadostiti dvema predpogojema, in sicer vzpostavitvi nujne turistične infrastrukture, ki bo omogočala kakovostno nastanitev gostov ter na ravni občin zagotoviti profesionalen kader, ki bo zadolžen za področje turizma Vesna Petkovšek SM SAVINJSKA TRGOVSKA DRUŽBA D.D. Nov oblačilni program Pod streho nove trgovine Histerija mode bodo združene blagovne znamke oblačil, ki so mnogim znane iz tujine: ženska oblačila Hennes, L.O.G.G., Clothes, mama in BiB, oblačila za mlade Rocky in Devided ter oblačila za moške L.O.G.G. Sport, Clothes men in Cornwell. Osnovni namen novega prodajnega programa je doseči donosnejše poslovanje Savinjska SM blagovnice in ponuditi drugačno izbiro modnega tekstila Žalcu in okolici, ki sta po mnenju predsednika uprave SM Savinjska d.d Danijela Breka zasičeni s klasično ponudbo. Histerija mode ponuja oblačila svetovno znane modne hiše H & M, katere prodajna mreža sega v 14 držav, v njihovih 730-ih trgovinah pa letno prodajo 400 milijonov izdelkov. Histerija mode je nova trgovinska znamka v Sloveniji - trenutno jo je mogoče obiskati le še v Ljubljani, kjer so jo predstavili 20. septembra, dan pred otvoritvijo v Žalcu. Dolgoročna strategija trgovine je, skupaj z večinskim lastnikom Emona b.c., širitev programa v vsa večja slovenska mesta. Vesna Petkovšek BANK: JE Predčasni krediti po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi Odi. oktobra dalje lahko varčevalci, ki so sklenili varčevalno pogodbo v Nacionalni stanovanjski varčevalni shemi pri Banki Celje na osnovi tega predčasno naj amejo stanovanjski kredit po ugodnejših obrestnih merah. Kredit lahko najamejo varčevalci, ki varčujejo za obdobje petih let in s? . ' arčevati po 1. razpisu vieta 1999. KF skega blaga, kar naj bi hitreje vračalo vložena sredstva. “V času izgradnje bomo v Savinji skupaj s Petrolom poskrbeli, da največje nazarska podjetja ne bodo ostala brez goriva,” dodaja Verbuč v upanju, da se bodo tudi drugi kupci decembra vrnili na nazarski bencinski servis. MOZIRJE MOZIRJE Na Brdcah stanovanja ali kultura? Dolgoletnemu propadanju Brdčke graščine, v kateri imajo svoj prostor le še vandali, je potrebno narediti konec. S to mislijo so se strinjali vsi sodelujoči na sestanku, ki je bil drugega oktobra, na njem pa so sodelovali člani civilne pobude za ohranitev graščine Brdce in krajevni ter občinski svetniki, člani občinske uprave ter velenjskega Vegrada. Po dolgih letih se je končno ponudila kompromisna rešitev. Lastnik objekta Vegrad se je strinjal s pobudo stanovanjskega sklada, da se stara zgradba poruši in na istem mestu zgradi večstanovanjski objekt. Župan Jože Kramer, ki je vodil razgovore, je s pomočjo ministra Jakoba Presečnika dobil zagotovilo za dobrih sto milijonov tolarjev sofinanciranja s strani sklada. Projekt je stekel, projektivni biro pa je naredil načrte za objekt z okoli 38 stanovanji. Ko je bil projekt posredovan na omenjeni sklad, je z njihove strani prišlo zagotovilo za precej manjša sredstva od prej obljubljenih, zato je bil projekt razpolovljen oziroma razdeljen v dve fazi. Najprej bi se tako zgradila polovica, kdaj kasneje pa druga polovica. Celotna vrednost projekta bi znašala okoli 460 milijonov. S temi aktivnostmi se je strinjal občinski svet, ki ga je vodila želja po izgradnji stanovanj za mlade družine. Do tu je bilo vse lepo in prav. Nato pa se je pojavila civilna pobuda, ki je županu navedla kopico razlogov proti izvedbi tega projekta. Na čelu civilne pobude je Bert Savodnik, člani pa so z večkratnim dogovarjanjem uskladili želje, da graščina ostane takšna kot je. Seveda temeljito prenovljena in namenjena kulturnemu centru. V njej naj bi svoje mesto našli likovniki, literati, godba, galerija in podobne dejavnosti. Seveda bi bilo vse to na plečih občinskega proračuna. Sestanek, ki gaje vodil župan, je nakazal različne interese. Njihova uskladitev je vprašljiva, saj občina nima finančnih sredstev za obnovo graščine, ki nima nobene zgodovinske vrednosti, le emocionalno, saj je v njej svoje znanje pridobivalo veliko sedaj že starejših krajanov. Poleg obnove gre tudi za vzdrževalna sredstva, ki bi vsako leto bremenila že tako majhno proračunsko malho. Predstavniki projektivnega biroja so izpostavili dejstvo, da bi bilo potrebno v primeru obnove graščine le-to verjetno najprej do tal podreti, saj sedaj ni nobene talne plošče, vprašljiva je tudi ustreznost in trdnost sten, ki morajo izpolnjevati stroge varnostne predpise. Bistvo nastale situacije je v tem, da bi velika večina z veseljem obdržala graščino Brdce na mestu, kjer je. V njej bi bili prav gotovo dobri prostori za marsikatero kulturno dejavnost. Ustavi pa se pri sredstvih. Če bi nekdo nakazal vir, iz katerega bi se plačala obnova in kasnejše vzdrževanje, bi bila to gotovo najboljša rešitev. Ker pa tega vira ni, je potrebno izkoristiti to, kar se ponuja. In to so državna sredstva, s pomočjo katerih bi Mozirje pridobilo prepotrebna stanovanja. Nadaljnji dogovorjeni korak bo predstavitev projekta večstanovanjskega objekta, ki ga bo pripravil projektivni biro. Benjamin Kanjir SOLČAVA Končno alarmne naprave Na Macesnikovem plazu je, razen tega, da bodo v teh dneh končno nameščene alarmne naprave, vse po starem. Plaz se po zadnjih nekoliko obilnejših padavinah ni bistveno premaknil, kar ne pomeni, da že kar tradicionalno novembrsko deževje zemeljske gmote ne bo še bolj približalo Solčavi. Po zadnjem obisku predstavnikov državne komisije potekajo sanacijska dela odvodnjavanja na spodnjem delu plazišča po planu. Na kraku C so bila izvedena naslednja dela: posek grmovja in dreves, narejena je bila dostopna cesta, dva praga pod slapom, izvedena je bila obloga z lomljencem, preko 200 metrov struge pa so očistili in pripravili lom-ljenec za oblogo struge. V zgornjem pobočju ostajajo stvari še naprej nedorečene. Podjetje za urejanje voda in nizke gradnje (PUV) je sicer začelo z zakoličbo trase na zahodnem delu plazu nad pontonskim mostom že avgusta, vendar je bila na zahtevo lastnika zemljišča Krivca narejena ponovna zakoličba, ki pa zopet ni bila v skladu z interesi lastnika zemljišča. Predstavniki podjetja PAP Telematika, ki je bilo izbrano za postavitev alarmnega sistema, so si pred dnevi ogledali mikrolokacije za postavitev sistema, takoj po ogledu pa so stekla tudi pripravljalna dela. Zaradi neugodnih vremenskih razmer so začeli izvajati gradbena dela na samem plazišču šele 27. septembra. Potekala so do 5. oktobra, ko naj bi bile postavljene javl-jalne mreže in povezovalni kabli do najbližje kmetije. Sistem naj bi začel delovati v drugi polovici oktobra, so zapisali v sporočilu za javnost na ministrstvu za okolje in prostor. Poravnali dolg do svojega rojaka V okviru občinskega praznika so prav na praznični dan, 25. septembra, Mozir-jani na pročelju Goričarjeve hiše na trgu odkrili spominsko ploščo domačinu Jožetu Goričarju. Dr. Goričarja je v priložnostni slovesnosti opisal njegov dolgoletni prijatelj Aleksander Videčnik, ki je izpostavil njegove kvalitete in vrhunskost na vseh področjih njegovega delovanja. Spominsko ploščo dr. Jožetu Goričarju je odkril mozirski župan Jože Kramer (foto: Ciril Sem) Jože Goričar se je rodil leta 1907. Že leta 1931 je doktoriral iz pravnih ved, po vojni zasedal sodniško mesto v Ljubljani, leta 1951 pa postal docent na pravni fakulteti. Šest let kasneje je postal redni profesor. Predaval je na mnogih evropskih akademijah od Pariza do Varšave in bil poznan kot vrhunski strokovnjak za ustavno zakonodajo. Napisal je celo vrsto znanstvenih del, tudi študijskih. Poleg tega je deloval na mnogih evropskih inštitutih. Pomemben del svojega življenja je preživel kot generalni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere član je postal leta 1976. Spomine na Jožeta Goričarja je v parih besedah strnil tudi podpredsednik SAZU Kajetan Gantar. Spomnil se ga je kot neprekosljivega strokovnjaka, po drugi strani pa velikega prijatelja in preprostega sogovornika. Mozirjani se dr. Goričarja spominjajo tudi po njegovi veliki ljubezni do domačih planin in gora. Bil je pokončen Slovenec, ki je s ponosom izražal svojo pripadnost domačemu kraju. Mozirjani na čelu z županom Jožetom Kramerjem so bili zato Goričarju na svoj način dolžni odkriti spominsko ploščo, ki bo odslej spominjala vse, ki se bodo ozrli po njej, na veličino moža, ki je pustil svojstven pečat v domačem kraju, Sloveniji in tudi širše. OBČINSKI SVET NAZARJE Z regionalnim razvojnim programom proti zaostajanju Osrednja točka 23. redne seje nazarskega občinskega sveta, ki je bila prvi četrtek v oktobru, je bila namenjena obravnavi predloga regionalnega razvojnega programa statistične Savinjske regije, ki ga je pripravila Regionalna razvojna agencija Celje v sodelovanju s Centrom za mednarodno konkurenčnost iz Ljubljane. Razvojni program je svetnikom predstavil direktor RRA Celje Boris Klančnik, ki je kot največjo oviro pri izvajanju programa v praksi navedel zaostanek države pri izdelavi nacionalnega razvojnega programa. Kot je pojasnil Klančnik, je osnova za izdelavo regionalnih razvojnih pro-gramovlanisprejetizakonoskladnem regionalnem razvoju Slovenije. Regije potrebujejo razvojne programe ne samo zaradi zmanjševanja zaostanka za državno prestolnico ampak tudi zaradi možnosti dostopa do finančnih sredstev, ki jih za razvoj namenja Evropska unija. Statistična Savinjska regij a naj bi se razvij ala zlasti na področju človeških virov, podjetništva, turizma, kmetijstva in podeželja ter okolja. Država naj bi za regionalni razvoj v prihodnje letno namenjala odstotek brutodružbenegaproizvoda, karpabo po Bančnikovem mnenju zelo težko doseči, zato naj bi regijaskušala izvajati pritisk nanjo v tej smeri preko županov, poslancev in gospodarstvenikov. Ne glede na vse ovire je za lokalne skupnosti pomembno, da v medsebojnem sodelovanju pripravijo konkretne razvojne projekte, ki imajo osnovo v regionalnem razvojnem programu, da bodo pripravljene na kandidiranje zafinančnasredstva, ko bodo le-ta preko javnih razpisov na voljo. Nazarski svetniki so v razpravi ugotovili, da podeželje resno zaostaja za mestnimi središči in da je potreba po hitrejšem razvoju tukajšnjega okolja izrazita Obstaja bojazen, da bo podobno kot na državnem nivoju, kjer je fa-voriziranaIjubljana,vregiji favorizirano Celje. Obramba proti temu je lahko samo povezovanje in sodelovanje lokalnih skupnosti. Občinski svet Nazarje je regionalni razvojni program enoglasno potrdil, na regijskem nivoju pa bo sprejet, ko ga bo potrdila več kot polovica občinskih svetov. Na tokratni seji so se svetniki lotili tudi obravnave rebalansa občinskega proračuna. Po besedah župana Ivana Puntata je prišlo do sprememb tako na strani prihodkov kot na strani odhodkov, zato bo proračun namesto predvidenih 394 milijonov »težak« 471 milijonov tolarjev. Pri obravnavi posameznih proračunskih postavk so svetniki izpostavili nekaj aktualnih vprašanj, kot sta gradnja obrtne cone na Prihovi in sprejem dolgoročnega prostorskega akta občine. Medtem ko se odkup zemljišč za obrtno cono zadka pri agrarni skupnosti, saj mora biti najprej opravljenpostopekdedovanja, je problem počasnega sprejemanja dolgoročnega plana na strani države. Občinski svet je rebalans proračuna sprejel po skrajšanem postopku. NAZARJE Občina bo 40-odstotno sofinancirala toplotne postaje Kot je znano, je Občina Nazarje skupaj z občinami Gornji Grad, Solčava in Preddvor vključenavekološki projekt daljinskegaogrevanja, ki potekavokviru programa Phare. Pred nedavnim je bilna osnovi javnega razpisa izbran izvajalec za gradnjo toplovodne mreže v Nazarjah, kar pomeni, da se bo gradnja predvidomazačelažeprihodnjimesecNazarskiobčinski svetniki so nazadnji seji sprejeli sklep, da bo občina vsem uporabnikom daljinskega ogrevanja, M se bodo v tej akciji odločili za priključitev, 40odstotno sofinancirala nakup toplotnih postaj. Za vse tiste, ki se bodo za priključitev na daljinsko ogrevanje odločiti po zaključku akcije, navedena ugodnost ne bo veljala. KF Kljub nekaterim pomislekom so nazarski svetniki v nadaljevanju seje sprejeti predlagano povečanje ekonomskih cen vrtcazadeset odstotkov in nov cenik najema grobov, obračun grobnin, storitev ob pokopu pokojnikov, najema dvoran v kulturnem domu in zimskega pluženja lokalnih cest Občinski svet ni podprl predlogaObčine Vransko,dabiselokal-na cesta Vransko-Lipa-Šmartno ob Dreti prekategorizirala v regionalno cesto Dl. reda, saj bi se v tem primeru skupna dolžina lokalnih cest v občini, MOZIRJE ki je eden od glavnih kriterijev za izračun primerne porabe občine, zmanjšala V zaključnem delu seje je na podlagi diskusije svetnika Srečka Štruklja iz Rovta pod Menino stekla razprava o problematiki črnih odlagališč odpadkov. Praksa znova kaže na potrebo pa komunalnem inšpektorju, ki bi nadziral izvajanje predpisov in kaznoval kršitelje. Informacijo o tovrstnih možnostih bo do naslednje seje pridobil župan Ivan Pumat Franci Kotnik Novi asfaltni metri za večjo varnost Nove avtobusne postaje so se 28. septembra uradno najbolj veselili prebivalci naselja Preseka. Bilo je potrebno ogromno naporov s strani krajanov, občinskih uprav, tako prejšnje kot zdajšnje, da je v bližini naselja ob regionalni cesti zraslo postajališče za avtobuse. Pravzaprav dve, na vsaki strani po eno. Poleg naporov je bilo potrebno tudi veliko zverižene pločevine, človeških poškodb, celo življenje, da se je država zganila in ljudem namenila tisto, kar jim pripada. Novo križišče pri Skornšku je varnejše od prejšnjega (foto: Ciril Sem) Prvi ogled krajev morebitnih postajališč je bil že v letu 1996. Država je nato tuhtala, premlevalainseštevalastroške. Občina je storila velik korak, ko je naročila projekt in odkupila zemljišče. Celjsko podjetje za vzdrževanje in obnovo cest je nato zgradilo postajališči, ki sta finančno tehtati okoli 18 milijonov tolarjev. Naotvoritvi so bili najbolj veseli šolarji, ki so z mentorico Lijano Blagovič pripravili kratek kulturni program, pomen nove pridobitve pa je opisal župan Jože Kramer. Podobno se je dogajalo tudi na regionalni cesti v Žekovec, kjer je križišče pri Skornšku terjalo veliko klicev na mozirsko policijsko postajo. Seveda se je zaradi nepreglednosti in ozkosti, poleg tega pa tudi neuglednega videza tudi tukaj pripetila vrsta nesreč. Pred leti je občina že financirala zgornji del ceste proti pokopališču. Neustrezen je ostal le še priključni del na regionalno cesto, kat- erega rekonstrukcija je prav tako padla vbreme letošnjega proračuna, in dve parkirišči ob pokopališču. Vrednostdel je znašala okoli devet milijonov tolarjev. Ttidi ta otvoritev, popestrena s šolskim zborom Lijane Blagovič in govornikom Romanom Čretnikom, je bila 28. septembra. Istega dne je sledila še otvoritev prenovljene ceste na Podvrh v Mozirju. Tako imenovani Doblškov klanec je bil ozko mozirsko grlo, kar so vsakodnevno doživljati prebivalci Podvrha in Gradišča. Najtežje je bilo ob slabem vremenu, ko je voda dodatno ogrožala promet in zmanjševala varnost. Z odrekanjem domačinov, ki so odstopiti kar velike kose zemlje, je občinski proračun financiral tudi to prepotrebno pridobitev. Za kulturni utrip otvoritve so poskrbeli pevci KD Jurij, ki jih vodi Jelka Repenšek, blagoslov pa je dodal mozirski župnik Sandi Koren. Benjamin Kanjir OBČINA MOZIRJE Anton Acman častni občan Praznik občine ne more miniti brez slavnostne seje občinskega sveta. Tako je bilo tudi ob letošnjem mozirskem občinskem prazniku, ko so se svetniki in ostali povabljeni na seji srečali 21. septembra v dvorani kulturnega doma v Mozirju. Med drugim so podelili priznanja najzaslužnejšim občanom in naziv častnega občana, ki ga je v letošnjem letu prejel dolgoletni zborovodja Anton Acman iz Šmihela nad Mozirjem. Letošnji nagrajenci Občine Mozirje z županom Jožetom Kramerjem (foto: C. Sem) Slavnostni govornik župan Jože Kramer se je v govoru zbranim dotaknil vseh važnejših področij družbenega, političnega in gospodarskega dogajanja občine v zadnjem letu. Z veseljem se je ozrl na preteklo leto, ki je prineslo veliko uspehov, pa tudi drobnih neuspehov, ki jih je pripisal predvsem pomanjkanju