k, 9. V (iorici. duo 30. jaimvarja 1900. Lotnik II. l/.h;ij;i vs;ik toi'l'k in pi'tek v li'iliui oli II. uri prcilpoliliM1 z;i mi'sto Iit ol) H. uri popnliliic z;i ile/elo. Stano po ]iošti picjciiian ali v (iorici nil ilnin posiljan irloictno tk foiTzplanio. Podpisnno drii^lvo so p. n. vix. volilrom, ki so pri vrorajsnji voülvi ' dali svoj glas drušl vononiii kaiididalu visokorodiioMiu L(ospo I'll ('. o I'd ii i ii i -j ii. najloplojo /a- hvaljuje na jiinaški odločnosli. s kalcro so odl)ili vso nasprolno poskuso. da hi so iziiovorili svojoniu picpriranju, lor na i/^lodni po/rlnvalnosli, s kalero so vkljiil) noiiiiodiioiiiii vi'(miioiiii in pozni uri vzlrajali na volišr.u. duklci' niso Iwli «iolovi zmajio. Odloono in vzlmjno MMproj. pn *<' ustaiiovö zopol rodno ra/iiioro ludi v naši dozoli. V (iorici. MO. jamiarja I *»()<). /a driislvo Sloua ; dr. Anton Gregorčič, predsednik. to dr. Firjawa v seji avstrijske delegacije dne 13.,jan.t. 1. (l)aljo.) Ako |ia nain jo prinesla trozvoza tudi di-iiirih dobrot, ki so se od njo smelo pri- oakovali, in če narn ni naravnost skodo- vala, so ra/vidi iz nadalnjih niojih izvajanj. Kakor mrim. so ,|o niinislor ziinanjih del dlje časa niudil pri balkanskib dr/.avah in to po pravici. kor spadajo v intorosni krog Avsl.ri.jo. Na severovzhodu. na sovoi-ii in na zapndu nima Avslrija nič.esar iskali. Tain naloli na voliko jodnolne drznve, pat; pa ji odkazujejo zgodovina. narodopis in današnji razvoj ra/mer jugovzhod. Zgo- dovina zategadel. kor narodi sevornega lialkana niso nikdar gravilirali v Rizane. ainpak vodno iskali zaslomho pi-i sovernih drzavah, in zlasii si jo kraljevina llrvatska, izgubivši narodno domaoo dinastijo, izvolila najproj Arpado in potem Habsburzane za vladarje. Hilo l>i obžalovali, ako bi s<» U; razrnorc no upostovalo, ako hi jih bilo nino- KOstololiK» Inrsko ^ospodarstvo izbrisalo. Zdaj, ko propada Turcija, vidimo volik dol toh pokrajin v si'ori monarhijo, in tn j(; in naj l)od« zasloinba države. Tisto vlado in lisli voditolji politunih zadev, ki najdojo pola in srodslva. |»ribli/-iti balkansko Slo- vano nasi inonarbiji. bodo državo odško- dovali za io, eorniir s(» j(; odrokla in cornnr so mora odrokali. in kar l)i dos(i.ü[el z nu- golovo in dratjo kolonizacijsko politiko. Na Ualkanu jo šo proslora za indu- slri.jsk«» proizvodo, na Halkanu so dajo Zv iioizniorni zakladi dviu;nili i/. tal in tu soin bi so dal ludi napoljati tok izsoljovanja. Sodanjii uroilba nionarbijo in njo i\v- lovanjo pa ni lako. da bi so dale na Hal- kanu dolali nioraliio pridobilvo. V (üslitvanski nomska. v Translilvan- ski madjarska suprornalija. to no inoro bili alrakoi.ja za balkansko Slovano. Naj so nokoliko nstaviin pri Hosni in llorootfovini. Kdo v Cislitvanski in v Trans- lilvanski bi no žolol. da so to pokrajino konrno inkoi-porirajo z nionarbijo. Kaj jo vzrok. da so Io So ni zjjodilo? Mar svotovni politiöni jiolozajV JVlislim. da bi so dalo odstranili \r toin oziru obslojočo tožavo. Ali to S(^ no stori. Dolinitivno rošilov to zadovo zadržujo Iju- bosnninosl inoj Cislitvansko in Translil- vansko. Drii^a dru«,'i no privosi'-i tob po- krajin. Vslod tojrji tudi niniaiiH) vpogloda v upravo tob pokrajin. zaka.j to, kar so inio nujo pro^lod bud^ola za Hosno in lloi'cogo- vino, to v rosnici niti ni. Sanio nopoučoui smatrajo to za pro^lod, v rosnici so vzamo sumo to v vodnost. kar naznani tostranska. vlada do^'ovorno z obostranskimi vladami. Kor pa so so razmoro v tob pokrajinab konsolidiralo, bi hi! pat: zo cas, da poskr- bila zastoj)stvi oboli drzav za to, da nasta- nojo v toin oziru pr.Mvilno razmoro. I'ovoda za Io jo žo v loin dobili, da mom dr/.ava, öoludi to pokrajino za no- tranjo upi'avo z laslnimi srodstvi ski-bo, vsako loto voö milijonov plaoati za zaj^ol.o- vitov toh pokrajin. I'o stališoii, ki sta g'd dosloj zavzoinali oho državni polovici. j<^ pr dojansko ču- dili. da no obvolja tisla pot. ki rnoro poljati ilo u.uodno rošilvo. To jo z.^odovinski ino- iiiciil. Hosna in lloroe^ovina sta bila dola kraljostva brvalsko^a in colo v casu, ko sta imoli svoj(» lastno kraljo, niso bili Ii nič druzoi,'a, kakor odlioni hani brvatske^a kra- ljostva. Združonjo s hrvatskini kraljostvom hi odslranilo vsc obstoječe tožavc in hi to bilo ludi v smislu zjjodovino. Toda dotloj jo pot so dol^a. V torn nazoru \\\(} potrjujo doj^odba, ki so jo zad- njo dni primorila v odsoku oyrsko dolo^a- oijo. ko so jo raz|)i-avljal bosaiiski proračun. l'ri toj priliki jo rokol dolo.urat L'gron. kakor posnomam iz listov: ,.l)a so uprava Hosno no sine voditi v avstrijskem smislu. Način upravo mora pripravljali svojocasno zdru- zoiijo okupiranib provincij z O^rsko, ker sta bili nokdaj ogrski provinciji in jo ogrski kralj pris(».i>ol, da ti pokrajini, oim bodo mo- gočo, pridohi zopot ogrski kroni". To poti'jujo ono. kai' scin ravno na- giašal. da jo ljuhosuninost mej oboma dr- žavnima polovioama kriva, da so zadova no roši ugodno. Trditvo ogrskoga dolegata no morom pustiti broz ugovora. To jo norosnično in po zgodovini ovržono, da sta bili Hosna in Ilercogovina kdaj ogrski provinciji. Hili sta to tako malo. kakor brvatsko kraljestvo. cigar doli sla bili. Co so pogloda nazaj. so vidi. da so si llrvaljo, ko jo izumrla narodna dinastija, izvolili Arpada Kolomana kraljom, in da so pa'ta convonla, ki jib je sklonil s Hrvatsko, pogodba nw] brvatskim kraljo- stvom in arpadsko kraljovsko rodbino, ni- kakoi- |ia ik^ moj ogrski in in moj brvatskim kralj<;st.vom. To kar so j(» sklonilo. jo bila čista porsonalna unija. Hos, da so jo v dol^ib lolib, in sto- lotjih do priboda Turkov vočkrat poskusalo, primoniti to razmorjo, in s torn tudi Hosno in llorcogovino spraviti v odvisnost od Ogrsko. Ti poskusi pa so niso nikdar po- sročili, in se v času, ko jo llrvatom žo upadol pogum, so Hošnjaki so častno držali brvatsko zastavo. Navedona izjava ogrskega dologata ulrjujo toroj, kakor sem že rokel, mojo mnonjo, da jo so jako dolga pot. dok- lor so to razmoro ugodno rosijo. Za sodiij so trudi Ogrska, da ogroni llrvatoiii življon.jo kolikor more, dasi jim j(i I. 1H()7. ponujala holo |»olo, da zapi.