LJUBLJANA, 20. MARCA 1969 LETO XX ST. 5 Kongres novih spodbud Pretekli teden smo bili ten boj jugoslovanskih ko-priče pomembnega dogod- munistov svoj vrhunec; ka: v Beogradu je več dni zdaj se šele lahko jasno raz-zasedal IX. kongres Zveze gledamo nazaj, zakaj je bi-komunistov Jugoslavije. Bil lo tako in ne drugače. In je to tudi jubilejni kongres, to ni zdaj več samo boj kosaj letos mineva 50 let od munistov, zdaj je to real-ustanovitve in delovanja nost naših narodov, delov-ZKJ. nih ljudi, ki so se organi- Dogodki, kot je takle zirali za smiselno ureditev kongres, ki vznemiri — pre- svojega življenja, ko komunikacijskih sred- To so dejstva našega štev — celotno naše življe- časa — in našega prostora, nje, so pravzaprav le opo- se pravi zemljepisnih koor-zorila, da doživljamo nekaj dinat, v katerih nam je da-usodnega — iz dneva v dan, no živeti. V celotni večsto-čeravno se tega niti ne za- letni zgodovinski preteklo-vedamo; nekje so silnice te- sti naših narodov so klice ga našega vsakdanjega živ- našega sedanjega razvoja, v Ijenja, nekje se odloča, kak- zemljepisnem položaju na-šen bo naš jutrišnji dan, so še domovine so silnice za ljudje, ki so se z vsemi si- naše usodne odločitve. Žilami zavzeli za to, da bo ta vimo in delamo v določenem naš »jutrišnji dan« dobil či- času in v določenem prosto določene oblike. Usod- štoru — zavedati se mora-nost tega dogajanja nam po- mo tega in se spoprijazniti stane očitna prav ob takih z usodo, ki včasih ni niti dogodkih, ob kongresu Zve- najmanj prizanesljiva. A Ze komunistov, ob »delov- vendar — prav v teh spo-nem dogovoru« ljudi, ki so znanjih je prava veličina se odločili popeljati barko življenjskega boja nekega naše skupnosti v jutrišnji ljudstva, je njegova zgodo-dan. vinska potrditev. Sledili smo poteku kon- In kje je v teh dogaja-gresa; poslušali, brali smo njih naša šola? razprave — bogastvo misli Na IX. kongresu ZKJ je | nas je tako rekoč zasipavalo bilo precej govora tudi o iz dneva v dan: misli, ki so vseh osnovnih problemih sicer prisotne med nami, našega izobraževanja in ; ki jih dobro čutimo, se za- vzgoje. Ne bi jih ponavlja- ; vedamo njihove potrebnosti li, ker so s tem dobile le in upravičenosti — vendar potrditev svojega obstoja ; zdaj so bile izgovorjene jas- naše dosedanje ugotovitve no in odločno. — in to potrditev.z najbolj 50 let mineva letos, od- odločilnega mesta. Osnovno kar so se jugoslovanski de- ugotovitev pa velja znova lavci organizirali v boju za in znova ponavljati: izobra-doljšo ureditev našega živ- ževanje in vzgoja, znanost Ijenja. V zgodovinskem in kultura imajo odločilno : razvoju jugoslovanskih na- vlogo v prizadevanjih naše : rodov je prisotnost tega de- družbe za nadaljnji napre-Javnika vedno bolj in bolj dek k moderni, človeški in pčitna: v zadnjih desetlet- človeka vredni ureditvi, jih — z razvojem samo- To je ugotovitev, ki bi ; Upravljanja kot - nadalj- morala biti prisotna v osno-uje kvalitete v družbenem vi vsega našega dela pri razvoju k socializmu — izobraževanju in vzgoji. Srrio naredili odločilen ko- To je tudi ugotovitev, ki j rak. ki ga čutimo vsepov- nam mora prinesti v našo 1 sod v našem življenju: Se- zavest pri tem delu nove.; ^ zdaj — tako se zdi — je spodbude, nova spoznanja, I dosegel 50-letni, težak in novo vero. včasih nerazumljivo zaple- D. HAM j JUGOSLOVANSKI SIMPOZIJ O OSNOVNI SOLI KONCEPT REFORME osnovnega izobraževanja — še vedno sodoben in pravilen Jugoslovanski zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj je v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskimi zavodi za šolstvo organiziral v dneh od 29. do 31. januarja 1969 v Beogradu simpozij o osnovnem izobraževanju. Simpozija se je udeležilo okrog 180 predstavnikov znanstvenih zavodov, pedagoških akademij, republiških in pokrajinskih zavodov za šolstvo, upravnih organov, ki so pristojni za šolstvo, družbenih organizacij ter mnogi znani pedagoški teoretiki in praktiki. Poglavitna naloga simpozija je bila v tem, da ugotovi, kako je bila realizirana v obdobju desetih let, to je po sprejetju splošnega zakona d šolstvu in zveznih osnov predmetnika ter učnega načrta osnovne šole. koncepcija reformirane osnovne šole. Prikazal je uspehe in pomanjkljivosti v zastavljeni poti ter opozoril na odprte probleme v osnovnem izobraževanju. Na temelju uvodnega referata in razprav je simpozij določil nadaljnje naloge pri realizaciji in modernizaciji osnovnega izobraževanja glede na vsebino vzgoje in izobraževanja, kakor tudi organizacije in metod vzgojno izobraževalnega dela. Strokovni sodelavci