posluha do majhnih občin s strani države. Kljub temu je z veseljem nanizal največje uresničene projekte in se dotaknil tudi tistih, ki so še pred njim, občinsko upravo ter vsemi občani. Z največjimnavdušenjemjegovorilovlogiMozirske-ga gaja in velikih investicijah podjetja Golte Slovenija, ki morajo vlivati veliko optimizma tudi ostalim občanom, saj je doslej za področje turizma veljalo bolj pravilo velikih besed kot pa konkretna dejanja. To se s prihodom novih lastnikov v veliki meri spreminja na bolje. Občinski svet se je v popolnosti strinjal s predlaganimi kandidati za prejemnike letošnjih občin- LUČE OB SAVINJI Cestni odsek v Podvežo Občina Luče in krajani Podveže so lani uresničili prvi del prenove ceste v demografsko najbolj izrazito ogroženem predelu lučke občine, pred kratkim pa so predali namenu še drugi odsek. Celotna trasa, ki povezuje Podvežo z Lučami z dveh strani, je dolga štiri kilometre. Dela na spodnjem ustroju ceste so, kot je že utečena navada, opravili maloštevilni krajani, denar za asfalt pa je prispevala občina. skih priznanj, ki so jih izbrali v odgovornem odboru. Najvišje občinsko priznanje, naziv častnega občana, je za zasluge na področju širjenja pevske kulture prejel Anton Acman. S tem se je pridružil dosedanjima dobitnikoma Aleksandru Videčniku in Alojzu Žagarju. Nagrado Občine Mozirje za prizadevno delo na društvenem področju je prejela dolgoletna predsednica društva Sožitje Mozirje Darinka Marolt. Zlate plakete s priznanjem pa so prejeli: Vera Poličnik za dolgoletno delovanje na društvenem področju, Ivo But za dolgoletno delovanje na zdravstvenem in društvenem področju ter moški pevski zbor KD Mozirje, ki ga vodi Anton Acman. Slovesno sejo so z glasbenimi točkami popestrili učenci in učitelji GŠ Nazarje, domačimešani pevski zbor, ki ga vodi Toni Acman mlajši, in člani Joy kvarteta. Prireditev je povezovala Darinka Marinc. Benjamin Kanjir Med zaslužnimi za prenovo ceste sta gotovo predsednik gradbenega odbora Roman Poljanšek (desno) in župan Mirko Zamernik (foto: Ciril Rose) MOZIRSKI GAJ Razčistili nerazčiščeno V mozirski galeriji je bil drugega oktobra sestanek, ki ga je sklical mozirski župan Jože Kramer, nanj pa so bili povabljeni mozirski krajevni svetniki, predstavniki občinske uprave, turističnega in ekološko hortikulturnega društva ter predstavniki kulture. Nerazrešeni odnosi med obema društvoma ter krajevno skupnostjo se namreč vlečejo že dalj časa. Krajevna skupnost oziroma svetniki, ki jih vodi predsednik Roman Čretnik, so na junijski seji sklenili, da je potrebno razčistiti vprašanja glede urejanja prostorov, ki so izven gaja, društvo pa jih ob razstavah izkorišča za svoje namene. Gre za parkirne prostore na obeh bregovih reke Savinje, za njihovo košnjo in posipanje. Le-to izvaja delavec na javnih delih, ki ga sicer plačujeta občina in zavod za zaposlovanje, kljub temu pa gredo materialni stroški v breme krajevne skupnosti. Te prostore je Občina Mozirje z zakupno pogodbo sredi leta 1997 podelila EHD Mozirski gaj, na čelo katerega je v kritični situaciji leta 1993 stopil Darko Bele. Zemljišče pa ni občinsko, saj je še vedno v lasti državnega sklada, ki želi v zameno za to zemljišče pridobiti lastništvo nad določenimi drugimi parcelami v mozirski občini. Jože Skornšek, ki v gaju deluje od prvega dne, je prisotnim predstavil aktivnosti v preteklosti parka. Izpostavil je leto 1990 in poplave, ki so uničile večino objektov. Tudi kmečko hišo, ki jo ima na inventarnem popisu iz leta 1988 turistično društvo. Poudaril je, da takrat ni bilo nobenega interesa s strani tega društva, da se objekt sanira, zato so vsa dela opravili sami. Ni pa jih bilo malo, saj je bila višina vode v objektu slaba dva metra. Darko Bele je predstavil delovanje društva in s tem parka, ki mora za svoje delovanje vsako leto pridobiti velika sponzorska sredstva. Vstopnina v nobenem primeru ne more pokrivati velikih vlaganj v objekte in ostalo infrastrukturo. Poudaril je zmotno mišljenje mnogih, kako velike dobičke obračajo, saj vse vlagajo nazaj v park in v njegovo širitev. Bodo pa, če bo takšen dogovor, redno vzdrževali tudi parkirišče in sejmišče, ki so ju tudi doslej že večkrat posipali. Naj večji problem pa so »tovornjakarji,« ki na teh parkiriščih parkirajo, vzdržujejo vozila in za sabo puščajo nesnago. S temi naj se odslej pogovarjajo policisti. KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE MOZIRJE Preverjanje pasjega znanja Kinologi iz Zgornje Savinjske doline so se doslej že večkrat izkazali kot vzorni organizatorji različnih prireditev, zato ni naključje, da jim je komisija za reševanje pri Kinološki zvezi Slovenije zaupala izvedbo republiških izpitov. Iskanje ponesrečencev v peskolomu v Poljanah (foto: Ciril Sem) Preverjanje usposobljenosti psov in vodnikov je potekalo v dveh delih, in sicer so iskanje ponesrečencev opravljali v peskolomu v Poljanah, na poligonu v Varpolju pa so morali psi pokazati znanje na ovirah in iz poslušnosti. Za vajo poslušnosti mora pes obvladati precej zahtevnih elementov, kar velja tudi pri reševanju ponesrečencev. Razgiban in nevtralen teren je predstavljal dodatno težavo ter terjal od psov in vodnikov odlično pripravljenost. Med domačimi kinologi sta izpite opravljala Marija Kompan s psom Kingom in Petra Potočnik s Sabo. Savinjčan GALERIJA FORUM STADTPARK GRADEC Drugačno in izvirno V okviru sodelovanja fakultet iz Maribora in Gradca so pred dnevi v Gradcu odprli mednarodno razstavo z naslovom Mrtvi kot, avtorja Metoda Sema iz Mozirja. Profesor likovne umetnosti je razstavo oblikoval kot multimedijski računalniški projekt. Metod Sem je razstavo v Gradcu oblikoval kot multimedijski projekt (foto: Ciril Sem) Razstava je bila narejena kot negativno presenečenje, pri katerem gledalec vseskozi nekaj pričakuje, vendar gakljub temu nepričakovano udari. Črta med razstavljenim in gledalcem se preprosto izniči, drugačen in sodobno nastavljen koncept pa je Metod Sem uresničil s pomočjo inštalacij in videa. Celovitost razstave je dopolnila predvsem računalniško sprogrami-rana glasba z živo spremljavo kitare in bobnov, ki jo je za to priložnost pripravil Ciril Sem mlajši. Glasbena komunikacija med računalnikom in človekom, razstavam galerija, ki si to ime resnično zasluži, pa so dogajanje zlili v celoto, ki je Mrtvi kot spremenila v pozitivno presenečenje. Savinjčan JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI IN KULTURNO DRUŠTVO BOČNA Oj, lepo je res na deželi Mozirska območna izpostava J avnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in bočko kulturno društvo prirejata v soboto, 13. oktobra, v prostorih kulturnega doma v Bočni medobmočno srečanje ljudskih pevcev in godcev severovzhodne Slovenije pod naslovom Oj, lepo je res na deželi. Seznam nastopajočih skupin obeta veliko užitkov za ljubitelje domače pesmi in besede. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 18. uri, se bodo predstavili ljudski pcA'din pevke iz Stoperc pri Ptuju, Šentilja pri Velenju, Luč, Brinjeve gore, Stranic, Ponikve in Rogatca. Man- jkali ne bodo tudi skupina ljudskih pevkPušeljc, ljudskagodca Rak in Gostečnik iz Šmihela nad Mozirjem, družinaBrinovšekz GnečapriMozirju, ljudski godci z Ljubnega ob Savinji in Štirje revni-ljudski godci iz Oplotnice. KF VBTNABSTVO IN CVEUIČAESTVO KRAJNC RAJKO Lesarska c. 31, 3331 Nazarje • 03/583 40 91 GSM: 041/797 360 6PREJEMEMO NAROČILA ZA6UHEIN 6VEŽE ARANŽMAJE ZA L NOVEMBER Za ureditev grobov (in gredic) imamo na voljo raznobarvne mačehe, lončne in rezane krizanteme, trajnice, zemljo, sveče... ; X Varstven« delovni center Mozirje se zahvaljuje Benda Marjanu iz Lok pri Mozirju, ki je ob svoji poroki našim varovancem podaril 72.000 SIT. ________Prisrčna hvala in vse dobrog Ä « l#tko. Delovni čas: MIKLAVC pon- - pet. 8.00 - 18.00 MiTOBllWtkkVIlfìtffiBliViffi'IIBB vsaka prva in tretja sobota Tel. 838-80-90 v mesecu s.oo - 12.00 BREZP I PREVENTIVNI PREGLEDI od 20.10 do 1.11. KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE Zaključili delovni del sedmega ex tempora Z »delovno« razstavo so člani društva Jurij Mozirje zaključili že sedmo tradicionalno druženje slikarjev iz domovine in tujine. Potekalo je od 19- do 22. septembra, tudi letos pa so ga poimenovali po Mozirskem gaju, v katerem umetniki brez težav poiščejo sebi primerne motive, ki jih v gaju in okolici resnično ne manjka. Z dolgoletnimi izkušnjami v letošnjem letu or- ovice, Cvetka Kravos iz Ajdovščine, Vojko Gašpe-ganizatorji z Juretom Repenškom na čelu ničesar rut iz Kopra, Peter Matko iz Šmartnega ob Paki, niso prepustili naključju. Poskrbeli so za vse Klemen Volovšek iz Gornjega Grada, Nina Doric potrebno, da so se tudi tokrat slikarji v Mozirju iz Moravč, Anka Rakun z Rečice ob Savinji ter počutili kot doma. Gostoljubje in prijaznost domačini Konrad Marčinko, Marjana Verbuč, domačinov sta večini že znana, kljub temu pa Re- Danica Janžovnik ter Jure Repenšek. Udeleženci ex tempora v Mozirju se bodo znova sešli na okrogli mizi v novembru (foto: Ciril Sem) penšek vsako leto pripelje kakšnega novega sodelujočega, ki doda svoj delež k razvoju tega tradicionalnega srečanja likovnih umetnikov. Kot rad sam poudari, gre pri tem ekstemporu predvsem za srečanje akademskih slikarjev, preko katerih lahko svoje znanje dopolnjujejo ter bogatijo ostali sodelujoči ljubiteljski umetniki. Slikarjev z akademijo se je v letošnjem letu zbralo pet: Vinko Železnikar iz Mengša, Dimitar Malidanov iz Skopja, Denis Senegačnik iz Velenja, Alojz Zavolovšek iz Mozirja in Mojca Vilar iz Domžal. Tem akademikom se je priključilo kar enajst ljubiteljskih slikarjev. To so bili: Drago Jerman iz Luk- Izredno pestrost ustvarjenih del je ob delovni razstavi, ki je bila 22. septembra v novih prostorih restavracije Gaj, predstavil Alojz Zavolovšek. Iz njegovih besed so veliko povzeli sami slikarji, mnogo tega pa so izvedeli tudi laiki, ki z veseljem spremljajo tovrstno dejavnost. Svoj del so dodali tudi člani vokalne skupine društva Jurij, ki jo vodi Jelka Repenšek. Drugi del letošnjega ekstempora bo novembra, ko bo v mozirski galeriji razstava del letošnjega srečanja, tudi letos pa jo bodo popestrili z okroglo mizo o slikarski problematik Benjamin Kanjir GALERIJA MOZIRJE Dokumentarna fotografija Volbenka Pajka V mozirski galeriji je bila ob letošnjem občinskem prazniku razstava del velenjskega fotografa Volbenka Pajka, ki je pred drugo svetovno vojno deloval tudi na območju Zgornje Savinjske doline. Njegove dokumentarne fotografije so danes, po preteku dolgih desetletij, ogledalo nekega časa in dogajanja, ki ga pomnijo le še redki posamezniki. Volbenk Pajk je bil rojen v Dolu pri Planini, že ob priložnosti birme zašel v Zgornjo Savinjsko kot zelo mladega pa ga je pritegnila fotografija, dolino, kjer je odkril veliko potrebo po svojem Imel je to srečo, da je imel v Zagrebu, kamor se je delu in hkrati tudi tržno nišo, ki jo je izkoristil, preselil željan uka, dobrega učitelja, pri katerem Dolga leta je bil uspešen fotograf takratnega dog- je dobil osnovna znanja. V povezavi s prijatelji je ajanja na vseh mogočih področjih, tako Čestitke Volbenku Pajku ob otvoritvi razstave v Mozirju (foto: C. Sem) družbenih kot gospodarskih. Njegove fotografije so visele po mnogih domovih, njegova kvaliteta pa je bila znana širom naokoli. Med vojno je odšel na Dunaj, kjer je izpopolnil svoje fotografsko znanje, ki ga je s pridom nadgrajeval vse do današnjih dni. Po vojni se je preselil v Velenje, kjer še danes ustvarja. Poleg fotografij je bil na ogled tudi star fotografski material, ki ga je fotograf uporabljal pri svojem delu. To je dodalo svojstveno noto zanimivosti dogodka. Pajkovo dokumentarno fotografijo o zapisu dogodkov polpretekle zgodovine je ob priložnosti otvoritve razstave v mozirski galeriji 21. septembra predstavil Aleksander Videčnik, fotografov dolgoletni prijatelj, za popestritev so z ubrano pesmijo poskrbeli člani Joy kvarteta, otvoritev pa je vodila Vladka Planovšek. Benjamin Kanjir GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Stik z naravo Od 14. septembra je v gornjegrajski galeriji na ogled razstava slikarja Emila Tomaša - Thomasa z naslovom Barve, s katero poskuša slikar navezati stik z naravo. Tako uspešno, da mu je leta 1989 dr. Ingrid Hilde-brant iz nemškega mesteca Mainz ponudila sodelovanje v terapiji zdravljenja z barvno kompozicijo. Tako kot njegove barve tudi Tomaš deluje povsem umirjeno, skoraj boječe. Vendar le navidezno, saj tako kot njegove slike izžareva bioenergetsko pozitivno naravnost. Odpravlja nečimrnost, slabo počutje in zatohlost, kot je o slikarju med ostalim napisal Gregor Volk. In kot se je izkazalo ob turobnem, deževnem večeru ob odprtju razstave, katero sta glasbeno (Benjamina) in pevsko (Kristina) nadgradili sestri Šuster iz Mozirja. Savinjčan Na spletnem naslovu http:// zakonodaja.gov.si je javnosti omogočen brezplačen dostop do uradnega registra predpisov Republike Slovenije. FRANCI KOTNIK, GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK SAVINJSKIH NOVIC Če želimo drugačne rezultate, bodo potrebne spremembe Tokratna številka zgornjesavinjskega časopisa je zadnja, ki prihaja med bralce kot štirinajstdnevnik. Naslednja in vse prihodnje naj bi izhajale tedensko, z namenom, da se dogodki in odmevi zgornjesavinjskega življenja časovno čim bolj približajo bralcem. Vsekakor dovolj dobra iztočnica za pogovor s Francijem Kotnikom, ki je najbolj odgovoren, da Savinjske novice, dobre ali slabe, kakor jih pač kdo sodi, redno in brez hujših pretresov prihajajo med naročnike in naključne bralce. Dejstvo je, da smo o tedniku začeli razmišljati že leta 1999, v času, ko smo skromno obeležili peto obletnico našega podjetja. Ugotovili smo, da tudi tukajšnje okolje potrebuje iz leta v leto hitrejše in ažurnejše informacije. Seveda je projekt tednik zahtevnejši kot se zdi na prvi pogled. Ne gre zgolj za izdajanje časopisa krat dva v primerjavi s štirinajstdnevnikom, ampak terjaustrezne kadrovske in organizacijske spremembe. Sodeč po izkušnjah kolegov iz nekaterih drugih lokalnih območij po Sloveniji gre za precej zahtevno nalogo in temu ustrezno smo se tega lotili. Ne rečem, da ne bi bilo možno preiti na tedensko izhajanje že prej, odkrito pa priznam, da smo malce taktizirali in »čakali« na ugodnejši trenutek. Letos smo ugotovili, da verjetno ugodnejšega trenutka nikoli ne bo. Obdobje vidnejšega gospodarskega razvoja v dolini se je končalo oziroma umirilo. Ugotovimo lahko, da je po podjetniškem razcvetu sredi 90. let prišlo obdobje treznenja. Odločili smo se, da preidemo na tedenski režim izhajanja v oktobru, saj ocenjujemo, da glede na frekvenco dogodkov, slednjih ne bo problem tedensko posredovati bralcem. Pred dokončno odločitvijo smo opravili anketo med bralci in ugotovili, da velika večina soglaša oziroma z naklonjenostjo pričakuje to spremembo. •Verjetno ninovaugotovitev,da je sedanje informiranje časovno precej zastarelo, kar tudi tednik ne bo v celoti odpravil... To je dejstvo.Ažumost informacij je v tem trenutku problematična. Pred desetimi leti, feo smo prešli z mesečni-kanaštirinajstdnevno izhajanje, je to pomenilo korak naprej. Danes pa je informacija, objavljenas tako velikim časovnim zamikom, dejansko zastarela Niti časniki se v današnjem času ne morejo kosati z elektronskimi mediji, vendar imajo neko drugo kvaliteto, ker prinašajo bogatejše in bolj kompleksne informacije. V vsakem primeru ocenjujem preskok na tedenski režim izhajanja kot precejšnje približanje informacij o dogajanju na tukajšnjem območju. • Velikokrat se slišijo očitki, da ostajajo Savinjske novice še vedno v preveliki meri glasilo zgornjesavinjskih občin... Mislim, da večina ljudi ne razmišlja tako. Zanesljivo pa obstaja določen segment bralcev, ki so nezadovoljni s stopnjo kritičnosti časopisa Vsaj delo- ma smo se te teme dotaknili na nedavnem srečanju lokalnih časopisov Slovenije in prišli do skupnega zaključka, da se po stopnji kritičnosti lokalni časopisi s časniki in tudi regionalnimi časopisi ne morejo povsem primerjati. Vzroki so znani: dejansko smo preveč vpeti v