šojo svojo zablovo in so zavozala, jih sprejeti. Nas, južno Slovane, boli srce, ako vidimo, kako Ogrska s llrvati ravna. Nič ni varno prod madjarizaci.jo. Prod vsem se madjari- zirajo skupni uradi, kar jo prijjoljalo na Hrvatsko armado ogrskib uradnikov, ma- djarsko solo itd. Dovolito mi. da so tu spornn im smeš- noga dogodka. Imam na Hrvatskorn sorpd- nika, ki mo jo prisol nokoč ohiskat. Vidol som jiri njom nokaj, kar je bilo podobno ž(»h»zniški logitimaciji. Ogledal sem si stvar in kor nisem vodol, pri cern da sem, vpra- šal sem, kaj da jo to. Hokol mi je: .laz toga tudi no vem,. ali ta slvar ima ta čudni vpliv, da plauam sanio ]iolovico vožnjo, ce jo po- kažoni pri žolezniški blagajnici. Vidi se toroj. da j(? žolozniška logiti- macija za hrvatskoga dožolnoga uslužbonca čisto madjarska. To kaže, da hočo Ogrska brozobzirno in, dasi jo madjarscina malo sposobna za asimilaeijo, vondar z vso rigo- roznostjo nadaljevati madjariziranje. Ogrska si misli: Kadar bom na Hrvatskem gotova pojdem čoz Savo —- zato zavzema v oku- piranib provincijah lako stalisco, kakor sem ga opisal. Na ta način, ki sem ga označil, ne dohi Avstrija prijatoljev na Balkanu. Ali naj jib pridobo drugo okolnosti? Morda o- kolnost, da so je opotovano nastopilo z vo- jaško silo proti slovanskomu prebivalstvu. co to prebivalstvo brani svoje narodno pravice ? Sporninjarn vas na dogodbo iz zivlje- nja )h-(h1 kratkim umrloga genorala Kani- borga, ki jo s(d kot komisar z vojaško silo na Hrvatsko in sicer v Zagreb. Povod je bil. da je ljudstvo strgalo gotove madjar.ske table, ki so bile razobešene na Hrvatskem. Vsled teh so nastali nemiri, |ki so so z vo- ja^ko silo zadušili, Stroške za to, ki so zna- ^ali, če so no motim, 100.000 gld. je morala dezela sarna placati. Spominjam vas na slučaje v Sijen- č-aku. v Zagorju, v Brodu, v Trstu, v l^tri, kjer se je po najnovejšem času rabilo vo- ja^tvo, in kjer je vedno za to, zadužiti iz- javo svoje narodne pravice branečega ijudstva. Te dogodbo zadevajo ministra zuna- njih dol samo posredno. Toda pomisliti je, da je želeti, da se dorna ne zgode stvari, ki otežujejo vodstvo zunanjc politiko ali križajo njogova pota in zato menim, da tudi minister zunanjih del tacih dogodeb ne sme prozirati. Navajoni smo sicer, da ločimo strogo zunanjo politiko od notranje politike, ali to so mi ne zdi povsem utemoljeno in jo nokaka avstrijska specialitota. Drugod sodita minister zunanjih del in minister notranjih dol pri jedni mizi in more minister notranjih del biti Set' mini- stra zunanjih del. (Ugovor na levici). Go- tovo! S tega stališča torej stroga ločitev moj notranjo in zunanjo politiko ni povsem utemeljena. Omenjam to samo zategadalj, kctr bi se rad z nekaterimi hesedarni dotaknil raz- mer v nažem primorju, in da se ne ho reklo, da se no držirn predmeta. Nasprotno. Po moj sodhi jo v eminentnem interesu ministrstva zunanjih d(;l, da vidi in vo, kake razmere so se razvile doli oh Adriji in se še razvijajo. 9 LIS T K K. y _. Češki splsal V. Kosmak. Prevel Š. P ov. „Ali voliko?"' vpraša ga veteran. „Eh, kdo bo to pomnil V Jaz ne što- jem, zanesem se nanj, da je kristjan ; a on jo hujši oi\ juda ! Naračunil mi je 92 gold!'1 Nekalori sosodi so polrdili z glavo: kdo hi bil to pričakoval od njegaV Cigan, hujsi nego cigan ! „Ali vas jo pa terjal ?" pozvodujo da- Ijo „Veteran." „No, da bi bil žo torjal ! AM ta potop me je prodal židu !"' vzkrikne Krivoc Jtor udari za mizo. „Mene ži boleC'inc. Vsak je dobil pismo od g. Rozenfelda z opominom za T)0. (H) da i 100 gld. Mladi Oblak jo namroč potroboval donarja in pro- dal je židu svoje terjatvc pri ljudoh — za 1800 gld. Dobička mu jo dal 300 gl. In žid niu jo izplačal loOO. gl. gotovino. in zdaj j« terjal dolg. Sosedje so sedoli sku])aj do noči : Onim ,.na Postaji"' niso puslili niti enega zdravoga lasu ; ali kaj jo pomagalo vse zmer- janje, ko niso vedoli, kje dobiti donar? S(k ve da je bil dolzan vsak le malen kost, ka- kor so deli — saj so imeli zemljišča, in kaj je to (50 — ali 100 gld. Ali uprav todaj ni imol nikdo groša, prodati ni bilo kaj — kje vzoti, a ne ukrasti? — Šli so vsi razsrjeni domov in miK»ga žena — j(; bila to noč strolovod moževe joze. Ali pregovor pravi : Kadar sila do vrha prikipi, se pomoč oglasi"'. In lako je bilo tudi v Modriji. Drugoga dne jo stopal po vasi lepo oblečen jud. Šel je naglo, hitrih korakov, kakor se je bil navadil tedaj, ko je nosil Se kovčeg; ali držal se je vondar gosposko. Glavo je nosil po koncu, kakor bi imel v brblu ravnilo mesto hrbtenjače, ruso brado mu jo zak rival do polo vice visok naškrob- ljeni ovratnik, roki je imel v žepu, hlače kratko, škornje dolgo, in stopal jo nokako lesono, da ni upregnil nogo v kolonu. Gle- dal jo na pravo in na levo z bistrirni, zvod- ljivimi očesi. Obrnil se je k županu. Potr- kal jo tor vstopil s poklonom : „Poklanjam se, spoštovani gospod žu- pan ! Saj no boste hudi. da vas ohiščem iposotim)." „Čeinu bi bil hud, gospod Stern? Kaj pa ste prinesli? Sedite." ,.Kaj bi vam prinesel. Prišel sem vpra- »at, ali ni kaj kupčije? Nič na prodaj ?" „Nic. Vse je prodano." ..Uenarja tudi tor(\j no potrebujete ?" vprašal jo zvijačni žid, kakor v šali. ,.Jaz ne — ali v vasi ga potrebujejo." „Tsu !" |Uihno zid'1, potnihujejo. Kje bi noki no potrebovali donarjaV Ali kornur pa rnoro clovok posoditi ? Jaz hi rad pomagal, ali samo da bi vedel, da posodim gotovemu človeku." „Hrez strahu !" ročo mu župan. „Tü je nekoliko sosedov, ki potrehujejo neko ma- lenkost; ali gotovi so kot zlato ! Zemljisca imajo cisla broz dolga — kakor stoklo". ,.No", zgane žid z rameni „jaz lahko dosodim, Ko hi prišli k meni na „menice", zakaj bi ne posodil? — Ksoft j(! kš(»f't. Ali nemato torej nič na prodaj !