Jugoslovanskega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj (dr. D. Frankovič, M. Juhas, D. Mirkovič-Lebl in M. Paprenica) so pripravili uvodni referat »Realizacija koncepta in nadaljnja modernizacija osnovnega izobraževanja«. Avtorji so analizirali in ocenili reformo osnovne šole z družbenega in pedagoškega vidika. V referatu je bilo poudarjeno, da je koncept osnovne šole s teoretičnega in idejno-političnega vidika danes prav tako moderen, sodoben in pravilen, kot je bil v letu njegove zasnove, to je 1958 in 59, ko so bili določeni temelji reforme osnovne šole. Osnovno izobraževanje je bilo tedaj oblikovano kot enotno v pogledu smotrov, osnovnih nalog, načel in programske strukture z možnostjo, da se prilagaja potrebam kraja in komune. Z gledišča prakse ni potrebno posebej poudariti, da pred desetimi leti še ni bilo možnosti' za realizacijo reformirane osnovne šole. Zato je bilo že v dokumentih reforme podčrtano, da se bo reforma uresničevala postopoma, predvidene pa so .bile razne prehodne oblike, zlasti za šole na podeželju. Uvodni referat, a prav tako tudi diskutanti so ugotavljali,'da V ongresnih pet minut Proti koncu zasedanja kongresne komisije, ko. so bili delegati že utrujeni od mnogih besed o usodi prosvete* znano-s£i in kulture v- tej naši ,samo-uPravni- družbi, ko je že zmanjkovalo časa in je energična delovna, predsednica neusmiljeno Pristrigla peruti njihovi zgovof-nosti na le še kratkih pet mi-nut — takrat je šele dobila besedo. Skoraj neopazno je ves čas sedela . na robu avditorija, zdaj Po se Je, znašla v očitni- zadregi, "a hitro je prebirala iz šolskega zvezka iztrgane liste in ko se znašla pred mikrofoni, je hlastno poskušala nekaj dopo-Vedati že malo zdolgočasenim Poslušalcem. Brez govorniške prepričeval-Posti, kot bi brala iz svojega aPevnika, je pripovedovala stvari, ki so bolele. Bolele so še Posebej zaradi tega, ker so po svote pričale, od kod prihaja ^pbarapje tega dekleta, ki ni mlado samo po letih, am- Pak ttiai po svojem zaupanju v svet' ki prihaja. .. Pripovedovala je, da je sode-ojanje dijakov v upravljanju ^ le formalnost, da je n. nioga preostalo le se dviga-U® rok pri uradno predpisanih lepih. Hitela je, da bi izkori-lla svojih pet minut in narv ^Povedala, da si dijaki ne že-samoupravljanja zato, da bi določali ocene in glasovali o ntl: Poč pa bi si želeli sesti za mizo s svojimi učitelji tako, kot bi bili oboji samo ljudje; da se ne bi pogovarjali vedno samo preko temne pregraje šolske table, da se ne bi počutili tako osamljene in prepuščene brezobzirnemu gibanju šolskega stroja, ki jim . vsak. dan sproti dokazuje, kako majhni in nepomembni so v primerjavi z modro urejenim sistemom, kjer je nekdo pač zato, da posluša, da opravi svoje in nazadnje dobi po apotekarsko odtehtano ali pa po mesarsko odsekano oceno. V tem pripovedovanju ni bilo nič pravnih argumentov, samo iskrenost, prizadetost — in vendarle tudi še zaupanje. Kdo ve zakaj? Ali zaradi tega zbora, ki jo je poslušal, čeprav samo pet minut? Morda zaradi tega, ker je pomislila na tiste, ki sb kdaj znali prisluhniti njenim pričakovanjem. Morda pa. samo zaradi svoje mladostne vere, da je svet vendarle dober, da je vse, kar je v njem narobe, samo slučajno, sarno grd madež, ki ga bo opral pomladni dež. Težko mi je bilo ob spoznanju, da to dekle tu pripoveduje te stvari politikom in od njih pričakuje, da jih bodo uredili. Dijakova PRAVICA, da lahko sede skupaj s svojim učiteljem za konferenčno mizo, je res stvar POLITIČNE odločitve, toda njegova pravica, da je v učno vzgojnem procesu tudi polnovreden človek, je temeljna PEDAGOŠKA norma, ki jo mora spoštovati vsak, ki mu je šola poklic in služba. Tudi, če mu je samo služba. »... mislim, da za to ni skrbi, dovolj'visoko se cenimo, da ne dovoljujemo takih stvari. Na naši šoli se nihče ne pritožuje zaradi tega, tistih nekaj huliganov pa tako nihče ne bo popravil. Ja, seveda, starši bi se morali bolj posvetiti svojim otrokom, tako pa samo lov za denarjem, otroci pa po svoje. V politiko se pa vtikajo le slabi dijaki, saj večina ve, da mora znati, kar zahtevamo. Saj danes brez temeljitega strokovnega znanja res le še v politiki lahko čvekaš. Ja, le stroka je nekaj vredna...« Dekle je prišlo potožit sem., na partijski kongres. Pripovedovalo je politikom svojo bolečino, ne da bi se zavedalo, da je ti ne bodo mogli zaceliti. Kjer odpove STROKA, kjer odpovedo ljudje, se z zakoni ne da kaj prida narediti. Morda pa je vendarle to dekle ubralo pravo pot. Komunisti so namreč tudi v šolah in tudi pedagogiko poznajo. Odločna predsednica je udarila po zvoncu, dekle se je zmedlo, pobralo svoje listke in odšlo v klop. »Besedo ima naslednji.'