lokalni prostor, kjer se tako rekoč vsi poznamo med seboj. Na drugi strani bi morda glede določenih zadev ne škodila kakšna pikica kritičnosti. Sicer pa Savinjske novice vprimerjavi z drugimi lokaln- imi časopisi glede tega nedvomno prednjačijo, se pravi, da ni neposredne povezanosti med občinskimi strukturami in uredniško politiko. • Zgornja Savinjska dolina je v zadnjih letih v razvoju vsaj obstala, če že o nazadovanju nočemo govoriti. Časopis naj bi bil ogledalo razmer v družbi, ne samo prenašalec mnenj in stališč glavnih igralcev v zgornjesavinjski politični in gospodarski igri... Glede tega bo moje mnenje seveda subjektivno. Prepričan sem, da je bila naša vloga v tem obdobju korektna. Lahko bi izbrali tudi drugačno politiko in iskali zgolj negativne dogodke ter jih tudi našli, vendar zaradi tegane bi bilo nič drugače. Lahko bi iskali tudi samo lepe stvari, ubrali pa smo srednjo pot. Poskušali smo informirati občane tako o tistem, kar ni bilo dobro, kot o dobrem. Predvsem smo želeli predstaviti vzorce, vzglede kot izhod iz trenutnega položaja. Žal se morampridružiti mnenju, darazvoj v Zgornji Savinjski dolini ne napreduje oziroma so razvojni koraki, ki so na določenih področjih bilistorjeni, tako kratki in redki, da ne pripomorejo k pozitivni oceni o napredku. Zarazliko od nekaterih mestnih središč v regiji, da ne govorim o državi, kjer se stvari odvijajo drugače. Predvsem pa moram ponoviti, kar sem izrazil že na okrogli mizioturizmuvMozirju,da je naša šibka točka, hoteli ah ne, infrastruktura • Očitki o “zlizanosti” z lokalnimi oblastniki torej ne držijo? Ne. • Vsekakor pa je resnica, da je pred leti gornjegrajski župan Toni Rifelj na totalitaren način hotel vplivati na uredniško politiko, v smislu kdo sme oziroma ne sme poročati o dogodkih v občini Gornji Grad? Dejstvo je, da je pred leti prišlo do razgovora na njegovo pobudo v zvezi z načinom in vsebino poročanja našega novinarja Končal se je na tak način, da ta novinar še vedno dela za naš časopis. Pozneje do podobnih zadev ni prihajalo in tudi posrednih urgenc v tem smislu ni bilo. Sem pa iz drugih virov dobil informacije, da so se župani v kontekstu svojih srečanj nekajkrat pogovarjali tudi o tem, kaj in kako pišejo Savinjske novice. Nenazadnje je to tudi njihova pravica Bolj pomembno se mi zdi, da se iz tega naslova niso rodili pritiski. • Župani torej živo spremljajo poročanje zgomjesavinjskegača-sopisa... To je zame vsekakor dober pokazatelj. • Čeprav župani niso merilo, bi lahko pomenilo, da Savinjske novice niso slab časopis... To je res in če lahko samo dopolnim ta stavek, to potrjuje dejstvo, da so Savinjske novice najbolj efektiven medij na tem prostoru. Mimo tega tudi župani ne morejo. • Upal bi si domnevati, da precej bralcev goji do časopisa nekakšen čustven odnos... Ja, določen segment bralcev je res čustveno navezan na »svoj« časopis. Mislim, da gre v pretežni meri za bolj zrelo generacije. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da se medgeneracijski prehod kar uspešno odvija. To pomeni, da Savinjske novice niso samo časopis za starejše ampak vnjih tudi mlajši najdejo zadeve, ki jih zanimajo. • Na prej omenjenem srečanju lokalnih časopisov je bilo zanimivo slišati razprave o novinarski svobodi in neodvisnosti. Kot bi se ljudje bali odgovornosti, ki jo morebitna neodvisna drža nedvomno terja... “Pred desetimi leti, ko smo prešli z mesečnika na štirinajstdnevno izhajanje, je to pomenilo korak naprej. Danes pa je informacija, objavljena s tako velikim časovnim zamikom, dejansko zastarela... V vsakem primeru ocenjujem preskok na tedenski režim izhajanja kot precejšnje približanje informacij o dogajanju na tukajšnjem območju.” Franci Kotnik (foto: Ciril Sem) 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA KMN Nazarje še brez točk Po visokem porazu z ekipo Napolija iz Pernice v športni dvorani Univerzitetnega šolskega centra Leona Štuklja v Mariboru so doma v 3. krogu 1. SLMN varovanci IUje Peziča s Koprom zaigrali veliko bolje, kar pa še vseeno ni bilo dovolj za osvojitev prvih prvenstvenih točk. V prvi ligi pač ni slabega nasprotnika in marsikaj bo potrebno še postoriti za uresničitev zastavljenega cilja, obstanka v druščini najboljših. Izredno slaba in nedisciplinirana igra zgornjesavinjskih fantov je omogočila igralcem iz Pernice v Mariboru visoko zmago. Vse, kar je bilo dogovorjeno v slačilnici, je ostalo tam, naigrišču pa je igrala samo enaekipa, ekipa Napolija. Po besedah predsednika Dobrinka Danojeviča je neizkušenost naredila svoje in zato rezultat 11:0 ni bil presenečenje, nikakor pa ne more biti zadovoljen z disciplino na igrišču in odnosom nekaterih posameznikov, kar bo zahtevalo tehten premislek in uvedbo nekaterih sprememb. Tretji zaporedni poraz nazarske ekipeinprvetočkeekipiKoprabilahko na kratko komentirali srečanje ekip z Napoli Intersat : KMN Nazarje 11:0 (4:0) Maribor - Dvorana UŠC Leon Štukelj. 100 gledalcev. Sodnika: Strigi (Velenje) in Lah (Rimske Toplice). Delegat : Marko Potočnik (Ptuj). Strelci: 1:0 Lepenik (7), 2:0 Lepenik ( 10), 3:0 Ma. Pungartnik (15), 4:0 Segedi (17), 5:0 Brglez (22), 6:0 Mat. Pungartnik (23), 7:0 Rodi (27), 8:0 Segedi (32), 9:0 Malek (33), 10:0Koletnik (39), 11:0 Ma. Pungartnik (40) KMN Napoli Intelsat: Ma. Pungartnik, Čučko, Mat. Pungartnik, Brglez, Lepenik, Koletnik, Segedi, Rodi, Mlakar, Malek, Domanjko. Trener: Aleksander Vodušek KMN Nazarje: Miklavc, Ipavec, Milašinovič, Golob, Mikek, Kos, P. Hren, Vres, F. Hren, Rebič, Slaviček. Trener: Ilija Pezič Rumeni karton : Mikek Igralec srečanja : Tomaž Lepenik (KMN Napoli Intelsat) KMN Nazarje : KMN Koper Bauli Bar 1:5 (0:3) Nazarje - Športna dvorana. 300 gledalcev. Sodnika: Globočnik (Kranj) in Kokalj (Žabnica), delegat Stanko Damiš (Ljubljana) Strelci: 0:1 V. Vajgel (8), 0:2 Bastjančič (14), 0:3 M. Vajgel ( 14), 0:4 V. Vajgel (26), 0:5 Lokaš (34), 1:5 Vreš (36). KMN Nazarje: Miklavc, Ipavec, Milašinovič, Golob, Uršnik, Mikek, Adamič, P. Hren, Vreš, F. Hren, Rebič, Slaviček, trener Ilija Pezič KMN Koper Bauli Bar: Kocjančič, Starman, Žunič, V. Vajgel, Bastjančič, M. Vajgel, Zemljak, Lokaš, Božič, Steffe, Filipič, Maršič, trener Vojislav Vidmar. Rumeni karton: Drago Adamič (KMN Nazarje) Igralec tekme: Vanja Vajgel Lestvica po 3. krogu: 1. Sevnica 3 210 13:5 7 2. Puntar Alp. 3 210 10:4 7 3. Svea Lesna 3 210 7:2 7 4. Napoli Int. 3 201 18:5 6 5. Beton MTO 3 201 9:5 6 6. Beton Lucija 3 111 8:9 4 7. Koper 3 102 6:9 3 8. Miz. Širovnik 3 012 5:9 1 9. Dobovec 3 012 4:11 1 10. Nazarje 3 003 1:22 0 Franjo Pukart dna razpredelnice. Po solidnem začetku gostiteljev, ko so si ustvarili kar nekaj lepih priložnosti, je Koper znal svoje še kako izkoristiti in si tako zasluženo priigral prvi komplet točk v novi sezoni Sam rezultat še zdaleč ni pravi pokazatelj stanjamoänaigrišču in domače igralce bo še kar nekaj časa bolelaglavazaradinjihoveneučinkovi-tosti. Za tolažbo so dosegli vsaj prvi prvenstveni gol, kar je na polni tribuni nazarske športne dvorane povzročilo pravo euforijo meddomačimi navijači. Po tekmi je Arturo Steffe, igralec Kopra, izjavil: “Vedeli smo, da bo to težka tekma, zato se prve zmage in prvih točk še toliko bolj veselimo. Re- zultat sicer ne kaže realne slike na igrišču, vendar mislim, da je naša zmaga popolnomazaslužena. Nazarje ima prekrasno dvorano s prav takšno publiko in upam, da bodo prišli tako bučni tudi v Koper.” Franc Hren, kapetan ekipe KMN Nazarje, je čestital Koprčanom za osvojitev prvih točk in dodal: »Ob ugodnejšemu razpletu za nas bi lahko bilo tudi obratno. Če ne izkoristiš toliko priložnosti, ne moreš osvojiti točk in to je realnost.” Zahvalil se je publiki za veliko podporo in izrazil upanje, da se ji bodo v nadaljevanju z boljšimi predstavami vsaj malo oddolžili. Franjo Pukart NK ERA ŠMARTNO OB PAKI Odlične predstave novinca v prvi ligi Novopečeni prvoligaš iz mesta ob Paki je prav gotovo največje presenečenje uvodnih srečanj državnega prvenstva v nogometu, tako imenovane Simobil lige, saj s svojimi igrami navdušuje vso slovensko nogometno javnost. Če zmagaš v Mariboru pri aktualnem državnem prvaku in osvojiš veliko točko za Bežigradom pri drugem velikanu slovenskega nogometa, ljubljanski Olimpiji, potem se v klubu očitno res dobro dela. Čeprav je vsem znano, da ima nogomet v Šmartnem bogato tradicijo, trenutno četrto mesto na lestvici najelitnejše državne lige in uvrstitev v osmino finala pokalnega tekmovanja pomenita vsekakor največji uspeh kluba v njegovi zgodovini. Tako uprava kot stroka sta do sedaj vse zastavljene naloge opravili več kot uspešno in temu primerna je zaslužena uvrstitev ekipe v zgornji del razpredelnice. Tudi nekorektno sojenje in nepravična izguba točk doma proti vodilnemu Primorju jih nista vrgla iz tira, kar pomeni, da v Šmartnem še niso rekli zadnje besede in lahko se nadejamo zanimivega nadaljevanja. Že v nedeljo prihaja v goste celjski Publikum, žreb v pokalnem tekmovanju pa je Šmarčanom za nasprotnika dodelil velenjski Rudar, kar bo še dodatno spodbudilo navijaške strasti na obeh straneh. Pričakovati je, da bo domači strateg Bojan Prašnikar, ki je pred kratkim prejel odmevno priznanje za najuspešnejšega slovenskega trenerja minulega desetletja, tudi tokrat znal ustrezno pripraviti svoje fante. Franjo Pukart www.2BiT.si 2BÌT d.o.o. Rečica ob Savinji 143 041/732-911, 031/302-282 VSE KAR JE V »ZVEZI « Z RAČUNALNIKI AKCIJA - Prazni CD-ji, 80 min ■ 110 SIT/kom Prijateljici Andreji iz Spodnjih Kraß želim ob osebnem prazniku, da bi jo na njeni poti spremljali vsaj štirje gjavni aduti: ‘n Njena frendica Dragi bralci, odslej lahko preko Savinjskih novic svojim sorodnikom, prijateljem in znancem čestitate ob najrazličnejših priložnostih: rojstnih dnevih, porokah, rojstvih otrok, obletnicah, uspešno opravljenih diplomah in vozniških izpitih... Vaša naročila pričakujemo v uredništvu najkasneje teden dni pred izidom tekoče številke. Cena čestitke je zelo mikavna: ' samo 3.000 SIT (naročniki SN imajo pri objavi dodatni 15% popust). Še vedno se lahko priključite skupini pri rekreaciji TAE - FIT (kombinacija elementov tae bo-a in dance aerobike) Dobimo se vsak četrtek ob 21.00 uri v športni dvorani v Nazarjah. Prijave in informacije: 041/793-063 BCkbe OKENSKI SISTEMI - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 S5 i\ > on S3 'S £ ix > On ®o •v "«s On On £ oo oT On ’»N > on rn ®o s ¥ & S4VL= Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje AKCIJSKA PRODAJA - strešnik Bramac.1.644 SIT/m2 z dostavo - strešnik Creaton Rustico......... 1.974 SIT/m2 - Novoterm v roli 10 cm............. 528 SIT/m2 - stiropor 5 cm.................... 499 SIT/m2 UGODNE CENE: OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, IVERNIH, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! o a K S •a s o «o o «o o 2 a tx "a a a ■a «K a 2 *5 a a .Ä S3 O SOLČAVA Stoletnik razigrano praznoval s sorodniki in krajani V soboto, osmega septembra, je bilo v Solčavi zelo veselo. Najstarejši občan Matevž Poličnik je namreč praznoval lep jubilej - dopolnil je sto let, njegova najmlajša hčerka Anka Strmčnik pa se je srečala z Abrahamom. Dvorana v zadružnem domu je bila skoraj premajhna za vse svojce, sorodnike in prijatelje, ki so prihiteli od blizu in daleč, da slavljencema zaželijo vse dobro še vrsto let. Župnik Silvo Molan je z lepim cerkvenim obredom in sveto mašo dal jubileju poseben pečat, kakor tudi župan občine Solčava Vojko Kle-menšek, ki je slavljencu v spremstvu najstarejših občanov izročil spominsko darilo in mu zaželel še obilo zdravja v prihodnjih letih. Marsikatero oko se je orosilo, ko so Poličnikovi vnuki v verzih izražali svoje misli, čustva in zahvale za vse, kar je storil za njihove starše, svoje sinove in hčere. Tildi Matevž se je oddolžil prijateljem in sorodnikom. Za spomin jim je spletel lične košarice s svojim posvetilom. Spletene so bile kvalitetno, da se jih ne bi sramovali niti mojstri tega poklica. Kako vztrajen je bil pri delu, si lahko samo mislimo, kajti napletel je preko sto košaric. Praznovanje je trajalo pozno v noč. Slavljenec se je veselo zavrtel s snaho in svojimi šestimi hčerami. In kako je sam doživel praznovanje? Stoletnik Matevž Poličnik je visoki jubilej praznoval skupaj s hčerko Anko, ki je srečala Abrahama (foto: FP) »Pred slavnostnim kosilom sva s hčerko prejela čestitke in darila povabljenih gostov. Rad bi se zahvalil prav vsem, bilo pa jih je preveč, da bi našteval vse, marsikoga bi lahko pozabil. Sledilo je slavnostno kosilo, za katerega so poskrbele prijazne natakarice iz Zadružnika. Po kosilu smo se najprej posladkali s pecivom, ki so ga spekle hčere in drugi sorodniki, nato pa sva s hčerko Anko zarezala v torto, ki so jo gostje kar hitro pojedli, bila je namreč zelo dobra. Ves večer je bilo veselo, otroci so ga popestrili s skeči, prepevali in smejali smo se, tako da so najbolj vztrajni odšli v jutranjih urah. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ker ste si vzeli čas in praznovali z menoj. Predvsem pa bi se rad zahvalil Občini Solčava, ki je prispevala velik delež k mojemu praznovanju. Bilo nam je lepo.« Franc Podbrežnik ZLATOPOROČENCA MARIJA IN MARTIN ZAGOŽEN Z ZGORNJIH POBREŽIJ Če nimaš spoštovanja do partnerja, nimaš ničesar Med brhko osemnajsdetno Osojnikovo Marijo iz Radmirja in postavnim štiriindvajsetletnim Batlnovim Martinom z Ljubnega se je ljubezen rodila v začetku leta 1951, potrdila pa sta jo s svetim zakonom v cerkvi svetega Frančiška v Radmirju. Marija in Martin Zagožen se z zadovoljstvom ozirata na skupnih pet desetletij življenja (foto: JM) Osojnikovi so bili delavska družina s šestimi otroki. Mati gospodinja je skrbela za številno družino, oče pa je delal kot gozdar. Osnovno šolo je Marija obiskovala v Radmirju, vse dokler je med drugo svetovno vojno Nemci niso požgali. Dokončala jo je po osvoboditvi. Družina je živela skromno. Tudi Marija je kot otrok poprijela za marsikatero delo doma in hodila v “taverh” k bližnjim kmetom. Kmalu se je zaposlila v radmirski drevesnici. NaBatlnovernjeMartinprivekalnasvetkotosmiod devetih otrok. Oče je bil lesni trgovec, ki je skrbel tudi za mlin. Skrb za družino je bila prepuščena materi, ki je Martinu ostala v spominu kot majhna in bolj okrogle postave, askrbnain pravična. Radarje ušpičil kako vragolijo, gaje mati večkrat “focnila”, strožji do otrok pa je bil oče. Osnovno šolo je obiskoval na Ljubnem, nato pa se je odšel učit za mizarja. Žal je uk prekinila druga svetovna vojna. Medvojno je bila družina izgnanavtaborišče. Vceljskem piskru so Martina ločili od družine in gaskupaj z ostalimi majhnimi otroki poslali v taborišče blizu Gradca. Teh dni, ki so bili zapolnjeni s težaškim delom in trpljenjem ter ponižanjem in izkoriščanjem, se ne spominja rad. Po vojni je dokončal uk pri mizarju Lesjaku, kjer se je pozneje tudi zaposlil. Vojaščino je služil v Trebinju in Sarajevu. Teh časov se rad spominja. Kljub strogemu vojaškemu režimu je bil, kot sam pravi, med domačimi ljudmi, ki so se dobro razumeli. Po vrnitvi se je začel ozirati po brhkih mladenkah in kaj kmalu na plesu pri Hrašunovih, kje so se pogosto zbirali mladi, uzrl prikupno Osojnikovo Marijo, ki mu je osvojila srce. Rodila se je ljubezen na prvi pogled, ki stajo potrdilaz zakonom. Z nasmeškom se Martin spominja poročnega dne. “Radmirski fantje so nama pripravili “šrango”. Brat, ki je bil moja poročna priča, je pripravil polno vrečo kovancev po pol dinarja. Vendar to, kot je kazalo, ni bilo dovolj. Hoteli so več, kar pa mi nismo bili pripravljeni plačati. Ob tistem dogovarjanju in pregovarjanju je nekdo od svatov zakričal, da so ukradli nevesto. Ob vsej tej zmešnjavi nam je nevestaušlavcerkev, zato so morali šrangači popustiti.” Dom sta si mlada začela ustvarjati pri Marijinih starih starših na Zgornjih Pobrežjah. Marija je delala v Brinjevčevi tovarni, pozneje pa se je pridružila Martinu, ki je dobil delo v tedanjem Glinu in tam ostal vse do invalidske upokojitve. Sčasoma sta na svet privekala sin Jože inhčerka Marjana. Kupilasta si tudi majhen avto, ki ga je Martin vozil kar brez izpita. “Tedaj je bilo malo policistov, saj