*' „Nemam". „Tedaj pa zdravi! Moram naprej1'. In Odšel je. Župan je hil rad, da je našel koga, ki hi posojaj ljudem. Žel je zvečer k vete- ranu ; in tarn je omenil kakor mimogred^. da je bil pri njem žid Stern iz mesta; da mu je — pravi — ponujal denar na me- nice, ali on da ga ne potrebuje. Toda kdor bi bil v stiski, da je najbolje, če gre k g. Sternu — in denarja bo, kar bode hotel". Modrijcem je bilo to voda na malin. Pickel sicer ni nobeden nič; kakor bi niti ne bil čul te županove bosede; ali v bodo- com trgu so šli skoro vsi v mesto ter se zgrinjali k gosp. Sternu kakor v cerkev. Gospod Stern si je bil ogledcl najprej modrijske zemljiške knjige ; in ko je videl, da sosedjo niso proobloženi z dolgovi, vsprejel jih je uljudno, posodil jim na rne- nico do VečesJava, obresti se vö si je vdo- bil takoj. In stiskal jim jo roko, tolažil jih je. naj so no boje; če ne bodo imeli za Ob Adriji je varovati državni in tores, interes celokupne države. Avstrija je mogla opustiti Lombardijo in Venecijo, ne da bi radi tega prenebala biti velesila. Brez Pri- morja, brez, Trsta pa ni več velesila, brez te pokrajine splob ne more eksistirati. To je vzrok. vsled katerega bi moralo ludi vodstvo zunanjih zadev posvečevati vso po- zornost razmeram na Primorskem. Ob Adriji in v sosednih deželab živi ludi isti narod, kateremu tudi jaz pripadam, Slovenci in llrvatje. Na nas pritiskajo naseveru Ncmci, na jugu ltalijani. Ta prilisk je postal še močnejši po 1. ISOU in po dogodhah Ida 1870., po zjedinjenju Ilalije. po zmagali Nemcije nad Krancijo, in la pritisk je po- stal, kar bi se skoraj ne. vorjelo, še moe- nejši vsle I trozveze in pod zaščilo trozvoze, in to je za nas slaba slran¦ trozveze. „Nemeija od Mel I a do Adrijc1' je izrck. ki se večkrat eujo in eita. in ima velik in usoden ¦ pornen za Avstrijo. Okropčanje slovenskega in hrvalskega naroda in saino okiepčanje tega naroda ob Adriji je v stanu zagoloviti, da se la izrok nikdar ne uresniči. Okrepčanje bi iz teh dveb narodov napravilo trden branik av- strijske dr/ave ob Adriji. Zlasti Jtalija izleza svoje roke po teb obmorskih provincijab. Posebno v zadnjib desctleljili je v Italiji za to vse na dein ; književnost, shodi, druslva odličui možje, dusevna arislokraeija. Italijanskeniu narodu se pripoveduje. da so avstrijske obmorske piovincije ilalijanske, in da bodo tudi knialu združene v kraljestvu. Dovolile mi v ilustracijo tega navesti slucaj, ki je jako pregnanten. Leta 1898. je bila v Tiirinu ra/.stava. Predsednik te raz- stave, italijanski poslanec Villa, je irnel pri nekeni bankelu govbr, v kalerem je doslovno rekel (oila) : ,,Moje inisli bite v Trst, ki je kri nase krvi, ki zivi nase življenje, ki je naš, in ki bo v nedalnji bodočnosti z nami zdruzen." Tudi pri nas doina se ue dela dosti drugaee. Spoininjum se, da je nekako pred lelom tržaški župan poročal predsedniku ilalijanskega parlainenla Zanardelliju o ne- kem županskem sbodu ; kako vsebino j<* to poroeilo ali pismo imelo, ni znano, tod a od- govor, ki je prisel nanj, je postal znan in sieer po neki inlorpelaciji v isLrskem dežel- ncm zboru. \' kakšnem diiliu je pisan la odgovor, se vidi, ee navedeni iz ujega saino odstavek, kjer pravr Zanardelli. „da je glo- boko ginjen po obeudovanja vrednein vz- gledu (.nine zvestobe Italijanov iz Venetio Giulie njihovi maleri, njiliovi domovini". V istein istrskem deželnem zboru je neki po- slanee vprašal, kam spaila Isl.ra, in ko je na to za trenotek utibnil. je rekel neki drugi p'oslanoo ,.K Italiji !-t in to je takoj polrdil neki tretji v „Naravno !*' (Dalje prih.). Včerajšnja volitev. In vsi napori niso pomagali ! Zavedni, neodvisni in razsodni volilci, kalerim je cast in korist gori.ških Slovencev na srcu, so oddali svoje glasove grol'u Ali'redu Co- roniniju ter s tern pokazali, da znajo ceniti zasluge nioža. ki se je ves čas vestno, po- žrtovalno in vspesuo trudil za pravice na- šega tlačenega naroda. Pokazali so pa tudi, da odločno obsojajo osLudne napade, nouuveiic žalitve in vsako- vrstne infaniije, katere so nase na- rodn e p i j avke nagromadi I c bas \ zadnjem easu proti grolu (loroni- niju in dr. (i re go r i: i ou, v to I i k i meri, da so celo nasprotniki nasi zmaje- vali glave ob tolrkein divja.štvii. Za- doščenje so dali mozeina, kateri pri n a rod n em dcln n e i Ac eta u e moei. ne easti. n i korisli zase, ampak se I ru d i I a, n b ij a I a i n / H \ u j e I a I c /. a u b ogi na s n a ro d. k i p ra \ \ d a n a š nj i b č a s i 11 k r v a v o p o I r c I» u j r iichc- bičn i li r od o I j u bov. Mi smo si vtis cas volilnega boja obra- nili mirno kri. v zavesti, da dobra svela stvar ne more jiropasti. Nasprolniki nasi pa so se posluževali sredslev, kakorsnib nienda . nikjer drugje, kjer je le še pičic.a po.štet}ja ; ddina, niti poznati nocejo. In nase slali^Oe ni bilo labko. Nastopili sla proti nasemu ' kandidalu obe domaei nasprolni slranki, vsaka s svojim j.mirolJLibninr11 kandidatohi,' katerili miroljubnost so sipali volik-em v oči kar na mernike. nastopilo j<1 j)i'oli nam bolj ali manj odločno skoro vs(» izven-- goriško easopisje — ])rodrl pa je kandidat ,.Slogin" kljub vseinu teinu. Veliko število našib soiiiisljenikov s(.' j<» dalo preslepili ](^j)ini bijsedam dr. Slanioa, verovali so njegovemu klieu po mini in spravi, prepričani so bili, da je v resnici samoslojen kandidat in oddali so svoji gla- sovi njemu. Danes pa je jasno. da ji^ dr. Stanič sainostojen kandidat h; na papirju. Vprizoriti sla botela kolovodji Sočanov isli .1 manever, kakor pri zadnji deželnozborski volitvi: pred volilvijo sainostojen kandidal, po zvolifvi pa nakrat odločen ,.Sočaii"'. Naš , narod pa teni gospodom in; gre v(^c na li- ma nice, ker v(^ eesa bi inu bilo pričakovati, ko bi imela odloeilno besedo izvestna go- spoda. Včerajšna volitev je j)okazala. v kale- rein taboru stoji narod. pokazala je pa ludi da naše ljudstvo nieesa, uore c-uli ludi o neprononsiranib ..aposteljib mini in sprave,,, ampak zalit(;va, da je dali /.aslii/.niin nio/.em, to kar jim gre. Ta volitev pa je memla vseni jasno navedla naein, pn kalerem je pnli do za- željtMiega mini in sprave in ta je: odslra- nilev onili razdiiajoeib (ilemenlov. ki boe.ejo iinirili in /alreli vs<>, kar s(; jiin brezpo- gojno ne uda, jii katere vodijo pri njib ,,de- lovanjir' edino le strankarske korisli in zelje po polnili bisagab . . . Zaklueujemo le besedt» s popolno nii- di\]O, da se na (ioriškem kmali zjasni, ne- vibta j<^ skoraj že izdivjala in kmalu naslo- pijo zopel lepi, srečnejsi easi nasemu Irpi^- čemii a posleiiemu narodu. D o pisi. Iz i olminsketia. 