..« Zares, kdo naj bi imel besedo? LEOPOLD KEJŽAR se zahteva reforme o vključitvi vse šolobvezne mladine v osnovno šolo še do danes ni uresničila. Po podatkih zveznega sveta za izobraževanje in kulturo so v prvih štirih razredih osnovnih šol učenci zajeti stoodstotno v SR Hrvat-ski, SR Sloveniji in AP Vojvodini, medtem ko je v ostalih republikah všolanih le od 94 °/o do 98,5 odstotkov šoloobveznih otrok. V višjih razredih so razlike mnogo večje; tako je v drugih republikah zajetih od 64 % do 97 "/o, le v SR Sloveniji je zajetih 98,5°/o vseh šoloobveznih otrok. Se večje pa so razlike po posameznih regijah in občinah. V šolskem letu 1966-67 je bilo v SFRJ 362.238 ali 12,4 »/o ponavljavcev, le 50 % učencev vpisanih v prvi razred osnovne šole uspešno konča osemletno obvezno šolanje v osmem razredu. Slabi uspehi, ki se kažejo v visokem odstotku ponavljavcev in osipu učencev, terjajo določene korekture v vsebinskem in metodičnem delu zasnove reformirane osnovne šole, ne da bi pri tem spreminjali njen koncept kot celoto. V ta namen, ugotavljajo avtorji-uvodnega referata, bi bilo potrebno : — intenzivirati pouk in vzgojno delo v nižjih razredih osnovne šole, s čimer bo omogočeno uspešnejše delo v višjih razredih; — racionalnejši izbor in razporeditev učnega gradiva naj bi preprečila preveliko obremenjenost z učno snovjo in domačimi nalogami; — organizirati poglobljeno psihološko, pedagoško in didak-tično-metodično izpopolnjevanje učiteljev osnovne šole v duhu racionalizacije in modernizacije vzgojnega in izobraževalnega de- — poleg predmetnika, učnih načrtov in učbenikov bi morali posredovati učiteljem vrsto dopolnilnega gradiva, in to priročnike, navodila, standarde učnih sredstev, programe za prostovoljne dejavnosti, okvirne delovne načrte, dosjeje, teste in druga sredstva za spremljanje učencev in njihovega dela. Posebej je bilo v referatu obdelano vprašanje preobremenjenosti učencev osnovne šole. S tem v zvezi naštevajo avtorji naslednje možne rešitve: — ukinitev ali omejitev vseh oblik šolskih dejavnosti izven -ednega pouka; — diferenciacijo učnih načrtov m razredov v osnovni šoli po sposobnosti učencev; — nadrobno izdelavo učnih načinov (za vsak predmet); — programirani pouk; — uporabo izobrazbenih standardov, in sicer za vsako šolo, vsak razred in vsak predmet. Od vseh teh možnosti so se avtorji uvodnega referata odločili predvsem za obdelavo in rabo izobrazbenih standardov kot tistih meril, ki bi lahko v sedanjih razmerah v največji meri pripomogle k zmanjšanju prevelike obremenjenosti učencev. Izobrazbeni standardi ne vsebujejo opisov učnih enot, temveč določajo, kakšen naj bo obseg in globina znanja, stopnja spretnosti in privajenosti ter način mišljenja, ki ga moramo doseči pri vsakem učencu. Gre torej za tisto količino učne snovi, ki jo odmerimo kot minimalni fond kulturnih dobrin, ki ga mora učenec prisvojiti in ki je hkrati temelj za nadaljnje izobraževanje in oblikovanje njegove osebnosti. Pri izdelavi standardov bi moralo biti osnovno izhodišče vzgojni smoter naše družbe ob upoštevanju psihofizičnih zmogljivosti učencev na določeni stopnji. Izobrazbeni standardi naj bi tudi prispevali k racionalizaciji in' modernizaciji pouka, s čimer bi omogočili uspešnejše vzgojno delo ter ustvarjalnost učitelja in učenca. 'Avtorji uvodnega referata so predlagali skupne dogovore in so- delovanje pri oblikovanju izobrazbenih standardov, ki bi jih eksperimentalno preverjene postopoma uvajali v prakso za vsak razred in predmet posebej. S tem bi torej gradili učne načrte od spodaj navzgor in ne tako kot doslej, ko so prosvetni organi posameznih republik morali izdelati te dokumente na podlagi zveznih okvirov. Pri izdelavi izobrazbenih standardov naj bi sodelovale skupnosti osnovnih šol, strokovne službe ter znanstveni delavci. Uvodni referat je dopolnjevalo preko 60 ' udeležencev simpozija, ki so s koreferati, informacijami in diskusijami prispevali k razčiščevanju ter poglobitvi posameznih vprašanj. S pozornosjo so bili sprejeti koreferati Ivana Leke o splošnem konceptu osnovne šole, dr. Nikole Potkonjaka o nekaterih problemih realizacije notranje strukture osnovne šole, dr. Ljubomira Krnete o problemih nadaljnje izpopolnitve koncepta enotne šole, dr. Vilka Svajcera o izobrazbenih standardih in pedagoškem izobraževanju, Gabora Janošija o racionalizaciji pouka v šolah narodno- sti. dr. Mihajla Palova o ©gle<3nlli šolah, Divne Mirkovič-Lebl d samoupravljanju učencev, Ivice