tudi prometa, kot je danes, ni bilo. Ih in tam je bil kakšen avto,” se smeje Martin, Marija pa dodaja: “Izpit je naredil šele tedaj kot hčerka, pozneje je avto zamenjal z motorjem.” Marija je morala ostati domain prevzeti skrb za bolno babico. Marjana se je izučila za šiviljo, Jože je postal mizar, ki je od očeta prevzel mizarsko delavnico. Skupaj sta veliko prepotovala, delala in trgovala z lesom povsod po tedanji Jugoslaviji. Veliko dela in odrekanja je terjala obnova hiše, ki se je delno ustavila ob tragični smrti sinajožeta. Obrt, ki jo je vodil sin, je morala prevzeti hčerka, ki je naredila nekaj izpitov za prekvalifikacijo. Po poroki je še nekaj časa ostala doma, nato pa se je preselila v Šmartno. NaPobrežjah je ostala le vnukinja Lidija, ki je bila babici in dedku v oporo v vsakdanjih skrbeh in tegobah. Tildi Lidija si je ustvarila svojo družino, ababice indedkani zapustila. “Sedaj sva pol stoletja skupaj. Veliko sva prestala in zanimivega doživela. Nikdar mi ni bilo žal, da sem se mlada poročila. Ko je bilo hudo, sva eden z drugim potrpela, pa je šlo. Rada sva se imelain spoštovaladrug drugega. Če nimaš spoštovanja do partnerja, nimaš ničesar,” je strnila misli o skupnem življenju Marija Jesen življenja jima zapolnjujeta pravnukinji, brez katerih si pri Jakopinovih ne morejo zamisliti vsakdanjika S svojimi vragolijami krajšata dneve Mariji in Martinu. “Tadvamalasončkanamapripravita veliko dela in veselj a. Brez njiju bi bili dnevi pustiinbrezsmisla,” sta si enotna zakonca Zagožen. Marija Sukalo NASA ANKETA "Naravnih lepot nam res ne manjka V gospodarsko zaspani Zgornji Savinjski dolini se že dlje časa razmišlja o turizmu kot potencialni ključni razvojni panogi, ki bi izboljša la gospodarske kazalce in zaposlitvene možnosti. O tem so ponovno razpravljali konec septembra v Mozirju na okrogli mizi Izzivi gospodarstva s poudarkom na turizmu. Kaj menijo o sedanjem stanju turizma v dolini mimoidoči in kako naj bi se ta gospodarska panoga razvijala v prihodnje, nas je zanimalo v tokratni anketi Teodor Krajnc: Ilirizem naj bo, vendar ne pri meni Ilirizem namreč prinese tudi slabe stvari loot sta hrup in divja zabava Vidimo, kakšne težave imajo v Portorožu in Piranu. Kljub temu pa imam raje turizem kot industrijske gigante. Dobro bi bilo, če bi vzpodbudili malo Dbrt. Kar zadeva vlaganja v turizem v tej dolini pa menim, dadokler bodo ljudje udobno živeli kot doslej, se ne bodo trudili za turizem in razvoj. Katarina Hriberšek: Predvsem bi morali več narediti na področju visokogorskega ekološkega kmečkega turizma. Posamezniki se sicer trudijo, vendar občine jim pri tem zavežejo roke. Premalo je reklame. Sem domačinka, apravzapravne poznam nobene kmetije, kjer bi se s tem ukvarjali. Kmetje bi s takšnim zaslužkom lahko tudi nadomestili izgube, ki so nastale zaradi suše. Vesna Krsnik: V Savinjski dolini je veliko lepih krajev, ki bi jih ljudje radi obiskovali. Na žalost pa se premalo stvari dogaja, premalo je na primer kulturnih dogodkov in raznih prireditev. Za to, da bi ljudje prišli k nam, bi potrebovali predvsem boljšo promocijo. Boštjan Zamernik: Vsekakor podpiram razvoj turizma, saj je gospodarstvo v dolini na psu. Na Ljubnem že delamo na tem - s flosarijo. Odkar je odprto Pavličevo sedlo pa v Zgornjo Savinjsko prihaja tudi več tujih gostov Angela Moličnik: Naravnih lepot nam res ne manjka, vendar bijm bilo treba znati izkoristiti. Seveda bi morali prodajati celo dolino, tako kot to počnejo na primer na Bavarskem. Žal za te ne najdemo skupnega jezika. Veliko bi bilo treba še postoriti, predvsem na področju infrastrukture. Težave so v finančnih sred-s tvih. Država bi morala bolj poskrbeti za podeželje. Pripravila Vesna Petkovšek PRODAMO GOSTIŠČE ROGOVILO Robanov kot/Solčava Informacije: 03 839 50 50 ali 031 380 194 TEMELJNA ŠOLA RAZVOJA ČLOVEŠKIH POTENCIALOV Odprta komunikacija je osnova za medsebojno zaupanje »Najpomembnejša smer, v katero gremo, ni niti proti vzhodu ali zahodu, severu ali jugu. Najpomembnejša smer nas vodi navznoter. To je pot do lastnega srca, dragocenega predalnika, kjer so naložene modrosti in vedenje tega sveta. Življenje in narava nam dajeta znamenja, ko smo na pravi ali napačni poti. Od tega, koliko smo odločeni in naravnani za pozorno in neprestano spremljanje smeri, je odvisno prepričanje, da ne bomo zgrešili...« S temi besedami začenja Marinka Lampreht, socialna delavka in družinska svetovalka, drugi seminar v sklopu prvega letnika temeljne šole razvoja človeških potencialov z naslovom Učinkovita komunikacija II. Po njenem tolmačenju je komunikacija odpiranje ene osebe drugi. V tem procesu odkrivanja se učimo, kdo je oseba,skatero komuniciramo, in kdo smo mi sami. Uidi zaradi tega na z njima. V tem primeru govorimo o dvojni komunikaciji: eno sporočamo, drugo mislimo. Komunikacija je lahko zaprta ali odprta. Zaprta komunikacija je posredna, nejasna, obtožujoča inma-nipulativna. Po mnenju strokovnjakov, kateremu se pridružuje tudi Marinka Lampreht, v današnjih medosebnih odnosih žal prevladuje zaprti tip komuniciranja, ki izhaja iz Vse informacije v zvezi s Temeljno šolo razvoja človeških potencialov lahko dobite v Agenciji Žarek, Velenje, tel. in faks: 03 5875-484 ali GSM 041 467-601. je komunikacija edinstven dejavnik, ki v največji meri določa naše odnose z drugimi in svetom, ki nas obkroža. Komunikacija je neprekinjen proces učenja, ki se začne s prvim dojenčkovim jokom (morda celo že prej) in se ne neha, vse dokler nam bije srce in nam delujejo možgani. S komunikacijo razvijamo svojo osebnost, odkrivamo, kaj drugi pričakujejo od nas, in spoznavamo naša pričakovanja do drugih. Poleg ostalih elementov (telo, sposobnost za govor, možgani) v komunikacijo vključujemo tudi čustva, ki lahko vplivajo spodbujevalno, izkrivljajoče ali zaviralno. Komunikacija poteka na treh ravneh: informativni, čustveni in vedenjski. Informativna raven komunikacije zajema misli, ideje, načrte, dejstva, kar sporočamo z besedami, številkami, simboli, slikami... Čustvena raven komunikacije se odraža skozi besede, obrazno mimiko, barvo in višino glasu, telesnimi gibi in drugimi signali, ki so lahko bolj ali manj kontrolirani. Vedenjskaravenkomu-nikacije združuje prvi dve, kljub temu pa je lahko povsem neusklaje- predpostavk, da so ljudje slabi, da potrebujejo stalno kontrolo, da je treba odnose med ljudmi usmerjati s silo in da ne obstaja več možnosti oziroma načinov, pač pa le en sam »pravi«. Za razliko od zaprte komunikacije odprto komunikacijo krasijo neposrednost, vzajemnost, iskrenost, spoštljivost, strpnost in preverjanje sporočil. Takšna komunikacija je osnova za medsebojno zaupanje, vzbujaobčutekvarnosti in pripadnosti ter ohranja osebno integriteto. Za poznavanje samega sebe, za boljše medosebne odnose in višjo kvaliteto življenja je razlikovanje med zaprto in odprto komunikacijo izrednega pomena. Dobršen del seminarja Učinkovita komunikacija II. Marinka Lampreht namenja družini: »V pogovorih z družinami namreč vse pogosteje slišim, daimajo stanovanja, hiše, počitniške hiše, vile, od vsega pasi najbolj želijo dom. Družina bi morala biti kraj, kjer bi posameznik našel ljubezen, podporo in razumevanje tudi takrat, ko vse drugo odpove.« Franci Kotnik Mednarodna razstava avtomobilov v Frankfurtu Prvi zametki IAA sodijo v devetnajsto stoletje ali natančneje v leto 1897, ko so v Berlinu v hotelu Bristol javnosti predstavili osem novih avtomobilov. Po tem začetku se je IAA razvila v stalno razstavo avtomobilov in se v letu 1951 preselila v sejemske hale mesta Frankfurt, kjer še danes nadaljuje svojo bogato tradicijo. V letu 1989 so razstavo ločili na dva dela, ki potekata izmenično, in sicer na osebna in gospodarska vozila. Kdor si torej ni ogledal letošnje razstave, ga le-ta spet čaka v letu 2003 s prav tako zanimivimi novostmi. OBISKALI SMO IAA Piše: Igor Pečnik Površina sedanje razstave obsega 200 tisoč kvadratnih metrov notranjih in 35 tisoč kvadratnih metrov zunanjih površin, kar skupaj znaša uglednih 235 tisoč kvadratnih metrov. IAA tako (poleg Ženeve) s ponosom nastopa v vlogi največjega avtomobilskega salona v Evropi. Dobrih 900 kilometrov oddaljen Frankfurt smo dosegli v pičlih osmih urah. Avtoceste in kultura voznikov prispevajo k dejstvu, da je Evropa postala prav majhna in dosegljiva z osebnim avtomobilom. Tik pred prihodom do Frankfurta me vedno znova fascinira velikost tamkajšnjegale-tališča, ki se uvršča med največje v Evropi. Zakaj?Ker lahko med vožnjo po avtocesti spremljam letala, ki pristajajo, in sicer v razmaku dobrih 40 sekund, kar pomeni, da če pogledam malce nazaj, vidim za pristajajočim letalom še dva ali tri, ki se že spuščajo. In ni hudič, če znajo spraviti vsa letala varno na tla, bodoznah še dobro organizirati salon IAA Z avtoceste zapeljemo na prvo označeno parkirišče, ki pa je žal že zasedeno. Prijazni policistinas hitro preusmerijo na drugo. Hopla, skok na tramvaj in že smo pred vhodom na IAA. Cena vikend vstopnice je 30 nemških mark, kar za njihove razmere ni pretirano. Gneča se začne pri vratih in tekom dneva samo raste in raste, pa čeprav je bil zadnji vikend razstave. Le kaj ljudje vidijo v zloščeni pločevini? Audi preseneča z modelom avanti-simo, ki je osnutek novega A8. Lep in drag! A4 avant s svojo obliko navdušuje bolj kot njegov predhodnik, če-pravjeprostominaprtljažnega prostora na račun dvojnega dna manjša. BMW s futurističnim šotorom pou-darjasodobnostnove sedmice. Že na slikah je lepa, ampak na uho vam povem, v resnici je lepša, elegantne-jša in veliiiika. Kupe CSL navdušuje dirkače, X5 pa lovce. Mercedes se podaja na lov za vetrom v laseh. Kabriolet SL očara kot najhujša prsata blondinka. Jeep cherokee nadaljuje hišno tradicijo v elegantnejši in sodobnejši obleki z 2,5-litrskim dizlom in 143 KM. Lepa je nova Nissanova primera, ki je oblikovno prilagojena evropskemu okusu. Prav tako sveže deluje tudi toyota corolla. Ford fiesta in citroen C3 se podajata v boj v najnižjem tržnem segmentu, kjer je v ogenj poslan tudi novi WV polo. Le-ta naj bi z obliko lupa in tehnologijo audija A2 ter razumno ceno prepričal še tako zahtevnega kupca. Mu bo uspelo? Na sejmu mu je, saj sta se dva pola vrtela daleč nad glavami obiskovalcev in jim razkazovala svoje obline kot najboljše barske plesalke. Pozabiti ne smemo tudi stila- novega fiata v kupe in limuzinski različici. Lep italijanski dizajn je zopet odlično uspel. To bo huda konkurenca WV golfu in ostali druščini v tem razredu. Naj še naštevam? Ne, saj ste vse lahko prebrali že v ostalih časopisih. Vsekakor pa drži, da je Evropa zdaj majhna in da se tudi na morje vozite včasih osem ur. Torej, zakaj se ne bi naslednjič, čez dve leti, zapeljali v Frankfurt na klobasice in pivo ter avtomobilski salon? Le zakaj ne? Se dogaja! SODOBNI STROJI - VRHUNSKA TEHNOLOGIJA: izdelujemo termo stekla s plinskim polnjenjem, brusimo, vrtamo, krivimo, fazatiramo, izdelujemo vitraže, uokvirjamo slike, pestra izbira, montiramo na domu... Zagotavljamo najkrajše dobavne roke in odlično kakovost. BENDA MARJAN S.P. MOZIRJE ZIMMER-ROOMS-C ... ODDAJANJE APARTMAJEV IN I MOZIRSKI GAJ 200m a 03/839 45 10, GSM: 031/302 121 (ü ZGODOVINA IK NARODOPISJE Spomenik Anionu Jamniku Piše: Aleksander Videčnik Tako bi lahko rekli knjigi Anton Jamnik - gornjegrajski Leonardo izpod peresa publicista Edija Mavriča -Savinjčana. O njej bomo spregovorili nekoliko podrobneje in skušali oceniti njeno vrednost v zgodovinskem in v narodopisnem pogledu. Še prej nekaj spominov, kaj vse se je z Jamnikovo dediščino dogajalo. Najprej moramo poudariti, da sta nekdanjagospodarjanajamnikovem Jože in Ivanka Čeplak to dragocenost ohranjalaskozi desetletja, tudivčasu, ko bi njima prodaja tega zanimivega bogastvaolajšala preživetje. Nato nista niti pomislila, pa ne zato, ker ne bi bilo takih, ki bi vso dragoceno zapuščino radi odkupili. Skrbno sta čuvala predmete, izdelke, risbe in vse drugo v kašči, kjer je Anton Jamnik imel neke vrste delavnico. Ko sem nekoč potožil mojemu prijatelju Alojzu Zavolovšku, da nikjer ne najdem kaj o domačih urarjih, me je nekegamrzlegazimskegadne vodil iz Radmirja po “cerkveni poti” strmo v hrib. Ko sva zagledala pred seboj domačijo, mi je Zavolovšek povedal, da sva pri Zgornjih Jamnikih. Otresla sva sneg s čevljev in stopila v toplo hišo. Kar prileglo se je domače počutje v kuhinji, kjer je bila zbrana družina. Povedala sva, da bi rad kaj napisal o domačih urarjih, Zavolovšek kot domačin pa je vedel, da je na tej domačiji delal domači urar Anton Jamnik. Naša sogovornica Ivanka Čeplak naju je hitro peljala v kaščo, da si ogledava orodje, ki ga je mojster uporabljal. Moje presenečenje nad videnim je bilo tako očitno, da je Zavolovšek pomirljivo dejal “saj to še ni vse”. In res, kar sem prijel v roke je bila dragocenost svoje vrste. Kaj take- ga še nisem videl, četudi sem obšel nešteto domov, razstav in muzejev. Če ne bi bilo tako strupeno mrzlo, bi verjetno ostal in gledal še dolgo. V kuhinji smo se dogovorili, da bi dragocenosti veljalo razstaviti, saj se taka bogata kulturna in tehnična dediščina ne sme skrivati. Kako hitro smo si bili enotni! To je mogoče le pri ljudeh z visoko kulturno zavestjo. Ko sva se vračala, sem bil redkobeseden ob misli na veličastno ustvarjalno moč preprostega človeka, hribovca. Tedaj smo še imeli Občinsko kulturno skupnostv Mozirju, kjer sem takoj predlagal ukrepe za zavarovanje in predstavitev Jamnikovih dragotin. Z razumevanjem so člani vodstva skupnosti sprejeli moj predlog in kmalu smo se dobili s predstavniki gornjegrajskega turističnega društva pri Jamniku. Dogovor je bil, da se lotimo zasilne obnove kašče in tam pripravimo razstavo. Žal pa iz tega ni bilo nič. Pa se je kmalu ponudila nova priložnost! Na Savinja-turiz-mu je tedaj delala Anka Rakun. Njej sem povedal kakšna dragocenost je na kmetiji Jamnik in jo prosil za pomoč. Gospa Rakun bi pač ne bila ona, če ne bi prepričala direktorja podjet- ja Savinja, gospoda Miklavca, da denarno omogoči razstavo na Jamnikovim. Nekajkrat sva šla skupaj najamnikom Sam sem se lotil urejanja predmetov za razstavo. Medtem so napeljali v kaščo elektriko, postavili vitrine in jih osvetlili. Ob sebi sem imel sem mali pisalni stroj, da sem lahko sproti pisal podpise za slike in predmete. Ko je bilo gotovo, smo pripravili otvoritev. Prišli so imenitni gostje, dr. Matjaž Kmecl, dr. Stojan Plesničar in še vrsta uglednih ljudi iz vrst kulturnikov, pa tudi domačinov je bilo veliko. Tako se je torej pričelo. Veliko je bilo obiskov, med njimi tudi vidni zgodovinarji, narodopisci, pa seveda številni izletniki, ki so z zanimanjem prihajali najame. Nekoč sem vodil skupino kanadskih Slovencev. Med njimi so bili zdravniki, ki so občudovali anatomsko znanje Antona Jamnika, ki je izdelal razpelo vgozdu. Obiskov torej ni manjkalo. Pozneje so prestavili razstavo v gornjegrajski Steki, kjer je obiskovalcem bliže in zaokrožuje bogate zbirke narodopisne in zgodovinske vsebine. Mislim, da jejamnikova dediščina na pravem mestu. Sedaj pa k Mavričevi knjigi. Pisec je prav posrečeno razdelil vsebino v poglavja, ki lepo zaključujejo pregled ljudskega izumitelja, urarja in fotografa Antona Jamnika. V poglavju Gornjegrajski Leonardo opisuje ustvarjalnost duha in iznajdljivost, ki sta brezmejni. Sledi poglavje Božje zakotje, v katerem opisuje Slemski vrh (danes Florjan), kjer je Jamnikova domačija. V poglavju Zgornjejame bralec najde podatke o družini Zgornji Jamnik vse do Antona Jamnika in Čeplakovih. Prav zanimiva je misel pisca: “ Manire sveta so krute in neusmiljene, veleumi pač morajo biti rojeni v pravem času in na pravem mestu. Antonu Jamniku zvezde v tem pogledu niso bile naklonjene. Bog pa mu je dodelil pravo pamet, če bi se rodil na Dunaju ali v Firencah, bi njegovo ime zasledili v raznih učbenikih in strokovnih leksikonih.” Prav ocenjuje to krivico Savinjčan. Družina Jamnik je štela za svojega tudi Matijo, ki je bil pravi kulturni zanesenjak, znan po domači in širši okolici. Spet misel pisca: “Prijateljski odnosi so vladali med Šentflorjanča-ni. Človek rabi človeka in dober sosed je