21. januarja I'.XK». Oprostite g. urednik, da s<> drzneiu uadle- govali s tako prosnjo : V preteklem '^letu bil sem narotaiik ,.Soč(v', kojo sem ludi rad eilal. dokler ni zaeela na tak naein blaliti naše najzasluz- niš(» možf», kuv noeejo trobiti v i\}0 rog. Veeeslava, naj le pridejo, podaljša ao me- nica pa bod(i spet vse dobi-o. To je bilo prav všeč kmetom. Sli so, plaeali pri Kozenfeldu vsak svoj dolg tor se uslavili v krcmi. Niso mogli pn^hvaliti gosp. Sterna. „To je inož ! reče Krivec; ,.takoj po- sodi človeku in rad. Kaj je to 2T) gld. do Veeeslava. Ce Gospod Hog da, sreeo, pro- dam f> mer žita, pa sem dober". „Vedno grajajo te jude'(, pristavi drugi, „ali ti so bolj.ši nego kristjani, vsaj de- lajo üloveÄki s cilovekorn". Najedli so se, napili do sita ter sli dobre volj(^ domov, da so se otresli t(» skrbi. Ali ta dobra volja ni trajala dolgo. hrugi krčmarji so se naucili od Oblaka; ludi ti so prodali svoje tirjatve židu, in za teden dnij je prislo v Modrijo sp(^t pisanje z opomini. Ali takrat j(i bilo to hujše, ker ao lozili kar trije. Zvečer se je sešla vsa Modrija razen gos])oda zujmika, učitelja in lovea in se nekoliko drugib — na „Postaji", pozabilf so bili vso staro kislobo. 'J'u so jezikali, grozili Mlinarju, \7eteranu in iSladiču, in prlsegali, da ne pojdejo vee k njim. da jib bočejo kar uničili. ,., .,}•,-, ,.Kaj", za to malenkosl mi ne" >(lH>»se> je opati kovač, ,.to nam posodi göspod' Stern — in še rad --- ali la sramota!' Nas_ — toziti!-' ;:ry ¦>•. ,.Na. to so se vsi opili in drugi7 dan so polovali k gospodn Štornu v celi pröißö- siji, samo še zastave je trebalo ! Gospod Stern se je malo prestrašil, in zagotavljal jib je, da bi rad pomagal, ali da nema. „Naj bi slokrat vdaril /, manoj ob tla, in; iztepete grosa iz ineiie", \v, zalr- jeval. Na to je zagrbaneil celo. kakor bi preniisljal in poüMn rekel: ,.Dabosle videli. da vas imam rad, izposodim si za vas de- nai1, če daste 30 obrestij-'. Modrijei so se sicer krčili (branili). ali kaj je pomagaloV — Naposled jso vondar privolili. Na to je hitiil Stern k gos|iodu Ho- zenfeldu, čegar mešetar je bil piinosel je denar, izplacal, Modrijei so podpisali m<'- nice in odsli zeto pomirjeni, bvaleci gosp. Sterna. (Dalje pride). Sklenil sem to raj jo zavrniti koncem klta 1899. Na pas prve številke v letu 1900 za- pišein to raj: ,.Nuzaj. ne sprejmem". A nic ni pomagalo. Sprejmeni toraj še drugo in treljo šlevilko, ker sem si mislil. npravnistva ,,Soče:i najbrže ni v Gorici, ampak gotovo neti po deželi neslogo. (letrto st(;vilko pa zopet vrnem s pri- meniiin pozdravom na pasa. a poglej cudo! (le/. dva dni dobim kar šliri izl.ise ,.Soče:' in na pasu besedo ..brezplarno" No sedaj sem pa zgubil vse upanje. ker prej je bila se nagnada. dokler sem dobival ie po jeden i/.lis. a seda.j ko sem jo zavrnil, imam jib kar šliri. Sklenil sem vže nesli kar osebno vse j stii'i i/.lisi1 v (iabrsčekovo liskarno v Gorico a premislil sem se. ker lak spas bi bil ven- dar malee predrag. I'rosim \ras toraj gospod urednik. da nai svelujete. kako bi se lega zlomka od- križal, ker vedite. da se mi tako pisarenje Vw gabi in prepričan sem tudi, da noben pbljski ?,id svojega blaga lako nc vsiljuje. Tudi se zaveruj(Mii. dali primerni za ,.Solski dorn" v Gorici. ako bode \ras nasvet kaj izdal. :'l Iz (iabi'ija vipavskc^si. V ö. štev. ,.Soče" se zaganja gosp. dopisnik v mojo os(»bo. čl. ila mi odgovori. od kakib mož sem bil i/.voljen za /.upana. in kaki vzroki so, da se moj prestolček lako maje! Gospodu dopisniku „Soče" rad pre- puslini /upanski preslolček. ali obrnili se mora na polilično obla- stranskib napadov, Slarocebi pa so za svo- jega kandidata dr. Srba. Volili so ž(» Irikrat. vendar vsnerijanci pa so odlocno odklonili vsako iul(>lezbo pri teh konlerencali. Ti odnasaji rnenda niso posebno ugodni /a spravna pogajanja. Crnagora in Avstro-Ogrska. S Cetinja so prinesli „Narodni Listy' obsiren članek v odgovoi' na inspirirano no- tico trzaskega ,.Piccola", ki je trdil, da se je razmerje med Grnogoro in Avstro-Ogrsko po posredovanju italijansk(^ga kralja llum- berta toliko izboljšalo, da pride knez Nikola kmalu zopet na poset k našemu cesarju. Za spravo se je po notici „Piccola" — tudi potezal ruski dvor. Clankar ,.Nar. Listov" dokazuje, da j(^ dobil ,,Pic(;olo;' tisto ne- resnično vest z Dunaja. ter da je v njej izražena le pobožna želja Kallaya in (Jolu- *) Žiil nail) j<\ tla \ain nc mon-mo svi'lovali, ker Co so Vain ])osrcči žitla vn'ri sku/.i ilnii. sili Vain skuzi okno v Jiišo. Lir. cbouskega, ki sta že sjtrevidela, da sla zašla v svojih spUstkab proli knezu Nikoli in C.rnigori mnogo predaleč ter sedaj želita, da se razinerje znova uredi. „Nar. Listy" dokazuj(»jo, da s ktlaj naj se nakaznice izplačajo. (Irnogorska vlada j(^ v prospeb tujega do- voza in svoj(»ga izvoza un^ilila pošto cini najpopolnejše. Izdalo se je za to 150.000 gld., od česar ima glavno korist nasa država, ki vva/.a 7 vsega. vvoza v Črnogoro. Nikdar se ni imela avslrijska po>5tna uprava niti najmanj povoda, dvomiti o reelnosti črno- gorsk(> postne up rave, kaj ti izplaeevalo s(i je vse rrdno ali pa so se izplaeevali f>0 0 obresti za jieizplačane nakaznice. Toda pri- jateljstvo Grnogon; z Kusijo, Italijo in Tur- čijo je toli bolelo Kallaya in Golucbowskega, da sta skušala uniciti (grnogoro naj prej po- lilično. potem gospodarsko in končno mo- raličuo. Crnagora je botela niMlavno pla- cati IO0.000 gld. svojih [»ostnih dolgov naii državi. toda ko so začeli trositi madjarski in dunajski listi o ])oneverjenju (iOO.OOO gld. c. kr. avsl.r. poste. l(»r so blatili infamno ves knezji dvor, se j(^ sklicala Crnagora na svoj.) pogodbo lor bolela plaeali le obresti.. Takrat pa je mi \u avslrijska nego ludi ogrska poštna uprava pretrgala poštno-de- narno zvezo s Crnogoro. Ta pa ne obžaluje lega razpora, saj je imela od zveze korist samo Avstrija. Izvoz in ilovoz se bo vršil poslej j)i'(>ko Mara in ni^ vec: preko Kotorja, in svoje potrebsčine bodo dobivali Crno- gorci iz llalije in Krancije. Spletke Kallaya in osebna sovražnosl G.oluchowskega do Ni- kole se bo torej maščevala Ie nad Avstrijo, ne pa mi Crnogon». To sprevidevala na- sprolnika (.rnegore že danes, zato posku- sata popraviti svojo uapako. Toda \ikr»la ne pride prej na Dunaj, dokler ne dobi zadosrenja. Kitajski cesar Kwang-si. .,\7/,liaja,joce