Podgorskega o odnosu družbe do osnovne šole, Davida Gaona o problemih obveznega šolanja v SR BiH, Bosiljke Jugovič o modernizaciji učnih načrtov; udeleženci simpozija iz Slovenije so poročali o nekaterih perečih problemih naše osnovne šole. Tako je Miro Lužnik razpravljal o problemu diferenciacije v osnovni šoli, dr. Franc Pediček o pedagoškem svetovanju. Milan Adamič o intelektualno podpoprečno razvitih učencev v osnovni šoli in Siskt Marion o osipanju učencev v procesu realizacije reforme osnovne šole. Skupina sodelavcev pedagoškega inštituta SR Srbije pa je posredovala rezultate raziskovalnega dela nekaterih didaktičnih problemov pouka v osnovni šoli. Udeleženci simpozija so bili enotni v stališču, da je za nadalj-nji razvoj in modernizacijo osnovne šole potrebno: 1. povečati materialno in organizacijsko pomoč šolam zlasti. na gospodarsko nerazvitih območjih; (Nadaljevanje na 2. strani) KORAK NAZAJ? Področje izobraževanja in vzgoje doživlja v zadnjem obdobju določene poskuse sistemskega urejanja, hkrati pa se spreminja tisto, kar je bilo doslej s posebnimi zakoni že nekako urejeno. Vsa dosedanja prizadevanja sistemskega urejanja področja izobraževanja in vzgoje so težila tudi k veflno večji utrditvi družbenega ter samoupravnega procesa v tej dejavnosti. Kljub nemajhnim napakam ter začetniškim težavam v razvoju samouprave v vzgojno-izobraževalni dejavnosti lahko trdimo, da je samouprava tudi na tem področju postala stvarnost in da mimo te stvarnosti danes ne motemo več. Prav tako tudi ne moremo opustiti tistih spoznanj in uspehov, do katerih je samouprava doslej prišla. Kljub takšnemu stanju v razvoju samouprave v vzgojno-izoiraževalni dejavnosti — ki vsekakor teži k novi kvaliteti — pa moramo priznati, da so se pri nas pojavile prav sedaj določene težnje po omejevanju vloge družbe ter delovnih organizacij vzgojno-izobraževalnrh zavodov na področju vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Takšen poskus koraka nazaj . nedvomno predstavljajo določena stališča predlogov zakonov o spremembi in dopolnitvi, zakona o prosvetno-pedagoški službi ter zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o osnovni šoli. Naj kar takoj poudarim, da ne mislim pri tem vseh pozitivnih teženj, ki so botrovale nastanku teh dveh predlogov, označiti kot nepotrebnih in morda celo konservativnih v razvoju samo-upravne prakse; dotakniti se želim le nekaterih vprašanj, ki ' zadevajo organizacijo posamezne dejavnosti. Precej široka razlaga vloge prosvetno-pedagoške službe o tem, da sedanja organizacija službi ni dajala pristojnosti, kot bi jih le-ta morala imeti, je bila vsekakor prepričljiva. O prihodnji vlogi prosvetno-pedagoške službe in njenih pristojnostih menda ni treba dvomiti, da pomenijo napredek v nadaljnjem razvoju vzgojno-izobraže-valnega sistema. Vedeti pa tudi moramo, da njene sedanje napake in morda tudi zakonsko neopredeljene pristojnosti in prava vloga vsekakor niso posledica precej širokega družbenega ter samoupravnega vpliva v tej službi, ki s sedanjimi predlogi praktično v celoti izginja. Resnično nastaja vprašanje, če je prav, da iz dokaj široko družbeno in samoupravno organizirane dejavnosti preidemo na državno upravni organ. Postopna deetatizacija vzgoje ter izobraževanja. ki naj bi se zrcalila v vednd večji vlogi samoupravnih skupnosti, asociacij delovnih organizacij ter delovnih organizacij samih, lahko takšno novo vlogo neke dejavnosti pojmuje samo kot korak k ponovnemu podržavljenju določene panoge. Zdi se mi, da tp ni v soglasju z osnovnimi samoupravnimi prizadevanji. Nikjer ni podane prepričljive razlage, v čem je prednost organizacije prosvetno-pedagoške službe kot republiškega upravnega zavoda in ne samoupravnega zavoda, kar je bila doslej. Brez jasno opredeljene prednosti republiške upravne ustanove bi se vsekakor lahko opredeljevali le za republiški zavod, organiziran po samoupravnih načelih, do katerega pa mora seveda imeti republika svoje pristojnosti. Slabost sedanje organizacije namreč ni bila zaradi samoupravne sheme: organiziranja; vzroki so bili povsem drugje. Podoben odmik od sedanje samoupravne prakse predstavlja 12. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki pravi: "Ravnatelja osnovne šole imenuje in razrešuje ustanovitelj osnovne šole, potem ko dobi mnenje sveta šale in pristojnega organa prosvetno-pedagoške službe«. Kaj to pomeni? Svet šole, ki je doslej imenoval ravnatelja zavoda, lahko po novem da le še svoje mnenje, za katerega pa seveda ni nujno, da ga kdo upošteva. Podobno je z mnenjem prosvetno-pedagoške službe. Ali ne pomeni to popolnega preziranja sedanje samoupravne prakse zavodov in zanikanja strokovnega organa, ki bi resnično lahko imel neposrednejšo vlogo? Vpliv družbe se ne izraža le v postavljanju ravnatelja šole, temveč še mora pokazati vsekakor na drug način. Ravnatelji sami želijo, naj jim dajo zaupanje kolektivi, ne pa nekdo tretji, ki pozna precej manj razmere v delovni organizaciji in njeno vlogo. Vsa dosedanja postavljanja in določanje posameznikov za določena delovna mesta — pa čeprav pod načelom samouprave — so imela ponavadi več negativnih posledic kot pozitivnih. Omenjena dva primera bi bila vsekakor laže sprejemljiva, če ne bi nastala na že vsaj delno utrjeni samoupravni poti, katero bi bilo treba le razvijati in izpopolnjevati, nikakor pa ne kratko in malo odpraviti. Tak način spremembe nečesa, ki ni utemeljen s prepričljivo razlago. da uvaja namesto slabšega boljše, pomeni korak nazaj v razvijanju samoupravnih odnosov na področju vzgojno-iz-obraževalne dejavnosti. Z. P. St. S Jugoslovanski simpozij o osnovni šoli (Nadaljevanje s 1. strni) 2. razvijati zavode za piredšol-eko vzgojo in omogočiti podaljšano bivanje čim večjemu številu učencev, kar bo prispevalo k bolj enotnim pogojem učenja; 3. posodobiti strokovno-peda-goSko usposobljenost učnega kadra ter njegovo usmerjenost; 4. krepiti, modernizirati in dopolnjevati vzgojno-izobraževalno vsebino osnovne‘šole, izobraževalne zahteve naj se omejijo in zmanjšajo tako, da bodo predstavljale realno osnovo za uspešno delo šole; uvajati je treba sodobne didaktične koncepte, ki bodo ustrezali potrebam vzgoje in izobraževanja; razvijati permanentno izobraževanje za življenje ih - delo, ki naj vključuje tudi vzgojo za samoupravljanje; 5. posebej je potrebno omogočiti, da osnovne šole prek tehnične vzgoje, (prostovoljnih dejavnosti in šolskih zadrug pripravljajo učence za življenje in delo. Udeleženci posvetovanja se niso strinjali s predlogi, ki se pojavljajo zadnja leta v nekaterih krogih naših gospodarstvenikov, a prav tako šolnikov, da se osnovna šola na podeželju usmeri predvsem h kmetijstvu. Te zahteve se lahko izpolnijo le pri tehničnem pouku, v okviru (prostovoljnih dejavnosti, zlasti pa v dobro organiziranih šolsikdh zadrugah, ki jim je potrebno v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Na simpoziju so bila izražena različna stališča glede na sedanje izvajanje (pouka spoznavanja narave in spoznavanje Dokončen sklep ni bil Udeleženci so sodili, da je potreb no obe predmetna področji reševati kompleksno, v skladu z obravnavo celotne vzgojno-izobra-ževalne vsebine osnovne šole, oziroma s pripravo izobrazbenih standardov. Simpozij o osnovni šoli je opravil nalogo, ki si jo je zastavil. Prikazal je sedanjo stopnjo razvoja in pereča vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z osnovno šolo. Prav tako je nakazal tudi naloge in probleme, ki jih bo potrebno v prihodnje reševati, da bi dosegli smotre osnovne šole. Simpozij je odprl vrsto vprašanj, o katerih bo treba posebej razpravljati na medrepubliških posvetovanjih. Poglavitno nalogo pa bodo morale opraviti strokovne službe in znanstveni zavodi, ki bodo morali proučevati posamezna vprašanja in izsledke neposredno posredovati naši pedagoški praksi. Sikst M ari on S SEJE PROSVETNO KULTURNEGA ZBORA SKUPŠČINE SRS Visoko šolstvo je dobilo zakon Številne razprave, ki so trajale skoraj štiri leta, so do- za financiranje vzgojnoizobraže-končno izoblikovale ustrezen zakon o visokem šolstvu. 'Na valne dejavnosti v 1969. letu, ki svoji zadnji seji (10. marca) sta republiški in prosvetno- jih je predložila slovenski skup-kulturni zbor na ločenih sejah zakon tudi sprejela. Sele sedaj ščini republiška izobraževalna bodo lahko fakultete oziroma visokošolski zavodi uredili skupnost, je prosvetno-kulturni svoje statute po zakonitih določilih in jih dali v potrditev.._zbor soglasno sprejel..Več besed pa je bilo o sklepih o merilih in skupščinskih sklepov o racionali--.pogojih za zagotavljanje posebnih-zaciji vzgoje in izobraževanja — (dopolnilnih sredstev temeljnim predvsem naslednja vprašanja: Izobraževalnim skupnostim v 1969. kaj bo s prostori te višje šole, letu. Poslanci so ta merila precej kaj bo.z,opremo in kam z ljudmi? ostro grajali, češ .da so nepre-Na to je'..opozoril član republi- .cižna, brez ustreznih številčnih i—l 1.: T Tl . •__• T-l_XT 7 -1^1 + •?/-»v. O V. n DEJAVNOST SINDIKATA Dobršen del razprave so poslanci prosvetnokulturnega zbora druzbetno-idejno posvetili osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno pedagoški službi. Kljub temu da so dosedanje raz- Katalog nekaterih osnov in meril za vrednotenje dela v družbenih dejavnostih prave pokazale, da razpravljale! škega. IS. dri Vladimir Bračič.