zlata vreden. Več kot vsa žlahta skupaj.” Žlatne besede! V poglavju Ljubo doma... pisec opisuje Matijo in Antonajamnika, ju med seboj primerja, kajti vsak po svoje sta bila edinstvena, eden kulturnik, drugi mislec in izumitelj. Takole pravi pisec: “Mat-ijajamnik je bil posveten človek, stric Tone je bil rajši doma. Nekaj zaradi bolne noge, bolj pa zaradi mirnega karakterja.” Potem smo pri glavnem poglavju, ki opisuje Antonajamnika kot izumitelja. Okoli leta 1930 so zmikavti iz hiše odnesli nekaj deset ur, ki so bile v popravilu. Težek udarec za Jamnika, ki je moral seveda ure nadomestiti. Noči polne bolečin v kolenu je izumitelj prebedel ob petrolejki in ustvarjal, risal skice in razmišljal. Posteljo je Anton zamenjal za ležišče na peči. Tako so nastajali najrazličnejši pripomočki za njegovo urarstvo in seveda tudi za razne aparate. Jamnik se je lotil izdelave mikroskopa, ki še danes zbuja pri obiskovalcih razstave presenečenje. Izdelal je fotoaparat iz lesa, ki so mu ga Nemci leta 1941 odnesli (ukradli). Strojček za rezance je še danes vreden občudovanja in je dolgo služil svojemu namenu, posebno če je bilo potrebno pripraviti večjo količino rezancev. Seveda je izdeloval tudi vseh vrst glasbil, ki so jih uporabljali godbeniki od blizu in daleč. V poglavju Hišna godba opisuje Mavrič izredno nadarjenost vsehjamnik-ov za glasbo. Pri farni cerkvici je naslednje poglavje, opisuje pa Antonovo obiskovanje cerkve pri svetem Frančišku v Radmirju. Tam je predal ponavadi popravljene ure in pobiral tiste, ki so bile za popravilo. Uidi kakšnemu “lumpanju” se Anton ni odrekel, bilo pa je bolj kotne redko. Pisec knjige lepo opiše zadnje ure Antonajamnika v poglavju K plačilu. Ponovi pripoved Ivanke Čeplak, kako jo je Anton poklical k bolniški postelji in se ji zahvalil za vso dobroto in nego. Kmalu za tem je umrl izumitelj, ki se rodi morda vsakih sto let... Knjiga je polna zanimivih slik, tako fotografij kot delovnih skic aparatov in strojčkov, ki so izdelek Antonajamnika. Knjiga je svojstven in plemenit spomin na človeka velikih sposobnosti - Antonajamnika. Mavrič je iz dolgočasnega življenjepisa naredil pripoved polno globoko občutenih izlivov, ki pričajo, da le domačin, ki je že z materinim mlekom pil ljubezen do kraja in rojstnega okolja, zmore kaj takega. Naj še spomnim na njegove opise ljudi in krajev, ki so dobesedno prisrčni. Mavrič je opravil veliko delo, ki ga veljarazpečati daleč v naše in tuje dežele in ne le v okolici Gornjega Grada, saj ima knjiga izvlečke v tujih jezikih. Za odlično izvedbo in oblikovanje knjige je poskrbel Epsi iz Nazarij. Želimo si, da bo knjiga nam vsem v ponos in lep spomin na preprostega vsestransko pametnega kmečkega človeka v Jamah. Občina Gornji Grad, ki je knjigo založila, pa zasluži priznanje za to odločitev. “Manire sveta so krute in neusmiljene, veleumi pač morajo biti rojeni v pravem času in na pravem mestu. Antonu Jamniku zvezde v tem pogledu niso bite naklonjene. Bog pa mu je dodelil pravo pamet, če bi se rodii na Dunaju ali v Firencah, bi njegovo ime zasledili v raznih učbenikih in strokovnih leksikonih.” Mavrič je iz dolgočasnega življenjepisa naredil pripoved polno globoko občutenih izlivov, ki pričajo, da le domačin, ki je že z materinim mlekom pil ljubezen do kraja in rojstnega okolja, zmore kaj takega. Kmečka opraDila nekoč Vsebino povzemamo iz zapiskov Fanike Krefl iz Dobletine. Gojenje in obiranje hmelja V našem kraju so včasih gojili tudi hmelj, ki pa so ga postopoma ukinjali in raje gojili poljščine, ki so dajale kruh za ljudi in krmo za živino. Tedaj so opravljali še vsa dela v hmeljiščih ročno, kar je bilo zahtevno in težavno. Hmelj je potreboval veliko obdelovalnih dni. Spomladi so trte obrezovali, postavljali so drogove (štange), pogosto so okopavali in pleli, privezovali poganjke in seveda škropili proti številnim škodljivcem. Tu naj omenimo, da je tiste čase pred drugo svetovno vojno bilo potrebno manj škropiti, kot danes, ko je škodljivcev vse več. Otroci smo se veselili obiranja hmelja, ki je potekalo po 15. avgustu, saj smo pridno obirali in nekaj zaslužili. Kar tekmovali smo, kdo bo več nabral! Seveda pa je obiranje zahtevalo utrjene ljudi, saj so morali delati vse dni, ne glede na vreme, torej tudi ob dežju in dnevno od zore do mraka. Hudo je bilo tudi, ko je sonce pripekalo na vse kriplje... Včasih so nam prišli pomagati družinski člani ali pa dobri znanci. Za vsak nabran škaf hmelja smo dobili “baleto” (vrednostno kartico). To je bilo treba skrbno hraniti vse do konca (likofa). Spominjam se, da nas je bilo v kakšnem hmeljišču tudi več kot dvajset obiralcev, odvisno od birta - kako je meril škafe hmelja. Eni so bili pošteni in so na ugledu pridobili, drugi pa so s svojim oderuštvom marsikaj izgubili. Pogosto so taki birti imeli prepozno obran hmelj in seveda škodo na pridelku, torej je bila kazen za oderuhe kar dvojna! Najlepši spomini so gotovo na likof. Dobre gospodinje so vedno za zaključek spekle potice, ponekod so dale na mizo celo suho svinjsko meso, bel kruh ali piščančjo obaro ter svež hruškov ali jabolčni sok. Ko smo se najedli, je sledilo izplačilo za zaslužene balete. Po drugi svetovni vojni je ostalo v dolini le malo hmelja. Seveda je sedanja obdelava pa tudi obiranje strojno, kar pomeni, da je številne obiralce nadomestil stroj. r n /Ctésmiké Previdnost ni mati modrosti, ampak bledolična upogljivost brezizraznega karakterja. ______________________Savinjčan^ S trebuhom za kruhom Naši predniki so, predvsem na prelomnici iz 19. v 20. stoletje, množično iskali kruh v tujini. Doma ga je namreč manjkalo in naše vasi so se zato hitro praznile, lidi savinjski in zadrečki izkušeni olcarji so seudinjali po raznih deželah tedanje Avstrije. Naš najstarejši gozdar, Bogomir Supin iz Luč, nas je spet presenetUzvistopodatkovonekaterihljudeh,Mso si kot drvarji poiskali delo v tujih gozdovih. Največ so odhajali v Karpate in pozneje v Bosno, ki jo je Avstrija zasedla in pričela načrtno izkoriščati tamkajšnje pragozdove. Največ olcarjev je po letu 1902 iskalo dela zunaj domačega okolja. Supin je poskrbel za opis nekaterih Lučanov, tako tudi za Janeza Mlačnika iz Krnice 45, rojenegaleta 1880. Zaposlen je bil v Bosni; tam je drvaril, delal na gradnji riž, plavil narekiDrini in bilkotolcar zaposlen medleti 1902 in 1904. Tedaj je bil med mlajšimi delavci iz naših krajev. V Bosni je bila glavna avstrijska gozdna uprava v Travniku. Mlačnik je delal v skupim z nekaterimi drugimi Lučani na Ogrskem in v Romuniji, omenja se Putna, Korvina, Kronštadt, Golena ves in to pri grofu Mikužu Zabula (navedba krajev verjetno ni povsem točna). Dnevni zaslužek je bil 7 krom Gotovo bi bil še ostal na delu v tujini, pa so ga leta 1904 vpoklicali v celjski pehotni polk številka 87, na redno služenjevojaškega roka. S tem polkom je pozneje bil na soški fronti. Ostali naši delavci v Rumuniji so bili vpoklicani vvojno leta 1914, večina na srbsko fronto. Tik pred koncem vojne je bil Mlačnik hudo ranjen, zasula gaje granata To je opazil vojni tovariš, Vrančan Anton Korter, in ga vsega polomljenegaizkopalizpodzemlje. Težko ranjenega so poslali v vojaško bolnico v Avstrijo. Toda tam so jih zajeli Italijani in jih odpeljali v Kalabrijo. Ker je bil Slovenec, ga Avstrija ni sprejela, saj je med tem že nastala Jugoslavija Zato se je njegovo vračanje domov zavleklo vse do leta 1920. Potovanje domov je bilo pestro. Vožnjaz ladjo do Dubrovnika, od tam so ga z vlakom spravili v Celje in poslali v bolnico, kjer se je zdravil za malarijo. Ta pot Lučana je bila v marsičem podobna usodi drugih vrstnikov, le da je trajala veliko dlje. Prihodnjič bomo objavili nekaj imen nekdanjih olcarjev, ki so bili v Romuniji ali v Bosni. Suška plehmuzika Takoj po prvi svetovni vojni so v naših krajih nastale številne godbe na pihala, o katerih smo že pisali. Po dolgih letih zatišja želijo mladi glasbeniki iz Dol-SuheinRečiceoživitiSuškoplehmuziko.TokratjeVera Poličnik zbrala podatke onastanku godbe na pihala vDol-SuhL Iz pripovedovanja še dveh živečih članov Suške muzike je nastal tale zapis o godbi, življenju in njenem delovanju. Leta 1920 so kmečki fantje iz Polan in Dol-Suhe brez glasbenega znanja, ampak z veseljem in navdušenjem za muziko ustanovili “Suško pleh-muziko”. Za učitelja so dobili nadarjenega samouka Antonajamnikaiz Florjana nad Radmirjem Naučil jih je brad note in jim tudi pisal partiture. Začetni glasbeni člani so bili Joža Irmančnik (trompeta), Zavrački Tona (klenet), Zavrački Jože (trompeta), Kleštetov Tone (boben), Drzgovjože (epfonij), Puškijože (flige-hom), Puški Matevž (s-klenet), Straškov Ivan (flige-hom), JuškovJoža (trompeta), Klaštetov Franc (flige-hom), Drzgov Trna (fligehom/bas pozavna), Juškov Tona (trompeta), Klaštetov Franc (fligehom), Bčitov Anza (B bas), Bčitov Lujz (F bas), Poličnik Franc (epfonij) in Menčov Anza (fligehom). Bomo nadaljevali. 3ečemo stare fotografije Suška plehmuzika - stojijo z leve: Kleštetov Tone, Korenov Franc, Bočetov Anza, Bočetov Lojz, Drozgov Tina, Polički Franc, Župnekov Matija, Klaštetov Franc, Strašekov Ivan, Flerjančev Stane, Brazovnikov Jože, Kocjanov Franci, Juškov Tona, Poličnik Lojze in Korenov Jože. Sliko je poslala Pavla Venek iz Dol-Suhe. NASVETI Piše: Marija Mikek V svetovni pridelavi daleč najpomembnejših kmetijskih rastlin pripada koruzi tretje mesto takoj za pšenico in rižem. Koruzo danes sejejo na vseh celinah vse od 58 stopinj severne do 40 stopinj južne geografske širine. Pridelujejo jo tudi v subtropskem in tropskem podnebju, kjer lahko ob morju uspeva vse do 4000 metrov nadmorske višine. Prvotno je bila koruza pomembna le za prehrano ljudi, kasneje, predvsem po letu 1950, se je vedno več uporabljala v prehrani živali. Danes ocenjujemo, da se 65% koruze nameni prehrani govedi in le 25% za prehrano ljudi, pa še to predvsem v deželah v razvoju. Tudi v Sloveniji je po obsegu pridelave in po svojem pomenu poglavitna krmna rastlina. S koruzo je pri nas zasejanih 100.000 ha, kar je približno 40% vseh njivskih površin. Takšen delež v kolobarju je s stališča uspešnega poljedelstva zgornji maksimum. Koruzo pridelujemo za zrnje ali pa siliramo celo zeleno rastlino. Po statističnih podatkih so v Sloveniji pridelki zrnja nekaj več kot 5.000 kg in okoli 351 silažne koruze na hektar. S takim pridelkom še zdaleč ne izkoristimo genetskega potenciala in sposobnosti sodobnih hibridov koruze. Vzpodbudno je dejstvo, da so pridelki ekoloških in makroposkus-ov ter pridelki neredkih usmerjenih kmetij precej večji. Ti presegajo 101 zrnjain 501 koruzne silaže na hektar. Takšne pridelke je možno doseči, če upoštevamo in natančno izvedemo vse potrebne agrotehnične ukrepe. Pridelovanje koruze se ne prične s setvijo v maju, ampak že veliko prej: - z jesenskim oranjem, - z gnojilnim načrtom: analiza tal, gnojenje, - z nabavo mineralnih gnojil, - s planom setve in kolobarjenja, - z nabavo primernega semena, - z nastavitvijo sejalnice. Začne se že z jesenskim oranjem, kjer nam to dopušča prazna njiva. Jesenska praha je nujnana srednje težkih in težkih tleh. Smoter tega oranja je, da se čez zimo ob pomoči mraza brazde dovolj zdrobijo, spodnji del ornice ter živice sklene in da se prepreči nadaljnja rast plevelov. Vsega tega s spomladanskim oranjem ne moremo doseči v tolikšni meri. V pogojih intenzivnega pridelovanja koruze je pomen izbora primernega hibrida zelo velik, saj vpliva na povečanje količine in kakovosti pridelka. Pri pravilni odločitvi nam lahko pomaga literatura, strokovni nasveti ah lastne izkušnje. Zelo dobra orientacija so tudi rezultati poskusov. Kmetijska svetovalna služba že vrsto let v vseh Kakšni so rezultati regijskega poskusa s koruzo? pridelovalnih območjih izvaja predstavitvene poskuse s hibridi koruze. Prav tako imajo seme-narske hiše močno razvejane mreže poskusov. V obeh primerih so rezultati lahko dostopni (brošure in bilteni svetovalne službe, katalogi seme-narskih hiš) in jih kaže upoštevati pri naših odločitvah. opravljeno pred vznikom koruze. Posevek smo poželi 13. septembra ob doslednem tehtanju pridelka s specialnim strojem za izvrednotenje poskusov. Celoten posevek koruze je bil zelo lep, brez znakov bolezni. Tekom vegetacije je bil izpostavljen neenakomerni razporeditvi padavin. V maju in juniju je bila REZULTATI POSKUSA: Hibrid FAO setev Št. rastl./ha % vlage v zrnju pridelek zelene mase silaže v kg/ha QUEEN 330 70x14 90.000 31,4 51.000 LAUREAT 330 70x14 90.000 33,4 58.650 PELICAN 340 70x14 91.000 32,9 58.357 LEON 340 70x15 85.000 34,5 60.287 GREGOR 350 70x15 82.000 31,2 41.197 PESO 360 70x15 85.500 37,1 62.332 Be 3786 370 70x16 80.500 31,7 51.714 ZP 360 340 70x15 90.000 35,4 61.817 OCCITAN 380 70x15 90.000 35,8 66.235 FURIO 395 70x15 88.000 30,4 61.904 MOISSAC 380 70x15 84.000 38,9 60.483 DANELLA 390 70x15 82.000 32,0 55.172 PRIMOŽ 410 70x17 75.500 36,6 56.864 STIRA 390 70x15 83.000 31,0 53.467 PR37M81 400 70x15 85.000 31,4 58.241 PR37M34 410 70x16 80.000 28,1 56.318 Bc 408 B 420 70x17 75.000 >40 59.467 ZP 489 410 70x17 74.000 36,6 54.422 Povprečna vlaga v zrnju je bila 33,7 % V letošnjem lem smo tudi na našem pridelovalnem območju nakmetijiJožetaBitenc, Zgornje Pobrežje 11, imeli nastavljen poskus osemnajstih hibridov silažne koruze. Setev je bila opravljena 25. aprila s pnevmatsko sejalnico. Zaosnovno gnojenje so bilauporabljena le organska gnojila (goveja gnojevka in kurjeki), za dognojevanje pa KAN. Varstvo pred pleveli je bilo precejšnamoča,vavgustupadolgotrajnasuša Premalo vlage v času polnjenja zrnja zmanjšuje pridelek. Delno se lahko temu izognemo z zgodnejšo setvijo, s setvijobolj odpornih hibridovna sušo, zustreznim varstvom pred plevelom ter s pravočasnim dognojevanjem Kmetijska svetovalna služba ZA VSAKO BOLEZEN RASTE ROŽ’CA Divji kostanj je že dozorel, zato boste morah kar pohiteti insinabrati njegove plodove, ki so eno najboljših zdravil za ožilje. Plodove di-vjegakostanjalahko uporabljamo tako, da plodove olupimo (olupi so strupeni) in takšne posušimo ter shranimo v steklen kozarec. Kadar pa imamo težave z angino, razširjenimi venami, počenimi žilami, zmečkaninami, katarjem vseh vrst, krvnimi strdki, trombofledsom, ozeblinami, zlomi, prebavnimi motnjami ali kapjo, posušene plodove zmeljemo v (kavnem) mlinčku in ta prah jemljemo trikrat nadanpol žličke med jedjo. Ko se stanje izboljša, jemljemo prah dvakrat ah enkrat na dan. Pri angini, vnetemgrlu,prahdržimovustihinpoča-sipožiramoaligadamonaprstinprahnanesemočim globlje v grio. To lahko ponovimo nekajkrat na dan, Divji kostanj dokler ne čutimo, dani več bolečine. Po jemanju praha ne jemo in ne pijemo tekočine približno pol ure. Prah je zelo grenkega okusa, zato lahko za otroke prah pomešamo z malo sladkorja Pri divjem kostanju uporabljamo tudi skorjo, cvetove in liste. Skorjo divjega kostanja nabiramo v mesecu marcu. Čaj skorje pomaga pri notranjih krvavitvah, belem toku, kronični driski, povečam prostati, vnetju in razširjenih venah. Cvetje nabiramo v času cvetenja, to je v aprilu ah maju. Namočimo ga v žganje in ga imamo tri tedne na soncu, če pa ni sonca, pa pri toplem štedilniku. To tinkturo uporabljamo za živčne bolečine in revmo. Ne pijemo, ampak vtiramo na obolelem mestu. Liste nabiramo v juniju, juliju in avgustu in jih uporabljamo skupaj z narezanimi plodovi. To skuhamo, vlijemo v kad in se v tej kopeli namakamo, če imamo težave z revmo, ozeblinami, povečano prostato... Vir: P Simon Ašič-Priročnik za nabiranje zdravilnih rastlin Ohranjanje bivališč avtohtonih živalskih vrst Piše: Alojz Vrtačnik Živimo v obdobju, ko vse bolj čutimo neodgovorno ravnanje človeštva z naravo. Posledice takšnega ravnanja se poznajo na vsakem koraku. Zaradi neodgovornega ravnanja se spreminja klima, izginjajo deževni gozdovi, oceani so vse bolj onesnaženi, vedno bolj se veča ozonska luknja, iztrebili smo veliko živalskih in rastlinskih vrst. Čeprav se že zavedamo posledic takšnega ravnanja, še vedno ne storimo skoraj nič, da bi naše ravnanje spremenili. Pa vendar je včasih treba prav malo truda, da ohranimo naravo in izboljšamo ravnovesje v njej. Veliko vlogo pri tem