solm-e". je 2-1-. I. in. pod- pisal dekrel. s kalerim se odpoveduje ce- sarslvu in inienuj«^ devetletnega Pulsinga. sina princa Tuano, svojim naslednikom, ki naslopi vladarstvo ;il. t. m. To je najno- vejša vest iz kilajskega cesarslva, ki pa je, kakor vse vesli le vrsl.e, polrtmna nalan- (Mieijega pojasnila. Kakor znano, dosedanji kitajski cesar ni bil pravzajn-av nikdar ne ,.vzbajajoce" pa Ludi mv ..zabajajoče'1 soln- cc, ker je bil vladar le po imeiiu in v zadnjem easu dobro zavarovan v svoji pa- lači v Pekingu ter proglašen za slabouni- nega, akoravno zdravuiki niso mogli prav konstatovali, kaka slaboumnost se je pola- slila kitajskega ,.vladarja". Odgovor na to more dati cesarica-vdova, ki je in tudi sedaj se sama vodi vladne posle in cuva ..svelosl" kilo Kilajcev. Cesar Kwang si je bil nevaron refbrma.tor, niorda. celo novo- strujar, vs*1 bi bil naj raj e uredil po evrop- ski šegi. Kavno vsled lega pa je moral za vedno zginiti s pozorišča in priti na pre- sto! ,.cesar'. ki polr(jbuj. I. ui.: (Jovcjri se, da se je cesar Kwang-si, ko je podpisal znani dekrel. glede inienovanja naslednika in ko se je /alivalil cesarici-vdovi /a ,.na- klonjenost", v naslednji uoci sam ustndil. Zunauji zjtstopniki se niso storili nikakih korakov. Oddelek I'rancoskih pomorščakov je dosel v ['eking. Z druge strani se pa po- roca. da je bil cesar umorjen, ko je storil svojo „dolznost", in sicer zato da bi ne bil več dinastiji nevaren. l^nor ali samomor kitajskega eesarja memla ne ostane brez posledic na razvoj zalostnib kitajskih raz- iner. -- Vojska v Južni Afriki. Iz Mruslja jn dospela due 20. t. m. l.a-le luzojavka, katero so odposlali iz I're- lorije glavnega mesta Transwaala: Kor ge- nerala Warrena je docela uničen. Angleži imajo 800 nirlvib in ranjenih, lf)00 jib je bilo ujetih in izgubili so 17 topov. Muri so zasledovali bežeče Angleže skoraj do glav- nega tabora generala Bullerja. Zmaga Murov jo docela oclločilna. Dasi Huri doslej niso imeli navacle svojih zmag pretiravati in je torej ta njihova zmaga prav verjetna, jo vendarlo podajarno z reservo. Zmaga, ka- toro su dosegli Huri nad Augleži, sicer menda ni docela odloeilna, toda vsekakor jako važna in za Ladysmith usodna. Poskus Hullerja in Warrona, da hi prodrla skozi pozicije Hurov do obleganega Whiteja, se jo popolnoma ponesroc.il. ümikanje Hurov se jo iv/kazalo kof lakliena zvijaea. ki se jo ohnesla izvrslno Huri so pusl.ili Angleže preko roke Tugele tor so jih zvahili s svo- jim iiinikaiijom dotlej. da so jih mogli znova promagali. JVlesio po lovoi'iko shi Ala Huller in Warren torej res po - baline. Poročilo (.) zmagi Anglcžev pri Spionskopu so je iz- kazalo že pol i.ii• i iniajo v svoji oblasti Spi- onskop in vse hribo proli Ladysmithu. lako 11 naklonjen. Transwaalski poslanik dr. Levels, ki biva sedaj v Purizu, se jo 2f). t. mes. zvečer o Warrenovi „zmagi"' tako-le izrazil: Spion- kop obstoji iz več višav. General Warren si jo o.svojil jedno izmej teh, katero so pa Huri lo slaho zasedli. IJri tej prihki so visje se nahajajoči Huri dohro decimirali njegove vrsle. Leyds je, propriean, da je Warrenova hrzojavka bila pokvarjena saino zato. da se poniiri javno ninenje. Njegova izjava. da je imel velike izgube, je dokaz. da so ga '>iiri vrgli nazaj. Taklika naših goneralov jo nam- roc la. da izvahijo sovražnika vedno v ne- ugodne postojanke. Domače in razne novice. Imenovanje. Cesar jo imenoval čla- noin deželnega šolskega sveta na Goriškem za dobo () lot gg. prošla A. .lord ana, som. prof. dr. Vv. Sodoja. realčnega rav- natolja dr. E. Schrei be rj a in gimn. rav- jiatolja dr. K. G r o s sa. Mladina „Slovcnski» titalnicc v Gorici prirodi duo H. svecana 1900 ločno ob 9. mi zvečer v prostorih „Slovonsko Cilalnico" s ij a j n i p 1 e s. Za „Soltfki dom" srno prejeli: I K 40 li nabrali na kogljišču v gostilni pri Lis- jaku na Gorisčeku. in g. Anton Vreon, Irgo- vec v Sv. Ki-ižii 40 h. ltiiKincrje s'lnsov pri včorajšnji vo- lilvi je bilo naslednje. Predpoldne jo dobil grol' Coronini v Gorici (Hi, v Sožani 21, v Tolininii 27. v Holcii (i, skupaj 120 glasov: dr. Slanic v Gorici r>ö. v Sežani 40, v Tol- minu Hi, v Holcu 7, skupaj I:¦*:•{ ^lasov ; dr. vitez Tonkli v (Jori(*i 2(5, v Sožani :¦{. v Tolminii ;>. skupaj Hi jjliisov. — Pri ozji volitvi popoldno jo dobil ^rol' (loronini v (ioi'ioi *.).">. v S(!/ani 27, v Tolininu HO, v Holcu ('), skupaj lf)S glasov, dr. Stanič pa v (ior-ici IS, v Sežani M, v Tolininu H4, v Holcu 7, skupaj 128 glasov. Grol" (loronini je torej voljen / večino HO glasov. „Primorski List" in dr. J. Tonkli, .lanoz Dorinaslja oillocno zanika, da hi so bila vršila po.uajanja mod „Sočani" in ožjo •stranko „Pr. L." radi_ dr/.avnozhorsko vo- litve, priznava pa, da jo bil Gabr.šček v tej zadevi pri dr. Tonkliju. 0 tern pogajanju je trdil odličon član ,.Sočinou stranke, ki vo- lilno vrvonjo nalanko pozna, tor jc imeno- val osehe izmed pi'islasov ,.!'r. L" in po- drohno okolnosli pogajanj. Da hi tako visoka oseha tako debelo „larbala", si nisnio inogli misliti; zato smo opozorili svojo či- laLolje na roceno okolnost. ,.Zma^a koriipci.jc in tcrorixnia" j(k naslovil lastnik ,.Soce" svojo jeremijado ,tj[l(»d(i včerajšnjo^a poraza. Ker so čilalelji „Soče" od novoga leta som sila rodki in ker postanejo odslej še redkejsi, oteli ho- C-emo pozahljivosli nekaj ,.vodilnih inislij'', ki kažojo. kako sila zaloslno-smošon jo njih pis(Ht. I'ravi nainr(;č, da je bila njo^ova stranka .uolova /mag«, k«r so sLevilko «ovorilo. kal(M-(! so mu poslali iz cole dežoh». In lo štovilko so prisle tudi se na voliščo, oddalo svojo glasovo za dr. Stanica, voljon j(» p;l hü -- grol" Coronini! ("ludno ! 