-V podatkov in. sestavljena na. hitro, soglašajo z vsebino predloženega šoli .so bili. zaposleni najkvalitet- Dejstvo, da tudi letos ne bodovolj osnutka, predvsem z njegovimi nejši zobozdravstveni delavci;, ali 'denarja za dopolnjevanje sred-težhjami in osnovnimi izhodišči, jih bo naša zobozdravstvena .služ- -*— +' so poslanci ponovno opozarjali na ba pripravljena sprejeti? Za .sedaj namreč še ni natančno izdelanega koncepta, problem pa je vsekakor treba rešiti na ustrezen način: humano in obenem čim c« ji. _____™ bolj racionalno, da bodo bogata .--------------- „ . . , dagoške svetovalce tako zaostrene vložena .sredstva in sposobni 1-ju- republiške izobraževalne sktipno- dje kar najbolje služili družbi, sti Ludvika Zajca,' da tudi s tem O tem bodo razpravljali še zobo- denarjem ne bo mogoče doseči zdravstveni delavci, prizadeti in minimalnih osebnih dohodkov, tisti, ki so. dah denar za to šolo, predvidenih v sahacijSkem -nazadnje besedo o tem pa bo po- Črtu, saj manjka po vseh teh vedal izvršni, svet potem, ko bo seštevkih republiški ižobraževal-našel najustreznejšo rešitev. ni skupnosti še 3 odstotke ^de- naslednje probleme: — ali naj obvelja načelo reelekcije tudi za pedagoške svetovalce, — ali je prav, da imamo za pe- za štev temeljnim ' izobraževalnim skupnostim, je spreva ,omilil sprejeti sklep, da bo dala slovenska skupščina republiški izobraževalni skupnosti v ta namen do 5 milijonov dodatnih sredstev. Presenetila pa je izjava predsednika pogoje (desetletna prakša), ali pa jih je mogoče ublažiti; — kakšen naj bo status novega zavoda (samoupravni ali upravni zavod)? Ob pretehtavanju pozitivnih (odprtost svetovalskega poklica, izbira najboljših kadrov) in negativnih plati reelekcije (strah pred Vključevanjem v to službo, negotovost, težko opravljanje nadzorne funkcije) se je večina poslancev odločila vendarle za mnenje, da je reelekcija svetovalcev potrebna. Glede na pomen svetovalske službe upoštevaje, da mora biti tisti, ki opravlja svetovalsko delo, tudi izvrsten strokovnjak — je večina poslancev sprva menila, da je desetletna praksa kot pogoj za sprejem v svetovalsko službo nuj-družbe. nost. Po načelu, da izjeme po-sprejet. trjujejo pravilo, so ob tem sprejeli tudi možnost, da lahko postane pedagoški delavec, ki ima izredne sposobnosti in ki se je tudi v praksi izredno uveljavil, svetovalec tudi po petih letih. V podrobni razpravi smo slišali še razne pripombe o tem, kakšen naj bo status novega zavoda in kakšno njegovo financiranje. Poslanci so »glasovali« za upravni zavod, ki naj bi ga financirali iz republiškega proračuna. Ob razmišljanju poslancev o tem, ali naj bo prihodnji zavod za prosvetno pedagoško službo samoupraven ali upraven, je predsednik prosvetno-kulturnega zbora Sklep o enotnih osnovah meril narja. (Nadaljevanje) PRETIRANE t) RAVNILOVSKE v '■ /TEŽNJE' ' Uravnilovka je socialna ten- - denesf, ki želi pod/plaščem »so- = ciali-stične enakosti«, enake izo- brazde; enakega poklica, enakih življenjskih: "stroškov,/' enakih življenjskih: potreb in z-drugimi takimi-parolami doseči :čim več- ■ jo' »enakosti-osebnih dohodkov. - Uravnilovka :v delitvi' dohodka je odpor proti diferenciaciji na podlagi razlik -v pomenu, za- ■ h te vn osti, obsegu in kvaliteti opravljenega dela.Njem vpliv čutimo tudi v družbenih dejav-nostih in v državnih organih. Izraža se npr.- v majhnih razponih osebnih dohodkov, to je v vrednosti delovnih mest in obračunih uspešnosti dela. Na take Miloš Poljanšek poudaril: — Pro- Diplome strojnim tehnikom sta 'podelila direktor Tehniške šole za strojno stroko dipl. ing. Jože Suvo- KOPER: Srečanje izrednih študentov PA svetno pedagoška služba je od visna predvsem od ljudi in ne od dileme, ali je to upravna ali samoupravna služba. Ce pa je ta naloga jasno postavljena, potem gre samo za vprašanje, katera od teh organizacijskih oblik je najustreznejša in katera močneje zagotavlja delovanje prosvetno pedagoške službe. Po glasovanju je zbor sprejel osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prosvetno pedagoški službi, predlog tega zakona pa bo pripravil odbor republiškega zbora za prosveto in kulturo. rov in pomočnik direktorja prof. Jože Kelnarič LOŽ: Novi tehniki in inženirji v Kovinoplastiki Tehniška šola za strojno stro- bi po stopnii 40 V. zbrali «6.500 N-din ---------- ~ 1 Tudi po stopnji 40.