imajo tudi lastniki gozdov in gozdarji. Poglejmo, kako lahko z malo truda ohranj amo ravnovesje v našem gozdu. Slovenija se lahko pohvali s še razmeroma ohranjenimi gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico države. Večina gozdov je namenjena proizvodnji lesa, govorimo o gospodarskih gozdovih. Pri tem pa upoštevamo, da je tudi gospodarski gozd bivališče številnim živalskim vrstam. Kaj to pomeni? To pomeni, da gozd ni njiva za les. Gozd je življ enj ska skupnost številnih rastlin (ki včasih na prvi pogled samo “motijo”) in živali. Vsi ti organizmi in njihove skupnosti so med seboj različno povezani. Takšne povezave imajo za obstoj zdravega gozda velik pomen. Zato mora biti tudi gospodarski gozd primerno oblikovan. Ukrepi za ohranjanje bivališč avtohtonih živalskih vrst Eden najenostavnejših ukrepov za ohranjanje bivališč avtohtonih živalskih vrst je sadnja plodonos-nega drevja. Jerebika, češnja, lesnika, drobnica in skorš imajo plodove, ki so hrana številnim gozdnim živalim, pa tudi njihov les je za- nimiv. Tako revirni gozdarji večkrat predlagamo lastnikom gozdov da posadijo v svojem gozdu tudi plodonosne drevesne vrste. Nobene škode ni, če tudi v gospodarskem gozdu ostane ponekod manjša površina brez gozdnega drevja. V takšni vrzeli je dovolj svetlobe, da v njej poženejo različna zelišča, jagodičevja in tudi grmovja, med katerimi si najdejo hrano in zavetje najrazličnejše gozdne živali. Na tak način se zmanjšajo poškodbe, ki bi jih sicer povzročale rastlinojede živali v gospodarskem gozdu. Take vrzehv sestojih ponavadi nastanejo zaradi žarišča podlubnikov ali manjšega vetroloma. Brez skrbi, sčasoma se bodo tudi te vrzeli zarasle z gozdnim drevjem. Posebej moramo obravnavati travnike in laze sredi strnjenih gozdov, zlasti v predelih z veliko gozd-natostjo. Te površine imajo veliko biotopsko, estetsko pa tudi rekreativno vlogo in jih moramo redno vzdrževati. Pomen gozdnega roba Zelo pomemben pri zagotavlj an-ju omenjenih vlog gozda je tudi gozdni rob. Kvaliteta drevja na gozdnem robu ponavadi ni velika, ima pa gozdni rob izredno pomembno biotopsko funkcijo, poleg tega pa gozdni rob varuje drevje v notranjosti sestoja Zaradi stranske svetlobe se pod krošnjami starih dreves bujno razraščajo številna zelišča in grmovje. Pravi gozdni rob je povsem neprehoden. V njem kar vre od življenja, saj najdejo tu številne žuželke, ptice, glodalci in male zveri pogrnjeno mizo in skrivališče. Na gozdnem robu ne trebimo grmovja, saj s tem naredimo nepopravljivo škodo. Ohranjamo samo mejo med gozdom in kmetijskimi površinami. Propadajoča drevesa pustimo v gozdu Za ravnovesje v gozdu so velikega pomena stara in propadajoča drevesa. Drevj e, ki je iz različnih razlogov propadlo in ni več uporabno, je najbolje pustiti v gozdu. Še stoječa propadajoča drevesa nudijo primeren prostor za skrivališča žuželkam in gnezdenje različnih ptic. Med njimi so tudi ogrožene in tiste, ki se prehranjujejo z žuželkami, ki lahko povzročajo veliko gospodarsko škodo. Votla debla nudijo zavetje in dom tudi drugim živalskim vrstam kot so polhi, kune in drugi. Debla, ki so že padla, pašo polna različnih žuželk in gliv. Te žuželke so zelo velikega pomena pri ohranjanju vse bolj ogroženih gozdnih kur; gozdnega jereba in velikega petelina. Mravlje in ptice skrbijo za ravnovesje Zelo pomembno je tudi ohran-j anje mravljišč gozdnih mravelj, saj mravlje skrbijo za ravnovesje v gozdu. Mravlje so sanitarni služba, ki ohranja gozd zdrav. So pa tudi same pomemben vir hrane. Gotovo ste ževideli, kako so nekatera mravljišča razkopana. Njihove ličinke so pomemben priboljšek zeleni žolni, gozdnim kuram, lisici, jazbecu in tudi medvedu. Ohranjati je treba drevesa, zakat-eravemo, dananjih gnezdijo ptice iz družin ujed, sov ali vranov. Posebej se je potrebno odgovorno obnašati ob gnezdiščih planinskega orla in sokola selca. V času gnezdenja je približevanje in vznemirjanje prepovedano, prepovedano je tudi plezanje in letanje z najrazličnejšimi letalnimi pripravami (zmaji, padali) v bližini gnezdišč. 1\idi lisičine, jazbine in brlogi so sestavni del gozda, zato je njihovo uničevanje nedopustno. Tudi sečnje in spravila lesa ne izvajamo v njihovi bližini. Zasipavanje ali izsuševanje vodnih virov je prepovedano Zelo pomemben del gozdnega ekosistema so tudi potoki rečice, mlakuže, kaluže in mokrišča. Njihovo ohranjanje ni le ohranjanje vodnih virov, ampak tudi ohranjanje življenjskega prostora živalim, ki so vezane na vodo. Zasipavanje ali izsuševanje je neodgovorno in prepovedano. Da bi povečali pestrost habitatov živalskih in rastlinskih vrst, ki so vezane na vodo (žabe, kačji pastirji) na ZGS poskušamo ohraniti obstoječa mokrišča (Turnovka, mlaka na Kalu) in pospešujemo gradnjo novih (Petkova mlaka v Podvolovljeku, kali v Zagradišču, na Kašni planini, Žabjeki v Blateh). Lahko rečemo, da imajo lastniki gozdov za to vse večji posluh. V naravi ima vsako živo bitje svoje mesto Mogoče se bo kdo vprašal, zakaj je vse to potrebno. Odgovor je preprost. V naravnem okolju ima vsako živo bitje svoje mesto. Človek, ki gospodari z gozdom, mora skrbeti, da s svojim delovanjem ne poruši naravnega ravnovesja in ne ogrozi njihovega obstoja. Zato je potrebno, da svoje delovanje prilagodimo tako, da z njim čim manj ogrožamo in spreminjamo življenjski prostor najrazličnejšim živalim. Pri ohranjanju bivališč avtohtonih živalskih vrst lahko pripomorete tudi lastniki gozdov. Če boste upoštevali nasvete gozdarjev in drugih strokovnjakov, ki se ukvarjajo z ohranjanjem naravnega okolja, bo vaš gozd ohranjal sonaravno podobo in brez škode za gospodarsko funkcijo gozdov nudil zatočišče številnim živalskim vrstam. Le ohranjeni in zdravi ekosistemi bodo zagotovili obstoj človeštva. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Nazarje 'čStiif' CEMENTNINARSTVO 50 let TRADICIJE Gorenje 16A, 3327 Šmartno ob Paki, tel,: 03/5885-065 JBIM MO V V NARAVI ORT UREJA: Nastasja Kotnik vsako Leto gReuo učenci tRetalb razReoo« o šoLo o naRaoi. tuvi rai smo šLi. ko srno pRišLi o pacag, srao raoRaLf oo bišk peš. potera ae pRišLa pRtLaaga. ko srao ookLeniLl biške, srao raoRaLf RazpakiRati stoaRi. nato srao oošLi na kosfLo. po kosila srao se ŠLi kopat. ačiteLai pLa-oanaa so nas pneveniLi, kako oobro znarao plavati, jaz sera BiL v nanBoljši skapini. ostajati srao raoRaLf pReo osrao oro. Da srao pRišLi pRen za atRkora v nevilnico. v četntek srao se peLjaLi z lavuo rairao pese in piRana. ŠLi srao gLeoat soLine. in zaDrai Dan — neoeLja. sRečno srao se ORniLi v nomaci kRaa. o šoLi v naRaoi rai je BiLo zeLo všeč, keR sera spoznaL raaRsikaj zanimivega. rafba gostečntk, 4. r. oš šraaRtno ob vneti h \ é é v poneveljek zoutnao smo se sošoLci zbro-Li prod šoLo o nazaRjab. ovpeljali smo se v pacug. ko srao pRišLi tja, je BiLo Lepo, sončno oRerae. pRot van smo iraeLi pReizkašnao pL-avanja. moj učiteLj je BiL pRiraož aeLšnik. osak van smo se učiLi pLavati. peLaaLi srao se z Laojo. oioeLi smo, kako gojijo škoLake. peš srao šLi v pinan in si ogLeoaLi ceRkeo. osak večen smo se ignaLi, peLi, pLesaLi in se zaBao-aLi. zavnjf van sera skakaL s pomola v mon-je. pRi tem sera užival, v pacug Bi še šeL. tam Bi traeL svojo hišo. vesel in bkRati žaLosten sera oošeL vomov. tomaž untelj, 4.B oš nazaRae zgovaj zjutnaj smo se z avtoBusom oopeL aaLi o pacug. pot je Bil a zelo Volga in volgoča-sna. pnvi van se je vlekel, vlekel in vlekel, pni pnevenjanju pLaoanaa so rae aoRstiLi o pRoo skapino, skapino najBoLašib pLaoaLceo. naša skaptna se je imenovala velfini. učili smo se pnavilno pLaoatl, potapLaati in skakati o uovo, zvečen srao iraeLi pLese. z Lattico srao se ovpeljali v pinan. tam smo si oglevali akvan-ij in taRtiniaeo tng. pnev akvanijem so pno-VajaLi nakit in tgRače. o šoLi o naRaoi ae BiLo zeLo zaßavno. oeLiko srao se tuvi pResraeaaLi. če Bi BiLo možno, Bi BiL tara še mesec vni, ampak voma me je že čakaLa ovpnava na na-jvišji vnh sLooeniae — tRigLao. Blaž BRfC, 4- R. oš šraaRtno ob OReti POLETJA JE KONEC, AMPAK JE VSEENO LEPO, KO JE MALO HLADNEJE. končno je napočit težko pRfčakoaanf Dan, 20. august, učenci trzetjfb rzazneaou smo oopotouali u poletno šoLo u narzaui. Bil sera oeseL, keR sera šeL pRafč od Doma Brzez stan-šeu. zjutrzaj smo se zbroLi' na postaal. posLoofLt srao se od staRŠeo Tn se z autoBusom odpeL-jaLf pRotf raorua. naša končna postaja je BfLa o oBraoRskera kßaja pacaga. takoj srao se Raz oeLfLf n skapf ne fn se naraestfü u soBe. osak oan srao neLfko planali se potapljali in skakaLf u ooOo> znečeR pa smo se igrzaLi na igrzišču. hooiLi srao tuoi na izlete, z Lamo srao se peL-jaLt u pi'Ran, kjeR smo si ogleoali przistanišče in mestne znamenitosti. oBfskaLl srao soLfne u strzunjanu, spoznaoaLl pa srao tuoi raoRske RastLfne fn žfoaLf. onem' so hftRo tekLf fn kraa-La je BfLo na ORstf tekraooanje u plauanju. zaonji oan srao fraeLf zakL jačno pRfReOftea fn pooeliteu pRfznanj. teoen je rafnfL kot Bf mignit, a ostaLo raf je oeLfko sporafnoo na Lepa oožiuetja. Rok BastL, 4. R. oš šraaRtno ob ORetf počftnfško RazfgRanf srao se pReo začetkom nouega šoLskega Leta oopRaafLf u šoLo u narz-aui. usi srao koraaj čakaLf, Da m'ofmo, kje je pacug. kmalu srao spoznaLf, oa je to pRf jeten kRaj ob sLooenskf oßaLf. teoen oni srao przežiueli meO borooci' fn raoRjera. ačfLf srao se pLaoatf, spoznaLf srao nono žfoLjenjsko okoLje, ogleoali srao sf soLfne, pfRansko ceRkea fn pRfjetne oneue zaključili u ORaženja z otrzoci fz šraaRtnega. takšnfb fn poooBnfb počftnfc sf še žeLfra. kaja raoLfčnfk, 4. b oš nazaRje MÙ si}© ^©ll©QĆb ...iz enega drevesa izdelajo kar 3.000.000 vžigalic, ena sama vžigalica pa lahko požge 3.000.000 dreves. D Novo ploščo bo izdala škot-sko-ameriška skupina GARBAGE. Atraktivna Škotinja Shirley in fantje so se že predstavili s sing-lom “Androgyny", kmalu pa bo na policah tudi njihov album, ki ga nekateri tuji kritiki na vse pretege hvalijo. Album se bo imenoval kako drugače kot “BeautifulGarbage", v prihodnjih tednih pa boste po različnih medijih lahko zasledili več njihovih intervjujev. Whitney Houston bo še enkrat izdala "The Star-Spangled Banner” kot komercialni singl. Na njem bo tudi njena verzija skladbe “America Is Beautiful”. Celoten dobiček od prodaje bo namenjen dobrodelnemu skladu za družine vseh tragično preminulih gasilcev in policajev, ki so umrli med reševanjem ljudi izpod gorečih newyorékih WTC-jev. Whitney je tudi nasploh znana po dobrodelnosti, saj je že pred časom pomagala ustanoviti Whitney Houston fondacijo za otroke. Hkrati pa se otepa neresničnih govoric, ki so se pojavile prav v času ve-like ameriške tragedije, da je podlegla prevelikemu odmerku mamil. V kratkem bo izšel album angleške klubske zvezdniške zasedbe KQSHEEN. Kosheen in njihov singl “Hide U” lahko opazimo na številnih lestvicah, album “Resist” pa pričakujemo zdaj zdaj. Trio Kosheen obstaja že dve leti in pol, vsa zahvala pa naj bi šla čudovitemu glasu Waležanke Sian Evans. Markee Substance in Darren Decoder, drum&base glasbenika iz Bristola, sta Sian k sodelovanju povabila takoj, ko sta slišala njen glas. Kosheen so letos kraljevali po vseh klubih na Ibizi in drugod v Evropi. Za njihovo promocijo so se zavzeli tudi nekateri svetovno znani house producenti. SB. septembra BOGI je pri založbi Poseidon izšla nova plošča MILANA KAMNIKA z naslovom „JE ŠE KDO SREČNEJŠI KJE?“. In res bi težko našli človeka, ki bi znal tako prepričljivo uživati v majhnih vsakodnevnih radostih, ki bi tako zelo ljubil življenje. Milan Kamnik je 10 novih, avtorskih skladb posnel v studiu Mel-opoja. K sodelovanju je povabil večje število uveljavljenih glasbenikov. Pomagali so mu kitaristi Mike Orešar, Matjaž Sterže in Robi Sterkuž, basista Boštjan Podlesnik in Uroš Medved, bobnarja Andrej Pintarič in Grega Gorenšek. Alenka Jaz bi dejal, da absolutne svobode ni V bistvu slej ko prej trčiš ob nete meje, ter že demokracija sama ima svoje meje. Če se te meje prekoračijo, nastane anarhija. Omejeno svobodo poskušam razumeti kot preprosto dejstvo, mimo katerega dejansko ne moreš, v kolikor želiš živeti in preživeti v nekem okolju. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da te okolje izloči ali zavrže, potisne ob stran. Na nek način moraš iskati kohezivne elemente, da vokolju eksistiraš. • V vlogi direktorja turistične agencije Svit si verjetno živo zainteresiran za razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini. Popisani so bili kupi papirja in porabljene številne ure za brezplodne razprave, vendar je, gledano generalno, zgomjesavinjski turizem še vedno v slepi ulici. Kot da ključnim ljudem ni jasno, da terja ta zahtevna gospodarska panoga vse drugačen pristop od političnega mešetarjenja... 'Ilirizem je neizpeta pesem te doline. V začetku devetdesetih let je kazalo dobro, ko so se ključni subjekti odločili, da se povežejo v skupno podjetje za promocijo in trženje turističnih kapacitet Ker je izostala končna realizacija, je žal zadeva zvodenela Danes smo na točki, ko ne moremo biti zadovoljni in verjetno še lep čas ne bomo. Ocenjujem, da ni prišlo v tem času v dolini do bistvenega premika, ki bi se moral zgoditivnašihglavah. Torej,da turizem kot panogo dejansko potrebujemo za naše preživetje in razvoj. Dokler te skupne ugotovitve ne bo, vsaj pri tistih faktorjih,ki na to vplivajo,lahko še vedno izgubljamo čas za razne okrogle mize in tudi morebitne nastope na sejmih. Ampak rezultatov ne bo. Škoda se mi zdi energije za čakanje, kdaj se bodo občine poenotile in dogovorile, da turizem podpirajo. Vkonč-ni fazi občine odteganiso eksistenčno odvisne. Torej bi morali to breme ali vlogo prevzeti tisti, ki se s turizmom ukvarjajo profesionalno. Žal so tudi ti elementi na nek način soočeni z opozicijo. Vsaj jaz jo vidim v turističnih društvih, ki so se v fazi ustanavljanja lokalne turistične organizacije obnašala užaljeno, češ da jih nihče ne povabi k sodelovanju in da je njihova vloga zanemarjena, kar seveda sploh ni res. Je panujno potrebno razlikovati med turizmom kot gospodarsko dejavnostjo in ljubiteljskim prirejanjem prireditev. Če obe obliki turizma sodelujeta, so lahko rezultati odlični. Če upoštevamo turistično agencijo kot aktivnega igralca, ki naj bi nosil vlogo prodaje turističnih kapacitet tegaobmočja, lahko ugotovimo, prvič, da je tržnih produktov zelo malo, in drugič, da se obstoječe kapacitete v velikimeri uspešno tržijo same. Dokaz temu je, da smo doslej na osnovi povpraševanja s strani naših potencialnih gostov že iskali prostor nakakšni turistični kmetiji, pa ga v sezoni preprosto ni bilo. V vsakem primeru imamo na področju kvalitetnih nočitvenih kapacitet še vedno izrazit minus in tu bi dejansko morali nekaj storiti. Prvič zaradi nadaljnjega razvoja zimsko turističnega centra na Golteh, drugič zaradi tako imenovanegaposlovnega turizma in tretjič zaradi športne dvorane v Nazarjah, ki jo bomo lahko le tako uspešno tržili v smislu priprav posameznih tekmovalnih ekip iz Slovenije ali tujine. • Velikokrat slišimo, da za uresničitev programov ni denarja. Minister svetnikRudiGabrovecje postregel s podatkom, da je denarja dovolj. Kot da ga ta prostor ni sposoben pridobiti... Njegovo izjavo bi lahko razumeli tudi na taknačin. Kot je bilo izražena, bi lahko pomenilaočitek. Osebno verjamem, da je denarja res veliko, vendar se postavlja vprašanje, kje in za kolikšno ceno. Nekdo, ki prihaja iz bančnih krogov, to brez dvoma pozna, torej bi od takšnega človeka pričakoval, da nam, ki delujemo v lokalnem okolju, pokaže potdo teh virov. Bojim se, da vse skupaj ni tako enostavno, kot je bilo povedano, in menim, da bi se morali kapitalsko povezovati tudi na lokalnem nivoju. In tu vidim osnovni problem, ker denarja na tem nivoju preprosto ni. • Na omenjeni okrogli mizi je bil turističnim agencijam naslovljen očitek, da ljudi vodijo iz doline namesto obratno... Dejstvo je, da živimo od tega, da vodimo ljudi na počitnice drugam. Moram poudariti tudi to, da če bi bili odvisni samo od Zgomjesavinjčanov, bi si rezali zelo tanko skorjo kruha. Tako pa smo v letošnji sezoni že četrti- no gostovpridobiliizvendoline, predvsem na račun aktivnega trženja