'ii ako'te štovilke — pravi dalje „Soča" — po jiriliki loliko poprašate, koga so volile, odrežojo se vse soglasno: dr. Stanica! In voljen jo bil grof (loronini! Cudno, cudno ! I'olnjbna pa je bila ožja volitev, in ^taniču je trebalo le so II ali 12 glasov, 'i pa so hili tudi za.yotovljoni iz ohoin, ki *o volib; prej dr. Tonklija (Aba ! Izdal se je zopet mo/, olrocjega Umiperamenta !) In «lej vraga, izid volitve je bil za lastnika ;,Soče" zopet v največje prescnečenje. -v „Dr. Stanic- je toroj pro])adel, dasi so pričakovali celo naspiotniki, da zn'iaga. Ni «anes casa, no umestno, da razmotrivamo vzroke zakaj je propadel. Saj je gotovo, da *e bodo vprasali po d.eželi : kako je bilo to mogoče vkljuh tako jasno izraženi na- rodovi voljiil. Tako brblja „Soča". Mi pa praviino. da se bodo res po celi deželi po- prasevali : kako je rnogoce, da je propadel dr. Stanič vkljuh tako jasno izražeui volji — Gab r s č (i k o v i. M(\sto oilgovoi'a pa se hodo vsi sladko smejali. In potom dalje laraa, joka in stoka lastnik ,,Soč(v': „Kako je bilo rnogoce, da smo izgubili Loliko glasov, ki so šli v volilno dvorano za n a s in se bodo tudi danos javno šteli mod na.še vrste zaradi ljudstvaV" Na to vprasanje imarno takoj odgovor, ako ])ostavimo mosto hosede ,.ljudstvo", ime Gabr.ščokovo. Gabrsci'ku vsakdo rail prikiinava, kor se boji, da ga no hi vlaril pit svojom j.sornalu1'. Tako jo, vidilo, lastniče „Soče" ! ()b- lokli slo ovčji kožuh. da hi zakrili lisjaka, izdal vas jo pa ir|), ki je vosolo mahal iz- pod kožo. I'ozahili slo ga naiuror, vlakniti za pas. Dosloj slo hili sila smošni, odsloj pa vas hodo vsakdo h^ pomiloval. Opozarjamo vas l(», da n bila naravnost grozna pri vc(M'ajšni volitvi. \'si; kar miga in leze „SocinegaA j<" \nn\ komando generala sa- mega nastopilo, kričalo, se ustilo i. t. d. Ge- neral se je celo klolutal v svoji izobraže- nosti in v svojom brezmejnom srdu. Laska kri! ¦ Soča |)iše humoristično: ako hi bili „Socani" dobili vse one glasov. določitev zavaro- valnino: (>. razni nasvoli. Kor je oheni zhor zolo vazon za obsloj in razvoj drustva, prosi, da so vsi gg. drustveniki zhorovanja gotovo vd(ileže. Odhor. Pisejo liam : Iz trgovskih krogov |>ri- zad(^va si neki ,,ž(»lezni'' -- kanclor, da nas hi odtognil j.Goi-ici" in pridobil ,.Soci"'. I'o- služuje se onih sredstev, o kalorih jo .,Socai- ze opetovano obljuhovala citateljem, da no bo več polnila ž njimi svojih predalov, po- sobno pa jo bila to kon<-(Mii leta tako do- loc-no obljuhila, da smo si mislili, da po novem lotu poslane vsaj nekoliko miroljuh- netjša in dostojnojsa v svoji pisavi. Hekla j<>, naiuroc, da je že vse povedala in da no- v(!ga hi tako no vedela nic vv.c spraviti v javnost. Toda „Soča'1 je tudi po novem letu ostala navadna stara gresnica da še ool<» vi- soko s(» nadkriljiijo. \^i pa, kakor vidimo, odgovarjate le toliko. kolikor jo noohhodno potrobno v po- jasnilo Ijiidslvu. In prav imalo! Kdo hi so prepiral s to slaro klepoluljo. ki hoče vodno zadnjo hosodo ini(»Li. Te vrstice sem napisal le radi toga, kor si is tej em v dolžnost, da opozorim svoje trgovske tovarišo na to, kako jib je skušala „Soča" ustrahovati in uničiti. dokler ni bilo „(Jori(;eu. Kdo se no spominja vec, kaj je pisal lashiik „Soče" leta 189H v 7. list „Kdi- nosti". Tarn jo ohjavil dolgo vrsto tako ža- Ijivih in uniüijoeih hosodij. da smo hili Go- riški trgovci in obrlniki )>o pravici silno vzuomirjoni. I'rodhacival nam je mod dru- girn, da smo začeli svoja podjetja brez de- narja in hrez vednosti, da hoč(!ino prodajati vsak ,,svind oglasov. To pa je njegovo domisljavost in nostr|Hiosl „razbiirilo1', da je so huj(» mlalil po nas lor nam je ocilal, da nimamo nikakega smisla za reklamo in Irgovino ; da s(^ laki trgovci \w homo nikoli niogli povzdignili nad navadno „kramarje*' itd. in zaprotil nam je, da ako mu za misled ni lepak ne damo oglasov, poklical ho ua naša mesla druge. Narodnjaštvo trgovcev in obrtnikov niorila je ,.Socaa le po številu in velikosti oglasov. Kdor ji }o, plačeval ,.mandul(>" ali c:e ga je rabila za spasenje osebnega sov- raštva, priporočala ga je na vse rnogoce nacine tudi rned domačimi vestmi, če tudi ni imel v sreu niti mrvice cuta do Sloven- cev; kdor pa ji ni dajal povsod velikega oglasa, je pa že naisla kaj, da ga je vlekla v javnost in mu skušala škoditi. Zdaj je čas, da trgovci in obrtniki pokažemo, ali smo res tako neumni, kot nas je opisovala ,,Sočail in kakor gotovo še zdaj o nas tako rnisli, ker upa. da ji bomo pomagali unicevati „Gorico*1, da hi potern zopet, kakor popred oblastno in uni- čevalno delal z nami. Glede cene oglasov pa dobro poznamo tudi slovenskega žida sjiekulacijo — da je dober kup le dokler in kjer mora z dru- gimi konkurirati, da ga uniči, potem pa se tembolj zaracuni ta svoj „trudu. Ako pa ohjavljamo oglaso v vGoriciu, s loin ne podpiramo kakega maloj)ridnoža, kateri bi nas in nase poštene rodoljube moralno ubival. ampak s tern podjtiramo goriškim Slovencem neobhodno potrebni zavod ,.Sol- ski dour'. Pika ! i). kr. posta v (iorici — a^cntura irmltMitc. ,.Kdinost"' pise: „Pred seboj imamo dvo pisemski kuverti, euo iz Ljub- ljane, ono z Dunaja, oho sti naslovljeni na istega gospoda v Gorici. Ker se pa na- slovljenec po službenih opravkih mudi v Sežani, ga pismi nista našli v Got-it-i in Goriška pošta mu je poslala obe pismi v Sezano. V takili slucajih navadno crtajo kraj, kamor je hilo pismo naslovljeno, in pisojo zraven kraj pravega hivaližč-a. Tako tudi lukaj. Prečrtani sta imeni „Gorica;< na enem in ,.G<)rz" na drugem jiismu. in na mosto lega je napisano na prvem pismu s slovonskim 'naslovom : ..Cesiano", a spo- daj: „Sesana?", na drugem pa le samo „Cesiano". Pisava teh ,.popravkov" je na obeh pismih ista. Ohračarno se do c. kr. post no uprave v Gorici z uljudno prošnjo; naj nam bla- govoil pojasniti, od kedaj je že uradno ime Sežano „Cesiano", od kdaj so c. kr. uradi glode nazivanja slovenskih iikjsL in krajev pokorijo avioritotam, kakor so Cobol in podobni učenjaki ,,1'iccolove" slave? Naj nam pa tudi blagovoli povedati, je-li mo- goče najti dotičnega uradnika, unetega pri- stasa irrodento, ki j<> zakrivil ne le to ža- Ijonjo nasega narodnoga čuta, ampak tudi krsenje uradnih predpisov. V to svrho ]iri- slavljamo, da ima eno pismo poštni pečat 17. I. 00. „Görz I. 7. b.", drugo pa Ki. 1. 