°/p od občinskega Prijetno presenečeni smo si segali v roke izredni študentje pedagoške akademije s koprskega območja 8. februarja v Kopru. Srečanje je organizirala Temeljna izobraževalna skupnost za obalno območje in občinske skupščine naših treh občin. Slovenski kulturni praznik je dal našemu srečanju slovesnejši prizvok. Izredni študentje predmetnih skupin in razrednega pouka smo v prijetnem razgovoru obudili spomine na vsa leta študija, ki so nam nalagala poleg odgovornega učnovzgojnega dela še težo prostovoljnega študija. Pred petimi leti nas je bilo v Kopru mnogo, ki smo se odločili,, da bomo z žrtvovanjem svojega prostega časa poglobili in obogatili svoje znanje na PA in tako izboljšali svoje delo. Pet let intenzivnega, dela, šola, izvenšol-sko udejstvovanje, družina itn. Spomnili smo se sobotnih popoldnevov in nedelj, ki smo jih presedeli na predavanjih, počitniških dni in neštetih večernih ur, ki smo jih namenili študiju, žrtev in samoodpovedi, ki so spremljale naše izobraževanje tudi v neurejenih . razmerah. Hvaležno smo se spominjali profesorjev PA, ki so požrtvovalno posvečali svoj dragoceni čas in nam posredovali nova spoznanja in dognanja. Ob toplih besedah predsednikov občine in TIS smo čutili zahvalo in priznanje za vse. kar smo naredili in vzpodbudo za kulturno-pedagoško de--lo, ki je pred nami. Čutili smo, da bo drobna knjižica izpod peresa našega največjega pesnika, Krst pri Savici, poseben dar TIS vsakemu povabljencu, plemenitila naše pedagoško poslanstvo. ko Ljubljana in Višja šola za organizacijo dela v Kranju sta pred nedavnim podelili diplome šestim dopisnikom in štirim izrednim slušateljem iz tovarne Kovinoplastika v Ložu, ki so končali šolanje na teh šolah. Zato da bi izboljšali kadrovski sestav, je kolektiv loške Ko- in VIŠJA STOMATOLOŠKA ŠOLA V MARIBORU UKINJENA — IN KAJ SEDAJ? Po predlogu republiškega IS so osnutek zakona o prenehanju . višje stomatološke šole v Ma- vinaplastike naprosil Dopisno riboni obravnavali po skrajša- tehniško šoto ^strojno sbxi^ov Ljubljani, naj ustanovi oddelek Dopisne tehniške šole strojne stroke. Kljub veliki odgovorna-sti in težki nalogi sta vodstvo in profesorski zbor Tehniške šole za strojno stroko pristala, da bodo: v Ložu ustanovili oddelek Do--zoDozaravstvenega Kaara m po- tehniške šoie strojne stnti stavlja zahtevo visoke medicin- ^sn^da ob možni seJminarski ske znanosti, ces naj to področje prometnega davka od prometa blaga na drobno se predvideva dohodek v isti višini kot lani, to je 1,991.300 N-din. Z vsoto, ki bi jo dobili iz vseh treh omenjenih virov, bi pokrili vse predvidene potrebe. Pripravljen je tudi predlog, naj bi — zato, ker je letos namenjenih nekaj več sredstev za šolstvo — investicije za nadaljnjo gradnjo šole v Kranjski gori v znesku 400.000' N-din prevzela Temeljna izobraževalna skupnost. B. BLENKUS nem postopku. Po mnenju poslanca Zvoneta Cajnka so razlogi za ukinitev taki, da ne zagotavljajo najlažje odločitve. Medtem ko pojasnjuje prva stališče razloge za ukinitev s presežkom zobozdravstvenega kadra in po- obvladujejo samo visoko kvalifi- podpori. Medtem ko se je cfb ustanovitvi CERKNICA: Tekmovanje za bralno značko Po vseh šojah - cerkniške ob-bralno euu.ii .»u ^ je u- eine tekmujejo učenci za vpisalo v to šolo 28- AJ,. , „ cirani kadri, trdita prizadeta šola ^la“”e“V-ihVCpreieloTetw tii# :značko mladinskega pisatelja in združenje mariborskih visoko- ^ je ’ Napo3r in požrtvo- Frana Milčinskega šolskih zavodov nasprotno, namreč: da o presežku zobozdravstvenega kadra za sedaj ne moremo govoriti in da je ob ustrezni organizaciji zobozdravstvene službe mogoče prav dobro uporabiti tudi profil dentista. Glasovanje za ali proti je torej zgolj formalnost. Sola je praktično že ukinjena, saj ne dobiva več denarja za vpis v prvi letnik. Ob ukinitvi se postavljajo — prav tako v zvezi z uresničevanjem (rodil se je SS5L’1S?^X5Sr?SS v Ljubljani nam ilustrira nasledi nato Pa bodo približno 200 ucen-nji podatek: v tem času je bilo cem razdelili bralne značke. Ob opravljenih 1288 seminarskih pre- sklepu tekmovanja, 24. maja, bo-davateljskih ur in 293 potovanj iz do pripravili, značkarji v domu Ljubljane. Zato se kolektiv Ko- kulture v Starem, trgu pri Lo-vinoplastike zahvaljuje vodstvu žu kulturno prireditev s sreča-in profesorjem omenjene šole in njem nekaterih znanih pisateljev jih prosi za nadaljnjo pomoč. . in pesnikov. Tako bodo povabili Diplomo Višje šole za organi- med drugim tudi Frana Milčin-zacijo dela v Kranju so prejeji skega-Ježka, Toneta Seliškarja, štirje izredni slušatelji iz loške Toneta Pavčka, Maričko Žnidar-Kovinoplastike. Ti