preko naše spletne strani. V vsakem primeru smo ZgornjesaVinjčanom, ki zaupajo naši agenciji, iskreno hvaležni. No, da odgovorim na vprašanje: razlogi so znani, čeprav je naša pripravljenost za trženje kapacitet Zgornje Savinjske doline jasna od vsega začetka. Obstajal je neformalni dogovor s takratnim koordinatorjem za povezovanje tukajšnjih turističnih subjektov, da bi agencija Svit, vkolikor bi se vključila v lokalno turistično organizacijo kot soustanovitelj, dobila aktivno tržno vlogo. Žal do ustanovitve ni prišlo in v tem času nismo uspeli nareditiomembevrednegako-raka naprej. Poskušali smo z nekaterimi individualnimi razgovori, vendar smo se največkrat srečali z mnenjem, da se turistična agencija v sedanjih razmerah ne potrebuje. • Ob vsehnaravnih, kulturnih in še kakšnih danostih je torej ključni problem v glavah ljudi... Problem vidim v tem, da ne znamo izkoristiti, upam, da to ne zveni negativno, tistih obiskovalcev, ki v dolino že prihajajo. Logarska dolina jih letno beleži preko 100 tisoč, Mozirski gaj preko 70 tisoč, mi pa jih ne znamo usmeriti tudi na druge turistično zanimive točke in jim ne ponudimo produktov, od katerih bi bilo mogoče kaj zaslužiti. • Otvoritev muzeja lesarstva in gozdarstva v gradu Vrbovec je pokazatelj, da večino županov dogajanje izven njihovega lastnega praga ne zanima kaj dosti. Pot do medsebojne interesne povezanosti se zdi občutno predolga... Omenjeni primerjesimboličen odraz znanega dejstva. Žalostno je, da društvo Mozirski gaj ugotavlja, dalažje in boljše sodeluje s turističnimi partnerji v Velenju, Topolšici in Dobrni kot z domačimi iz doline, če izvzamemo Log- arsko dolino,ki jevbistvu že profesionaliziran turistični subjekt • Kako bi kot dober poznavalec ljudi in razmer v Zgornji Savinjski dolini komentiral oceno, da celotna dolina še vedno živi pretežno od lesa... S to ugotovitvijo se lahko pogojno strinjam. Kar se tiče gospodarskih rezultatov za preteklo leto, lahko ob podrobni analizi ugotovimo, da je negativen končni rezultat posledica slabega poslovanja predvsem dveh večjih družb. Slika mogoče ni tako zelo slaba, kot se zdi na prvi pogled, če se ustavimo samo pri številkah. Zlahka pa se strinjam z ugotovitvijo, da so razmere še premalo zaostrene, dabiljud-je prišli do spoznanja, da lahko turizem pomeni dodatni ali celo edini vir preživljanja. Žal novih in kvalitetnih delovnih mest v zadnjih letih v dolini nismo ustvarili prav veliko. To pomeni, da si mladi iščejo zaposlitev izven doline. Hkrati moramo priznati, da turizem ni enostavna niti lahka gospodarska panoga. Z vsem dolžnim spoštovanjem do starejših menim, da bo mogoče doseči korenitejše premike z mlajšo generacijo. Z ljudmi, ki ne bodo obremenjeni s slabimi izkušnjami iz preteklosti. Mogoče tudi na račun znanja, ki ga je potrebno pridobiti. Če vse ostaja po starem, ne gre pričakovati sprememb. Že nekajkrat sem ponovil izrek, avtorja se trenutno ne spomnim, daje enaoddefinicij norosti, da pričakuješ napredek ne da bi kaj spremenil. Če želimo drugačne rezultate, bodo potrebne spremembe. Pogovarjal se je Edi Mavrič -Savinjčan “Škoda se mi zdi energije za čakanje, kdaj se bodo občine poenotile in dogovorile, da turizem podpirajo. V končni fazi občine od tega niso eksistenčno odvisne. Torej bi morali to breme ali vlogo prevzeti tisti, ki se s turizmom ukvarjajo profesionalno. Žal so tudi ti elementi na nek način soočeni z opozicijo.” LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Žare Krajnc državni prvak na “domačem” terenu Zgornja Savinjska dolina je letošnje leto kot kaže postala pravo »zatočišče« lokostrelcev. Tako so se 6. oktobra zbrali na Ljubnem ob Savinji, kjer so tekmovali v disciplini 900 krogov v treh slogih: goli lok, ukrivljeni lok in sestavljeni lok. Tekma z ukrivljenim in sestavljenim lokom je štela za državno prvenstvo, tekma z golim lokom pa tudi za Slovenski pokal. Med 96 tekmovalci iz 23 klubov je bil tudi Dejan Sitar, aktualni svetovni prvak, pa Žare Krajnc -drugi na svetovnih igrah v Akiti na Japonskem, sicer član LK Gornji Grad, in še nekaj zvenečih lokostrelskih imen kot na primer Marjan Podržaj in seveda Dušan Perhač iz lokostrelskega kluba Mozirje. Organizatorju - LK Gornji Grad - so jo nekoliko zagodli skrivnostni nočni obiskovalci Foršta, ki so že postavljene tarče premestili po svojem okusu. Najboljši po posameznih kategorijah: Članice: goli lok: 1. Staša Podgoršek (Šenčur) 690; ukrivljeni lok: 1. Dolores Čekada (MINS Postojna) 830; sestavljeni lok: 1. Tanja Hodnik (Koroška) 867,2. Bernarda Zemljak-Perhač (Mozirje) 854. Člani: goli lok: 1. Žare Krajnc (Gornji Grad) 795; ukrivljeni lok: 1. Ivan Muznik (Most na Soči) 851, 4. Matej Zupanc (Gornji Grad) 819, 17. Marko Mlinar (Gornji Grad) 632; sestavljeni lok: 1. Dejan Sitar (Valvazor) 885, 3. Dušan Perhač (Mozirje) 870,6. Marko Satler 858,7. Miran Boršt-ner 852,8. Ivan Šket 840,14. Janez Pelko 800, 18. Janez Grom 702 (vsi Mozirje). Dečki: 2. Primož Perhač (Mozirje) 843. Mlajši dečki: 1. Sebastjan Ošep (Mozirje) 573-Mlajše deklice: 3. Janja Perhač (Mozirje) 442. Veterani: 1. Dušan Perhač 870, 2. Miran Boršt-ner 852,4. Janez Pelko 800 (vsi Mozirje). Avgust Robnik ZGORNJESAVINJSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Brez poraza še samo Wyatt Po petih krogih zgornjesavinjske lige v malem nogometu še naprej najbolje kaže lanskoletnemu prvaku Wyattu, sledita mu Dolman in Davidov hram, pri vrhu pa so razveseljivo spet Razborčani, lanskoletno največje razočaranje. Pre- senetljiv je tudi slab začetek Polda-sa in dobra igra novincev Športnega društva Dreta-ŠtOrman iz Kokarij, ekipa Kluba malega nogometa Emil pa se je preimenovala v Ranč Burger. Franjo Pukart Zgornjesavinjska liga malega nogometa Rezultati 3. kroga, 14. septembra: Wyatt : Poldas 5:1, Dolman : Ranč Burger 7:5, Solčava : Davidov hram 1:6, ŠD Dreta-Štorman : Pizzerija 902 8:2, Razborje : Šentjanž-KG Cigale 1:0. Rezultati4. kroga, 23. septembra: Poldas : Razborje 1:6, Šentjanž-KG Cigale : Dolman 0:6, Solčava : Ranč Burger 1:3, Pizzerija 902 : Davidov hram 1:6, Wyatt : ŠD Dreta-Štorman 3:2. Rezultati 5. kroga, 30. septembra: Dolman : Poldas 2:1, Ranč Burger : Pizzerija 902 3:5, Wyatt : Razborje 3:1, Solčava : Šentjanž-KG Cigale 3:2, ŠD Dreta-Štorman : Davidov hram 5:0. Lestvica po 5. krogu: 1. Wyatt 15,2. Dolman 11,3. Davidov hram 10, 4. Razborje 9, 5. ŠD Dreta-Štorman 7,6. Ranč Burger 6,7. Solčava 6,8. Pizzerija 902 6,9. Poldas 1,10. Šentjanž-KG Cigale 1. PF LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Gozdni krog na Pobrežju Najboljši slovenski lokostrelci so se vsoboto, 29. septembra, zbrali na Zgornjem Pobrežju, kjer je potekalo državno prvenstvo v disciplini »gozdni krog«. Prvenstva se je udeležilo 51 lokostrelcev iz desetih slovenskih klubov, ki so tekmovali po pravilih mednarodne lokostrelske zveze. Člani Lokostrelskega kluba Mozirje so dominirali v streljanju s sestavljenim lokom (foto: LK) Nastopajoči so streljali na 24 tarč, razporejenih v krogu, s tremi puščicami, ki so morale biti označene s številkami od 1 do 3 in izstreljene v istem vrstnem redu (z različnih razdalj). Tekmovalci so streljali s tremi vrstami lokov oziroma v treh slogih: goli lok, ukrivljeni lok in sestavljeni lok (compound). V streljanju s sestavljenim lokom so dominirali prireditelji prvenstva, člani Lokostrelskega kluba Mozirje. Najboljši absolutni moški in ženski rezultat stabilanagrajena s pokaloma, ki sta šla v roke Štefanu Ošepu in Bernardi Zemljak-Perhač (oba LK Mozirje), tudi posebni nagradi za najmlajšega in najmlajšo udeleženko sta šli v Mozirje, in sicer Janji Perhač in Maticu Šketu. Še zanimivost: v streljanju s sestavljenim lokom sta nastopila tudi evropski prvak v 3D Uroš Krička, osvojil je 6. mesto, in 4. z evropskega prvenstva v 3D Jernej Selak, ki je bil tokrat tretji. Novi državni prvaki po slogih: Goli lok: mlajše deklice: Tina Valenčič (Ilirska Bistrica) 174 točk, mlajši dečki: Gašper Smode (Ankaran) 312, deklice: Sara Šuštar (Ilirs- ka Bistrica) 287, kadeti: Martin Čeh (Ilirska Bistrica) 242, članice: Staša Podgoršek (Šenčur) 285, člani: Marjan Podržaj (Šenčur) 315. Ukrivljeni lok: mlajše deklice: Janja Perhač (Mozirje) 288, dečki: Kristijan Oblak (Dragomer-Lukovi-ca) 318, kadeti: Jan Šuštar (Ilirska Bistrica) 298, mladinci: Rok Verbič ( Kamnik) 290, članice: Ksenija Podržaj (Šenčur) 295, člani: Ivan Muznik (Most na Soči) 320, veterani: Zlatko Ulaga (Žalec) 301. Sestavljeni lok: mlajši dečki: Sebastijan Ošep (Mozirje) 348,2. Matic Šket (Mozirje) 289; dečki: Gregor Jerin (Žalec) 313,4. Primož Perhač (Mozirje) 234; kadeti: Samo Šorli (Most na Soči) 337, 2. Aleksander Ošep (Mozirje) 328; mladinci: Aleš Rosa (Ankaran) 343; članice: Bernarda Zemljak-Perhač (Mozirje) 345: člani: Štefan Ošep (Mozirje) 360,2. Marko Satler 351,7. Ivan Šket 343,9- Roman Karničnik 281,10. Janez Grom 260,11. Andrej Senekovič 254 (vsi Mozirje); veterani: Dušan Perhač 357,2. Miran Boršt-ner 348, 3. Janez Pelko 296 (vsi Mozirje). Avgust Robnik Naslednja številka Savinjskih novic izide že v petek, 19. oktobra. Sport ) d KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Za napredovanje zmanjkalo moči Z malce hudobije bi lahko povratno tekmo 2. kroga pokala Slovenije komentirali z besedami, »da je Banex počistil Nazarje«. Nekatera dejstva je pač treba sprejeti in visok poraz proti ekipi, ki prihaja iz tradicionalno močnega košarkarskega mesta in nastopa v I. B ligi, seveda ni nobena sramota. Igralcem in trenerjema je treba čestitati za preboj v 2. krog, pravo kaljenje pa se začenja 20. oktobra z nastopanjem v in. slovenski ligi. Sicer pa smo prejšnjo sredo v Nazarjah videli dva povsem različna polčasa. Prvi je potekal v visokem ritmu, domačini pa so navdušili z borbeno in moštveno igro in se enkrat celo »odlepili« za 13 točk. Na veliki odmor so šli s sedmimi točkami prednosti. Toda rezervna klop Nazarčanov je bila prekratka in v drugem polčasu za utrujene ključne može Jožeta Goltnika, Iztoka Zakrajška in Blaža Weissa ni bilo ustreznih menjav. Najdlje je Konjičanom »nagajal« Zakrajšek z vztrajnimi prodori pod koš, kjer so ga praviloma zaustavljali s prekrški. Avgust Robnik Pokal Slovenije v košarki, 2. krog, povratna tekma Y ' Y- : : KK Nazarje : KK Banex Slovenske Konjice 71:115 (48:41) Strelci: Nazarje: Weiss 4,1. Zakrajšek 20, Vodovnik 4, Planinšek 5, Goltnik 18, Šemenc 10, Grebenšek 4, Dedič 6. Banex: Ribič 9, Vipotnik 2, Keblič 21, Pavlin 9, Ravnikar 18, lušenc 8, Goleš 10, Makovec 15, Tomošič 10, Pučnik 13. Blaž Weiss - po odličnem prvem polčasu je v drugem sledil dramatičen padec (foto: Dejan Drofenik) MEDNARODNI ROKOMETNI SODNIŠKI PAR DARKO REPENŠEK - JANKO P0ŽEŽNIK Z oktobrom v najelitnejši skupini IHF Za mednarodnima rokometnima sodnikoma Darkom Repenškom in Jankom Požežnikom je nadvse uspešna poletna sezona. Po tem, ko sta se z blestečim sojenjem na svetovnem prvenstvu za mladinke konec julija in v začetku avgusta dokončno prebila v elito rokometnih sodniških parov IHF, sta z uspešnim nastopanjem nadaljevala konec avgusta na turnirju državnih prvakinj v nemškem mestu Bad Urach in nato še v začetku septembra na sredozemskih igrah v Tuniziji. Repenšek in Požežnik sta bila edina slovenska udeleženca svetovnega prvenstva za mladinke v madžarskem mestu Györ. Po Re-penškovih besedah je bilo prvenstvo organizirano vrhunsko. Zgornjesavinjski sodniški par je nastop začel z »zmago« na testiranju fizične in strokovne pripravljenosti, zato mu je bilo zaupano sojenje uvodne tekme med Korejo in Kitajsko. Sledile so odlične sodniške predstave na tekmah Norveška : Madžarska, Švedska : Nemčija, Nemčija : Norveška in Rusija : Romunija, nagrada pa je prišla na koncu, saj so vodilni možje svetovne sodniške organizacije Repenšku in Požežniku zaupali sojenje finalne tekme med Rusijo in Madžarsko. »Nominacija sodniškega para, ki sodi finale svetovnega prvenstva, je zares izjemen dogodek, izjemno doživetje,« je obujal prijetne spomine Darko Repenšek, »čeprav se je že med potekom prvenstva šušljalo, da sva prav midva najresnejša kandidata za sojenje finala. Najin dosedanji vrhunec športne kariere sem doživel z veliko mero nacionalnega ponosa, saj sva tokrat edina zastopala barve Slovenije. Nisem pa prepričan, da gojijo podobno spoštovanje do državnega grba in zastave naši rokometaši, kar se je dokazalo na sredozemskih igrah v Tuniziji.« V dneh od 31. avgusta do 2. septembra sta Repenšek in Požežnik sodila na močnem turnirju v nemškem Bad Urachu, kjer so se pomerile prvakinje Rusije, Poljske, Franci- Darko Repenšek se z veseljem spominja svetovnega prvenstva na Madžarskem, kjer sta se z Požežnikom dokončno prebila med svetovno elito (foto: Ciril sem) je, Avstrije, Makedonije in Nemčije. Na turnir so bile povabljene tudi slovenske prvakinje Krim Elekta, vendar se ga zaradi priprav reprezentance na sredozemske igre niso mogle udeležiti. »Zdraviliško mestece brez rokometne tradicije in profesionalnega kluba je v treh dneh dobesedno živelo za ta šport, istočasno pa je tam potekal tudi seminar za nemške rokometne sodnike, na katerega sva bila povabljena tudi midva. Domov sva se vrnila z vabilom organizatorjev na turnir, ki bo prihodnje leto, nato pa sva z delegacijo slovenskega olimpijskega komiteja odpotovala na sredozemske igre v tunizijsko glavno mesto Tunis,« je povedal Darko Repenšek. Po njegovem prepričanju so sredozemske igre preživeta stvar, koristne pa so zagotovo za organizatorja, saj le-ta običajno, in tako je bilo tudi v Tunisu, pridobi obilo nove športne infrastrukture. Tunizijci se za razliko od Madžarov niso izkazali kot dobri organizatorji. Veliko je bilo pomanjkljivosti pri namestitvah, prevozih, čistoči, hrani... Rokometna turnirja ženskih in moških reprezentanc sta bila na visokem nivoju, saj so sodelovale številne reprezentance, delegiranje sodnikov za posamezne tekme pa v tem primeru ne poteka po pravilih IHF, zato je vsak sodniški par sodil tri tekme in nič več. Repenšek in Požežnik sta sodila na moškem delu turnirja tekme med Grčijo in Turčijo, Alžirijo in Hrvaško ter Sirijo in Italijo, nato pa sta se vrnila v domovino. Čaka ju izjemno pestra jesen, saj bosta poleg domačih tekmovanj angažirana tudi na mednarodni sceni. Kot nova člana najelitnejše skupine sodnikov IHF že pojutrišnjem sodita tekmo lige prvakov med romunsko Steauo in portugalskim Sportingom. Franci Kotnik c ŠPORT, OGLASI ŠPORTNO DRUŠTVO MLADOST REČICA OB SAVINJI Božič potrdil primat najboljšega tenisača sezone Športno društvo Mladost iz Rečice ob Savinji že vrsto let uspešno organizira turnirje moških dvojic v tenisu, ki se vsako sezono zaključijo s finalnim »masters« turnirjem na tamkajšnjem igrišču. Pravico nastopa ima šestnajst najboljših tenisačev, ki so si uvrstitev na zaključni turnir zagotovili po posebnem »švicarskem« točkovanju skozi celotno sezono. Kljub ne preveliki sreči z vremenom skozi celo sezono in na sklepnem turnirju (pihal je močan veter) je zaključek vendarle uspel v vseh pogledih. Pestra zasedba samih odličnih »krotilcev« rumene žogice je dala slutiti zagrizen boj za vsako točko in tako je tudi bilo. Po celodnevnem merjenju moči je največ točk zbral Mitja Božič, ki mu je tako poleg že osvojenega naslova najboljšegarekreativcazaleto 2001 pripadel še primat najboljšega v »Štoflc« liga malega nogometa Šmihel Rezultati 1. kroga - 9. septembra: Šmihel-POP TV : Šmihel-Baza Bar 6:3, Loke-Zadruga : Sele-Gostišče Vid 7:2, Trnavče : Brezje 9:2, Šumečki boys : Čehi-Lepa Njiva 3:1, Golte-Žekovec : Dol Suha-Bider 7:2. Rezultati 2. kroga - 16. septembra: Loke-Zadruga : Trnavče 6:4, Šmihel-POP TV : Čehi-Lepa Njiva 0:5, Golte-Žekovec : Brezje 13:1, Šumečki boys : Šmihel-Baza Bar 10:2, Sele-Gostišče Vid : Dol Suha-Bid-er 3:3- Rezultati 3. kroga - 23. septembra: Golte-Žekovec : Šumečki boys 4:0, Šmihel-POP TV : Trnavče 3:10, Čehi-Lepa Njiva : Sele-Gostišče Vid 3:7, Brezje : Dol Suha-Bider-preloženo, Loke-Zadruga : Šmihel-Baza Bar 5:3. Rezultati 4. kroga - 30. septembra: Čehi-Lepa Njiva : Brezje preloženo, Šumečki boys : Dol Suha-Bider 12:2, Golte-Žekovec : Šmihel-Baza Bar 6:4, Šmihel-POP TV : Loke-Zadruga 2:6, Trnavče : Sele-Gostišče Vid 4:1 Lestvica po štirih krogih: 1. Golte-Žekovec 12,2. Loke-Zadruga 12, 3. Šumečki boys 9,4. Trnavče 9,5. Sele-Gostišče Vid 6,6. Čehi-Lepa Njiva 3,7. Šmihel-POP TV 3,8. Šmihel-Baza Bar 0,9- Dol Suha-Bider 0,10. Brezje 0. PF skupnem seštevku točkovanja dvojic. Drugo mesto je osvojil predsednik športnega društva Mladost Zvonko Hribernik, tretje pa sije prigaral Marjan Knapič. Ob tej priložnosti so rečiški športniki otvorili oziroma predali svojemu namenu sodobno razsvetljavo na igrišču malega nogometa, velika pridobitev pašo tudinovezaščitnemreže zagoli, ki dajejo igrišču podobo enega najlepših tovrstnih objektov v dolini. Franjo Pukart Krajevna liga malega nogometa Rečica ob Savinji Rezultati 1. kroga - 8. septembra: Grušovlje : Bar Mars 1:9, Šentjanž-KG Cigale : Plavi 4:2, Veseljaki : Pobrežje 6:3, Veterani Rečice : ŠD Gmajna 0:2, Predkrižnik : Zvir d.o.o. 1:4 Rezultati 2. kroga - 16. septembra: Veterani Rečice : Pobrežje 1:0, Bar Mars : Zvir d.o.o. 2:4, Grušovlje : ŠD Gmajna 1:8, Predkrižnik : Plavi 3:5, Šentjanž-KG Cigale : Veseljaki 4:7. Rezultati 3. kroga- 23. septembra: Veseljaki : Predkrižnik 5:0, Šentjanž-KG Cigale : Veterani Rečice 1:0, Bar Mars : ŠD Gmajna 6:1, Plavi : Zvir d.o.o. 5:3, Grušovlje : Pobrežje 2:0. Rezultati 4. kroga - 29. septembra: Zvir d.o.o. : ŠD Gmajna 1:0, Veterani Rečice : Predkrižnik 3:2, Šentjanž-KG Cigale : Grušovlje 6:0, Bar Mars : Pobrežje 5:2, Plavi : Veseljaki 1:6. Rezultati 5. kroga - 6. oktobra: Šentjanž-KG Cigale : Bar Mars 2:1, ŠD Gmajna : Pobrežje 1:0, Predkrižnik : Grušovlje 4:2, Veterani Rečice : Plavi 2:3, Veseljaki : Zvir d.o.o. 5:0. Lestvica po petih krogih: 1. Veseljaki 15,2. Šentjanž-KG Cigale 12, 3. Bar Mars 9,4. ŠD Gmajna 9,5. Zvir d.o.o. 9,6. Plavi 9,7. Veterani Rečice 6,8. Predkrižnik 3,9- Grušovlje 3,10. Pobrežje 0. PF Gornjegrajska liga v malem nogometu Izidi tekem 1. kola: »Joški« : ŠD Nova Štifta 2:2, Mizarstvo Krznar B. : GTC 902 Črnivec 2:1, Prevozništvo Prislan : Davidov hram 3:5, Novo naselje : ASC 2000 3:2, PD Gornji Grad : Solčava 3:4. Izidi tekem 2. kola: PD Gornji Grad : ŠD Nova Štifta 3:4, ASC 2000 : Solčava 3:1, Novo naselje : Davidov hram 2:4, »Joški« : Mizarstvo Krznar B. 0:1, GTC 902 Črnivec : Prevozništvo Prislan 4:4. Vrstni red po 2. kolu: 1. Davidov hram 6,2. Mizarstvo Krznar B. 6,3. ŠD Nova Štifta 4,4. ASC 2000 3,5- Novo naselje 3,6. Solčava 3,7. GTC 902 Črnivec 1,8. »Joški« 1,9. Prevozništvo Prislan 1,10. PD Gornji GradO. Obvestilo Atelšek Franc s.p., Cesta na Rožnik 52 a, Mozirje, z 31.12.2001 preneha z dejavnostjo - izdelki domače pekovske obrti. Agencija "Lea" Uresničite in sledite svojim sanjam, željam, ne pustite jih neizživete. Poiščite si pravega življenjskega sopotnika, prijatelja z Agencijo "Lea". Resne zveze, občasna srečanja. Dekleta vseh starosti, posebna ugodnost. Zavrtite št.: 031-739-998 040-328-499 V dvoje je lepše in bolj polno življenje. Storitve Mitra B.J. sp, Slov. Bistrica, RE Maribor J Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 DOSTAVA in MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! ČRNA KRONIKA • ŠTOPARJA STA Sl POSTREGLA SAMA Mozirje: 25. septembra se je na mozirski policijski postaji oglasila občanka iz Velenja Slednja je prejšnji dan v Nazarjah pobrala dva avtostoparja in jih zapeljala do Velenja Ko ju je odložila, je ugotovila, da staji vožnjo »plačala« s tem, da sta ji iz torbice, ki jo je imela na zadnjem sedežu, odtujila 20.000 tolarjev. • TEŽKA POT DO PIJAČE Nazarje:25. septembra popoldan je upravnikobjekta, ki je v lasti športnega društva Vrbovec iz Nazarij, prijavil vlom. Policist je na kraju dogodka ugotovil, da je neznanec poskušal vlomiti v prostor, kjer imajo shranjeno pijačo, kar pa mu ni uspelo. • ZELO RAD SE VOZI Ljubno: 26. septembra je J. K. z Ljubnega dežurnega policista obvestil, da od 19. septembra pogreša kolo z motorjem znamke tomos atx, ki ga je imel parkiranega pod nadstreškom stanovanjske hiše. Istega dne je S. V. iz Juvanja prijavil, da mu je 20. septembra izpod kozolca na Ljubnem neznanec ukradel kolo z motorjem tomos apn. Obe kolesi z motorjem sta bili istega dne izsledeni pri mladoletniku z Ljubnega, zaseženi in vrnjeni lastnikoma. • HRANO PLAČAL Z UNIČEVANJEM HIŠE Ljubno: 28. septembra zvečer je G.M. iz Tera policiste obvestila, daje k njim med 13. in 15. uro prišel že omenjeni mladoletnik z Ljubnega. Izpod predpražnika stanovanjske hiše je vzel ključ ter vstopil. Z mize v kuhinji je vzel ključ druge stanovanjske hiše v Teru ter vstopil tudi v to. V njej se je najprej najedel, nato pa s cepinom v notranjosti poškodoval dvojna enokrilna vrata ter omet sten. Prilastil si je tudi GSM aparat. • Z AVTOMOBILOM V DROG Gornji Grad: 29. septembra okoli druge ure zjutraj se je v Gornjem Gradu zgodila prometna nesreča, v kateri je ena oseba dobila lažje tel-esne poškodbe. Voznik osebnega avtomobila I). K. iz Nazarij je zaradi prevelike hitrosti in vožnje pod s plivom alkohola zapeljal s cestišča in trčil v drog javne iazsvetljave. V nesreči je bil sopotnik Ž. G. iz Nazarij lažje telesno poškodovan. • PRESPAL NA TOPLEM Ljubno: 1. oktobra je občan iz Vrbja policiste obvestil, da je neznanec včasu od 29. septembrado prvega oktobra vlomil vnjegovo stanovanjsko hišo v Vrbju. Ugotovljeno je bilo, da iz nje ni odtujil ničesar, v njej je očitno le prespaL • IZKORISTIL NEPAZUIV0ST PRODAJALCA Mozirje: 2. oktobra popoldan je lastnik trgovine Grlica prijavil krajo električnega skobelnika. Tatvina je bila izvršena tega dne med 13. in 17. uro. • NAKADILSEB0 Mozirje: 3. oktobra je poslovodkinja samopostrežne trgovine ZKZ Ljubija prijavila tatvino večje količine cigaret. Te naj bi bile v skladišču za trgovino, neznanec pa si je postregel kar s celo kartonsko škatlo, v kateri je bilo okoli 450 zavojčkov cigaret znamk boss in marlboro, • M0T0RK0 POSPRAVIL NEZNANEC Rečica ob Savinji: Občan iz Poljan je 3. oktobra obvestil policiste, da mu je neznanec 21. septembra odtujil motorno žago znamke jonsered. Tistega dne sta s sinom žagala drva, mislil pa je, da je motorko pospravil sin, zato je prej ni pogrešal. • ŠE BI SE VOZIL Ljubno: Občan z Ljubnega je 3. oktobra sporočil, ila mu je neznanec pred tremi dnevi izpod nadstreška stanovanjske hiše odtujil kolo z motorjem. Omenjeno kolo je bilo s strani občanov opaženo in zaseženo že omenjenemu mladoletniku iz istega kraja Vlada s predlaganim proračunom 2002/3 krši Zakon o skladnem regionalnem razvoju Predlog državnega proračuna za leti 2002/3 jevneskladjuzleta 1999sprejetim Zakonom o skladnem regionalnem razvoju. Omenjeni zakon namreč Vladi nalaga, da mora v okviru proračunskega memoranduma določiti politiko in na predlog ministrstva, pristojnega za razvoj in ministrstva, pristojnega za finance obseg sredstev in vrsto regionalnih razvojnih spodbud. »Obseg teh sredstev ne more biti manjši kot 0,5% bruto domačega proizvoda v prvem proračunskem letu po sprejemu tega zakona (leta 19999 in ne manjši od 1% bruto domačega proizvoda za vsako nadaljnje leto« (ZSRR, člen 2/3). Teh sredstev v predlogu proračuna za leti 2002/3 ni. Vlada oziroma njeni organi niso izpolnili tudi vrsto drugih določb iz omenjenega zakona (npr.: nista sprejeta Strategija regionalnega razvoja Slovenije in Prostorski plan), savinjska regija pa je izpolnila svoj del z zakonom predvidene naloge. Pregled konkretnih nalog, ki jih je (oziroma ni) opravila država, in nalog, ki so jih opravile regije, podajamo v prilogi. 31 občin savinjske regije je sprejelo Regionalni razvojni program v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in v skladu s predpisano metodologijo, vključno s finančno ovrednote nimi projekti in programi. Delovna verzija RRP je bila 11.7.2001 potrjena z absolutno večino članov Programskega odbora, sedaj pa jevfazisprejemanjanaobčinskih svetih. Do konca oktobra bo večina občin regije RRP potrdila in regija je odločena, da bo razvojni program tudi implementirana (to potrjuje podpis 8 županov, ki imajo pooblastilo za zastopanje 31 občin). Za zagotavljanje strateškegarazvojastatis-tične savinjske regije, ki že vrsto let zaostaja za državnim povprečjem, je implementacija Regionalnega razvojnega programa ključnega pomena, za kar je bil v regiji doseženkonsenz vvseh 31 občinah Napod-lagi veljavne zakonodaje smo pripravljeni sprejeti svoj del odgovornosti za razvoj regije,karvključuje tudi lastna sredstva Regionalnega razvojnega programa pa ni mogoče uspešno implementirati brez sodelovanja države in njenegazzakonom določenegafi-nančnega deleža V dosedanjih pogovorih in javnih razpravah so pristojni organi Vlade kot vzrok za neizpolnjevanje Zakona navajali odsotnost regionalnih razvojnih programov.Po našem prepričanju sedaj ni več razloga za neizpolnjevanje Zakona in država lahko preide od besed k dejanjem, ko gre za spoštovanje zakonov in skladen regionalni razvoj. Savinjska regija je prva, ki ima s strani občin potrjen RRP, zato lahko začne z njegovo implementacijo. To bodo koristne izkušnje za druge regije, ki gredo po tej poti. O neskladju predloga proračuna za leti 2002/3 smo opozorili vse pristojne predstavnike države in jim ponudili konstruktivno sodelovanje pri vključitvi regionalnih postavk v predlog proračuna. Svoje argumente lahko potrdimo s strokovnim gradivom (Regionalni razvojni program, finančni izračuni idr.) in/ali v pogovori s predstavniki medijev ali države. Boris Klančnik, direktor Regionalne razvojne agencije Celje Planinsko drušlvo Solčava Vabilo PD Solčava vas vabi na zaključek letne sezone na planinsko postojanko Klemenčja jama v soboto 13. oktobra 2001. Večer bo popestrilo predavanje z diaprojekcijo iz perujskih Andov, za prijetno vzdušje pa bo poskrbel še priznani muzikant. V dobrodošlico sta všteta srnjakov golaž in pečen kostanj. Vljudno vabljeni! LEG RO - Ivan Golob, k. d. _________________________Robanov kot 5, 3335 Solčava Proizvodnja, gradbeništvo in organizacijske storitve E-Mail: tmlobid&siol.net. telefon +386 (0)38 386 000 telefon in fax +386(0)38 386 001 _____________________________________________mobitel 041 353 023 Gradbeništvo predračuni, ocene investicij, vodenje investicij,gradbeni nadzor, izvajalski inženiring gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, BIO gradnje - svetovanje in izvajalski inženiring, dokumentacija za tehnične preglede in legalizacije ... Življenje se obogati z vsakim podarjenim dejanjem ljubezni. (R. Tagore) ZAHVALA Odšel si k njemu, ki ti je odvzel bolečino Stanislav HLAČUN 5.II.1925-30.9.2001 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od njega, za vse darove, skrb in lepe misli. Posebno se zahvaljujemo patru Jožu za pogrebni obred, gasilcem PGD Nazarje, cerkvenemu pevskemu zboru Nazaret pod vodstvom ga. Tadeje, organistki ga. Alenki, Hlačunovi Marici, sosedom iz Zadrečke c. 31, govornikom in Damjanu za odigrano Tišino. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in dedka Jožeta MLAČNIKA 12.3.1922-21.9.2001 iz Florjana pri Gornjem Gradu 1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu v času težke bolezni stali ob strani, mu lajšali trpljenje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Zahvala dr. Blažičevi, sestrama Zofki in Angelci za pomoč in lajšanje bolečin, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in g. Jožetu Remšaku za poslovilne besede. Žalujoči domači Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vaju išče, ni več vajinega smehljaja, le trud in delo vajinih rok za vedno nam ostaja. V SPOMIN 10. februarja in 12. oktobra je minilo žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo vajino ljubeče srce, dragi ata in mama Stanko in Anica ŠKORJANC Dom brez vaju je prazen, a v naših srcih živela bosta večno. Hvala vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun grob. Vsi njuni Obvestilo Pečovnik Stanislav s.p., Raduha 66, Luče, z 31 12.2001 preneha z dejavnostjo - avtoprevozništvo. Umrl Vojko VENIŠNIK Rodil se je pred 51 leti v družini nekdanjih partizanov. Oče je bil diplomat in Vojko se je šolal v Rimu, Beogradu, Maroku in Parizu, kjer je tudi končal gimnazijo. V začetku sedemdesetih let gaje delo potegnilo v Beograd. Najprej ZMJ, zatem ZKJ. Sredi osemdesetih se z družino vrne vLjubljano. Dela v SDP in njeni naslednici ZLSD, odgovoren za mednarodne odnose. Konča študij na FDV. Rad se je vračal v Mozirje, kjer je v hiški stare mame ob Trnavi preživljal proste trenutke, ljubil je Mozirske planine. Bil je enkraten tovariš in dobričina, prijatelj, h kateremu si se lahko zatekel po nasvet in pomoč. Tudi svoje zadnje dejanje priprave na prevzem veleposlaniške dolžnosti v BiH je opravil z njemu lastno intelektualno eleganco ter pripravil nalogo, ki jo na zunanjem ministrstvu ocenjujejo kot briljantno, enaka pa je ocena njegovega zagovora v parlamentu. Žal dolžnosti zaradi bolezni ni mogel prevzeti. Zadnja želja, večni počitek v njemu ljubem Mozirju, se mu je v ponedeljek, 8. oktobra, uresničila. Bojan Rop je MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c, Braslovče Telefon: 03 7000-640 ali 041 665-329 I Dežurne služb7 ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831418,839-02-20,839-02-21. Dežurni žhrinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure Kovaška služba, tel. 5451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 050-631-933. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzomištvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNA SLUŽBA JAVNEGA PODJETJA KOMUNALA MOZIRJE I Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Matična kronika za mesec september 2001 Rojstva: Rodile so se 4 deklice in 1 deček. Poroke: Jože Rom iz Gornjega Grada in Fanika Tevž iz Florjana pri Gornjem Gradu, Rafko Poiškruh iz Tiroseka in Darinka Mali iz Tiroseka, Vladimir Komar iz Gornjega Garda in Sabina Novak iz Lokovice, Milan Jereb iz Levca in Vlasta Klemenc iz Gave, Franc Jelšnik iz Gornjega Grada in Darja Plaznik iz Kokarij, Damjan Preprotnik iz Dola in Nevenka Rihter iz Šmiklavža, Stanislav Verdev iz Velike Pirešice in Helena Hvizdak iz Velike Pirešice. Jože Rihter iz Celja in Nataša Ceraj iz Prekorij, Marjan Benda iz Lok pri Mozirju in Lijana Rezman iz Gaberk, Mirko Kramar iz Krnice in Mojca Kokalj iz Mozirja Smrti: AntonZamernik iz Konjskega Vrha, Jožef Mlačnikiz Florjana pri Gornjem Gradu, Jernej Stermšnik iz Šmartnega ob Dreti Obvestilo Mihael Purnat s.p., Florjan 38, Gornji Grad, z 31.12.2001 prenehaz dejavnostjo - zastopanje in posredovanje. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 839-45-00, faks: 839-45-01 GSM: 031/695-208 Smo prva zavarovalnica v Sloveniji, ki je v kasko zavarovanje vključila tudi 24-urno brezplačno pomoč na cesti v vseh državah zelene karte. KINO MOZIRJE Sobota, 13.10.,'ob 20.00 in nedelja, 14.10., ob 17.00: DNEVNIK BRIDGET JONES - romantična komedija Režija: Sharon Maquire Vloge: Rennee Zellwegger, Colin Firth, Hugh Grant Lara Croft je junakinja iz računalniške igre Tomb Raider. Sicer je raziskovalka, avanturistka, ki si svojo pot utira tudi s pomočjo borilnih veščin. Tokrat je njena naloga najti obe polovici starodavnega artefakta, ki daje lastniku neizmerno moč... V filmu je veliko odlične računalniške animacije in zvočnih efektov! KINO LJUBNO Sobota, 13.10., ob 19.30 in nedelja, 14.10., ob 17.30: TEČNOBA V HLAČAH komedija Režija: Marc Rothemund Vloge: Luise Helm, Axel Stein Flo ni tak kot drugi najstniki. Medtem, ko vse njegove vrtnike že pošteno razganja, je njemu seks zadnja briga. Toda nekega jutra se vse spremeni. Iz nedolžnih sanj ga prebudi neznan občutek... Bridget je samska ženska pri tridesetih, ki je prepričana, da imajo vsi ostali, razen nje, nekakšno intimno zvezo. Nima velikih ambicij, rada bi le našla pravo ljubezen in shujšala. A to se zdi nedosegljivo. Z novim letom se odloči, da bo pričela pisati dnevnik... Bridget je tudi knjižna junakinja istoimenskega romana, ki je postal velika svetovna uspešnica! KINO NAZARJE Sobota, 13.10., ob 20.00 in nedelja, 14.10., ob 17.00: LARA CROFT: TOMB RAIDER - akcijska avantura Režija: Simon West Vloge: Angelina Jolie, Daniel Craig Cvetke ih kvp>