00. „Görz I. XI. b." Prosimo uljudnega po- jasnila". „Uusskij kruzok" v Ljiibljani. Po- vedali smo že, da so ustanovili v Ljubljani to drustvo. Vlada je potrdila pravila in 2H. t. m.. je imelo drustvo svojo prvo zboro- vanje. Predsednikom je hi I izvoljen g. dr. L. Jenko, ki ima najvoč zaslug za vsta- novileV tega druslva. podpredsednikom pa — gospa J. Ha r t el j. Novemu druslvu, ki zasleduje vazm> kulturne namene, želimo v<;liko uspebov! Nov<* skladbc. Kakor smo zvodoli. bode v kralkem dotiskana v Hlaznikovi ti- skarni v Ljubljani zhirka možkih zborov in čveterospovov; zložil Janoz Laharnar. Opozarjamo vž(! sedaj vse prijatelje slovenskt^ga petja na to-h» zbirko. line skla- dateljovo jamči najholjso vrednost novega dela. Pr od (ira(fca! ..Domovina" pise; : Štaj(M'ski dožolni šolski svet je v sporazum- ljenju z deželnim odborom pomaknil z no- vim letom ljudske sole v višji plačilni raz- red. Dosedaj ni bila nobena slovenska sola v 1. plačilnein razrodu, dočim so to pred- nost uživale skoraj vse nemske sole po Spod. Štajarskem ter sole na Gornjern Šta- jarskem. Sodaj j<; pomaknjonih v 1. plafiilni razi'ed na Gor. Stajerskem — 72 ljudskih sol. na Spod. Stajarju pa samo — ena slo- venska sola, to je ona za celjsko okolico, ker že po novem zakonu ni bilo drugace rnogoce, kajti ta zakon voleva, da morajo vse sole v istem kraju biti tudi v istem pla- t-ilnem razredu, a mestne celjsko sole so uzivale že poprej to prednost. Pač pa so pomaknjene v 1. plač. razred tudi sole: I., II. in 111. dekliska sola v Mai-iboru, deska in dekliška sola v Ptuju, dekliska sola v Celju ter sola v SIov. Gradcu. Toda te solo so — nemške. Ne le zapostavljeno slovon- sko učiteljstvo, temvec" slovonsko ljudstvo sploh mora iz toga spoznali jasno. kako se deli pravica v Gradcu. iHU'k« v Celovcu. — Nač-olnik kine- tijsko-kemiOnega poskuševalisča v Colovcii jo oholodanil zanirniv članek o mloku, ki se prodaja in zavživa v C(;lovcu. Iz toga članka jo razvidno, da je 72.5'1 „ tega mleka ponarejeno. Ml<;ko se ponareja na naj pri- milivnej.ši način, a uihco so doslej ni za lo zmonil. Vcscla slovenska /iiia^a. Stajarski hajlovci so mislili. da hodo ves okrajni za- slop v SIov. Histrici njihov, ker so pri vo- litvi iz veleposestva zmagali njihovi ki- movoi. Minuli ponoihdjok sti j(^ vršila vo- liUiv v skupini kmetskih ohoin. Neinci so pritiskali na vse rnogoce naeine. a zmaga je ostala na slovenski strani. Ljubljanski „turnarji" so pred dr- žavnim sodiščom zmagali s pritožbo proti prepovedi, da ne smojo nositi di-ušlvonoga znamonja, črno-rudeče-žolti Irak. Državno sodišče je ^bilo mnenja. da te barve niso poliliške. Nemci pa pravijo, da tii>!' po tej razsodbi te barve pomenijo strem^v'nje po nemški colokupnosli. Marodna sola v Vclikovcu, katero vzdržuje družba sv. Cirila in Metoda, ni do- bila pravice javnosti Slava avstrijski jedna- kojjravnosti, katero dobro čutimo ]>o hrblu! Odlok iih'dc lova. - - Povodom noko ])i-ilo/,ho jo poljech'lsko ministerslvo odlo- čilo, da se mora dražba občinskega lova praviloma vršiti v navzočnosti župana in da se morajo politična oblastva vedno ozi- rati na materijalne koristi obcine, da pa se more ohciiiski lov oddati tudi pod izklio.no ceno. Novo slovciisko tvornisko podje- tjc. (j. Dragolin llribar iz Celja je ot\ui I v Ljuhljani na Tržaški cesti st. T)7 prvo slovensko v mehaniOno tvornico tkanin in pletenin. Že letos bo izdelala 20.000 duca- tov vsakojakih nogavic in veliko stcvilo drugih izdelkov iz voln«; in bombazevint». ItalijansUe bolrrine. Drustvo „Pro-- gresso'' v Trstu jo v sredo zvečer zboro- valo. Mej drugimi je znani Venezian izra- žal bojazen. da bi se Nemci in Slovani v i\vstriji utegnili spraviti, kar hi bil hud udarec za ltalijane. S t(»m je priznal, da Nemci podpirajo ltalijane. V l)oju proti Slovanom. Dalje je dedec točil solze, da Italijani 19 „zrtev' po^iljajo na Dunaj. S torn je priznal, da jih sree vleče v Him. Končno je Venezian naglašal. da treba za- konit(;ga varstva narodnim manjšinam. Drustveni predsednik Henussi pa je takoj pojasnil, da mora italijanska manjSinä imeli gospostvo nad slovansko večino iia Pri- morskom. Tako, sodaj smo na jasnem ! Tr^oviiiska bilanca nasc države za I. 1899 je še precej ugodna, kajti akliva vnanje trgovine znažajo 138 milijonov. Po podatkih trgovinskega ministerstva se je v minolem letu v našo državo uvozilo hlaga za 79OH milijona gld., to je manj za 29f) mil. nogo v I. 1898; izvozilo pa se je hlaga za 9281 mil.. 120-0 več nogo v prejsnjem lotu. — ' _________ *ZainoiTc z dvcina srccina. V New- Yorku izhajajoci medicinski list „Madical News,, poroča, da je prišel k ondoln(>mu zdravniku zamorec, ki je imel na desni in levi strani sree. Zamorec se ho za denar kazal, po smrti pa ga vzamejo v anatomi- cen kahinet. Zalo je napravil z zavodom že pogodbo. * Morilee in skriinitclj Kopoizky je bil to dni pred dunajskim porotnim so- diščem obsojen na 20-lotno pooslrono ječo. Josip Ko|)Otzky, 2(> let star delavec, jo lani zvabil pet-lotno dekle v neko shrambo, jo ondi onečastil, potem pa zadušil. Zdravniška preiskava. je dognala, da jo Kopetzky epi- leptičeji in no docela normalen človek. * L«»vi so usli ! 13. t. m. je zavladal po španskom mestu Valencia grozen strah. V ondolnem cirkusu jo nastal požar in si- cer mod predstavo. Krotilec zverij Mallen je skočil iz kletko, a za njim sla usla tudi dva leva. Neki delavec jo hotel zgrabiti onoga izmej ubeglih dveh levov, a lev so ga je otresil in razmesaril. Mod tern j(? u.šlo iz cir- kusa žo nekaj divjih hikov. Panika in strašna zmošnjava sta zavladala po vsem nu^stu. Policija, orožnižtvo in vojaštvo so hitoli na pomoc. Krotilec Malleu pa j(» ujel oba leva ter ju zgrabil za grivo. Zaklical jo občin- stvu. naj bod(» mirno, in da naj se nihee ne gane. Toda noki policist je ustrelil in leva sta ušla iznova. Tedaj pa se je začelo streljanje vse križem, a čudno nad 100 stre- lov ni zadelo nikogar. Malleu je ujel zopet onega leva ter ga zaprl v kletko. Drugi pa je skočil na streho nek(» hise. Vojastvo je obkolilo dotično hišo in ulico, krotilec pa je sol po krotko levi njo, ki je zvabila leva s strobe in v kletko. Krotilec je vsled raz- burjenosti obolel. Trijo mozje so mortili v boliiišnico, kor so jih rniiili lovi. Vec ljudij pa se jo potolklo ua bogu, si polomilo re- lira in'noge itd. Cirkus pa je pogorol j>o- oJnoina. * itla/iMi lnorilec. Grozon /loein so jn dogodil l<> ilni zvočm1 v brzovlaku, ki odhaja ol> polu *>. iz l'ariza. V I. razredu so se vozili g. Jaiijou s svqjo žouo in so dva gospoda. Janjou je spal, ko ga jo zhu- di] prepir ined gospodonm. V tistein liipu je videl, da iioce eden izinej gospodov ustro- lili druzega. Flanil je nanj, toda revolver jo počil, in krogla je šla Janjouu slcozi lnož- gane. Konduktorji so morilea zvozali in iz- roeili sodišču v Dijonu. Tain pa so jo i/.ka- zalo, da jo moriloc blazen. Narodno i^ospodarslvo. O i/delovanjii sira. Da bo naša sirarska obit uspešnojša mi so dvigno na višjo stopnjo popolnosli, se inoramo voliko bolj kakor dosloj ozirali na iijono določono in golovo prodpogoje. Ti predpogoji so: dobro opravljona sirar- nica s potrebnirn orodjom, dobra sliidon- cniea v blizini, dobro mloko in v resnid izučon in vošč sirar. — Kakor važno jo dobro niloko. broz kator;\ga so no da na- roditi sir prvo kakovosti. is to takojo va/.on vosc in pridon sirar. ki svoj pokliu do do.b- rega spozna, ki nataneno opazuje lastnosti mloka kakor tudi vso pojavo pri sirjenju ; pri torn opaza razliO.no uspolio, spoznava njib vzroko in jib pravilno presoja. Vsak sirar bi moral inioti knjigo, v katoro bi zapisoval vsa strokovna opazovanja. Današnjo razinore ter vedno voöja konkuroncija in vslod večje zahteve trgov- cev s sironi, oziroma konsumontov, otežn- jejo položaj sirarstva; zato se mora sma- trati za uniotnost in pa tudi za sroco. ako kak sirar v tokn onoga poletja i/.dola lo dobre in nopokvarjono sire. Naši siri glede oknsa, onakomorno luknjičavosti, volikosti lukonj in linosli testa nikakor no zadošcajo. Vsak iziičon sirar dobro vo, da dobor okus, oziroma dobra kakovost. najvoč zavisi oil pravilnoga godenja sira in Ivorjonja luknjk; v njem. Z godenjem dobi sir pravi dub, voliko lnknje pa nastanejo, ee se godenje pospeši. To sirarja labko zapoljo. da godenje provoč pospeši, in vslod tega se lilebi pokvarijo, ker godenja no more v pravern času usta- viti. Nadalje zahlovajo velike luknje zatoglo in prožno tosto, ki so no trga rado in no da razpoklcga sira Poklic sirarja dandanos toroj zahteva voliko več izkušonj in temoljitoga znanja kakor pojirej; dandanos no zadosoa voc, če sirar zna zvrsiti z rokania polrobna dela, ampak mora sodelovali tudi glava. I. j. sirar mora vedeti, zakaj dola lo in ono. Voda mora biti združena s prakso. Sirjenjo ima tudi v torn svoj(^ tožkooo, ker ima razno mloko razlie.ne lastnosti in se v vsaki sirarnici no more-onako sirariti celo v oni in isli sirarnici. sirarjenje ni vsak teilen onako. da. eolo z julranjim mlo- koni j(f drugač(! dolati kakor z vecornim. Ob vlažnein in bladnom vreinenu se ludi drugače siri kakor ob suborn in gorkem vremenu. in spomhuli j<' dolo drugaOno ka- kor poleti. in zopot razliono jo jeseni ali pozimi. (jllavna roc vedno ostano izdelo- vanje no/noga, prožnega in vond(vr zadosli I siibega testa, ki ima v sebi dovolj sposob- lKtsli za godenje (kiponje). Izknšen in ob enem znanslvono na- obražen sirar pazi na vs(; pojavo pri izdo- lovanju sira tor j<^ natanönejsi pri doln. Njegova opazovanja so bolj promišljona in rnarsiicak pojav, ki ga kak drugi sirar preziv ali ga niti iu; zapazi, mil jo dovolj važon. da ga upostova. in ga prosodi glede ua li.ji^- gove poslodico. Tak sirar jo bolj gol.ov v svoj em doln ¦ on no dola Ija v on dan. tomveč pazi na prodpogoje v sirarslvu. ki so mu vedno pravi kažipol. Dobor sirar strogo zabteva lo dobroL-,a mloka. naredi pa tudi iz slaboga mloka so vodno boljši sir kakor kak slab sirar iz dobroga mloka. Sicer ima pa sirar torn voO.jo vosoljo s svojim poklioom. ako ga lomeljito pozna. lor ima inanj jozo in skrbi, kor se ve va- rovati skodo. Za nase sirarjo j(» toiej nc- obliodno Motrobno. da s|K\jo svoj<» izkušnje z ziianslveiiiini nauki. kajli solo todaj so nam jo v sirarstvu nadojati dobrili uspobov in naprodka. ,.K." Razpis dražbe. \)\ui I '1. sohnivarja I.. I. sc oihhi v nlx'inski pisarni v SI. Androžii pri i\o- rici (» I .r)(J li 11 < v iiii|iii j. Na y-iilin:vl.Vll V IMe>tU ill l|;t i!»'Ž(Jli N\'.\j I rji'oviiio vs;iki>vrf Midi dnuuirn s|,oiiiih; spell il) >;i1;iiim' in in, na diulniu jn d»Ujln. (] i Zlllrina. posli(jžli;i lin'Mia Rojaki! Spoininjajto sc o v snki priiiki „Šolskcj;a rioinn". Dobiva S3 povsod! Zahtevajte povsod! Prva kranjska tovarna testenin ŽuideFšie 4 Yaleueie v Ilirski Bistrici priporoča svojo izborne testenine kot makarone, fichüne, vrvice in različne vloge za na jubo velespoštovanomii oboinslvu. 1'rvi sijajni vspoh najinib i/.dolkov \o ta. da so ni v našom okraju v Irob lolib l.oliko lostonin zavžilo, kot najinib v tern časn kar jih i/..loluj(>va. — Velosposlovana gospodinja ! Sezitc po tej jodi, katoro pri nas s slastjo še oni zavživajo, ki dosodaj o losloninab so slišali niso lioldi. \.ijino loslonino vdobe se v vseli boljših prodajalnioab jestvin ; povsom /anosljivo iiajiiK» pa so lo oik', ki so prodajajo v zavojih po >/2 kg. z najino lirmo. 'JriAovrcm posiljava r^nik /.astonj in franko. ^ „Narodna tiskarna" v Gorici X J& ulica Vetturini št. 9. ^ a$* J<* proskrhljoini s povsom noviini črkuiui, okruski in fiiiiiii psipirjciii. I/^lolnje vsa dol« ° ^ v najkmjsein h\s\\ po tsiko ni/kili cenali; tin se no boji' konkiironeo. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s sirmo, cenike, vabila na karton in papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegantnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. „Narodna tiskarna" tiska „UOriCO , ki izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah (zjutranje in v(černo) ter stane na leto 8 krön, pol leta 4 krone. Nr3 rnH" ki izhaja vsako drug-o soboto ter velja celoletno 1 krono in 60 vinarjev, polletno pa 80 vinarjev. Kdor narosii 10 iztisov " ai ^u » pod enim naslovom, dobi 11. po vrhu. Izdala je N^rodni kolpH^ru ki obseg-a razen koledarskih podatkov in raznega drobiža» povesti poučne in zabavne vsebine ter '' u u cuai t oglase slovenskih trg-ovcev in obrtnikov iz mesta in dežele. ---«*&----- Začela je zalagati vsakovrstne tiskovine za duhovnije, županstva in dr. urade. V Ze zdaj ima v zalogi sledece cerkvene tiskovine: yV 1. Xota pro ritMiiintiutiouihiiK facicudis; 2. Nota pro doiiiiiitiatioiiH>iis I'aHis; $. Hjh-uii (3 pol<>) v slovcnskcin ^> "OA joziku;4.Testimoiiiiiiiistatuslibcri;5. Testimoiiiiiii doctr., r^li«. ol baptisuii; ('». Fides iiiutriiiionialis; 7. Fi