so morali obi- šičevo in Matevža Haceta. Na pri-skovati seminarje v Cerknici in reditvi bo sodeloval tudi moški Ljubljani, izpite pa so opravljali, pevski zbor »Svobode« Loška do-v Kranju. Tako so si v dobrih iina. Ob tej priložnosti bo potreb letih pridobili naziv inže- deiiia krajevna konferenca SZDL večletnim zaslužnim delavcem spominske plakete,, Frana Milčinskega. za delo na področju kulturne dejavnosti v Loški dolini. Slavko Berglez nirja organizacije dela. S. Berglez S srečanja koprskih izrednih študentov Pedagoške akademije JESENICE: Več denarja za šolstvo Na 20. skupni seji obeh zbordv skupščine občine Jesenice so obravnavali med drugim tudi predlog odloka o določitvi stopenj z? financiranje temeljne izobraževalne skupnosti v tem letu. Svet za družbeni načet in finance, ki je o tem že razpravljal 20. | februarja, je zavzel stališče, naj bi le-k tos za kritje potreb Temeljne izobraževalne skupnosti namenili 7,735.312 N-dinarjev.. Zato da bi zbrali ta denar, bo treba predpisati 2,fi3-odstotni prispevek od'osebnega dohodka iz delovnega razmerja; • tako bi dobili S.237.R12 NT-Hin. od osebnega dohodka Naročnikom in sodelavcem Današnja številka »Prosvetnega tielavca« je izšla z enoteden-;ko zainudo — zaradi tehnični! razlogov. Prihodnja številka b<, izšla čez en teden — 27. marca, potem bo list izhajal, spet redno štirinajstdnevno. težnje moramo biti še posebej pozorni sedaj, ko se postopoma ureja materialni položaj posameznih dejavnosti (npr. šolstva), da ne bi na višji ravni ohranjali ali celo še poslabševali dosedanjih neustreznih razmerij. Napačno tolmačenje izobrazbe in delovnih izkušenj kot podlago za delitev dohodka Izobrazba določene stopnje in smeri je skladno z zahtevami delovnega mesta vsakemu delavcu nujno potrebna kot prvi pogoj za dobro opravljanje kvalificiranega dela. Primeri, da nekdo brez zahtevane izobrazbe dobro opravlja svoje delo, sicer obstajajo, vendar jih je treba šteti za izjeme. Zato je normal-np, da čedalje odločneje zahtevamo potrebno izobrazbo (npr. zakonske določbe o izobrazbi učiteljev, zdravstvenih delavcev, upravnih in pravosodnih delavcev itd.). Toda kljub takemu usodnamu' le in druge vzgojno izobraževalne institucije razpisati v redne*11 razpisnem roku. Pošljite na naslov »Prosvetnega delavca« (ali lahko tudi sf' kretariatu SRS za prosveto 1,1 kulturo) razpise, ki jih želite ob' javiti — DO 29. MARCA t. !• * oznako; ZA REDNI RAZPIS. REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVN OSTI Stališča pododbora za šolstvo RO sindikata delavcev družbenih dejavnosti O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH zakona o prosvetno pedagoški službi > si V‘v v V* it p " ... ...... Jf ^ t| 7 * I.I Pododbor za šolstvo republiškega odbora Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije je razpravljal o osnutku zakona o spremembah zakona o prosvetno-pedagoški službi in pri tem soglašal, da je PPS eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki lahko bistveno prispevajo k napredku in izboljšanju vzgojno-izobra-ževalnega dela. Zato mora biti ta služba organizirana tako, da bo res v polni meri lahko pripo-niogla k uresničevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev. Po mnenju pododbora moramo vzroke za mnogokrat premajhno učinkovitost prosvetno-Pedagoške službe iskati v njeni Prešibki strokovni ravni, ki pa je odločilnega pomena pri strokovni pomoči, svetovanju in končno tudi nadzoru; nadalje v preveliki razdrobljenosti in v njenem nestabilnem materialnem Položaju. Nikakor pa ni mogoče krivde za delno neučinkovitost Pripisovati samoupravni zasnovi te službe. Zato problema družbene ustreznosti in učinkovitosti PPS ni mogoče reševati s tem, da bi jo spremenili v upravni zavod in poudarili njeno nadzorno vlogo. Delo v taki službi bi bilo za dobre strokovnjake-sveto-valce še manj privlačno, kot je doslej, tako da bi še naprej ostalo pereče kadrovsko vprašanje službe; poleg tega pa je tudi za učitelja klasični nadzor neučinkovit, saj v bistvu onemogoča pristno sodelovanje med svetovalcem in učiteljem. Pododbor se zaveda, da je treba v šolah bolj skrbeti za kvalitetno in odgovorno vzgojno-izobraževalno delo slehernega učitelja in da je treba proti takim učiteljem, ki strokovno, družbeno in moralno ne ustrezajo, ostreje ukrepati kot doslej in jih v skrajnih primernih tudi izločiti iz kolektiva. Toda PPS tudi s predlagano novelo zakona v resnici ne bi dobila pristojnosti, ki bi ji omogočile učinkovitejše ukrepanje v tej smeri. Odločitev o ukrepih proti posamezniku naj bi ostala — kar je po mnenju pododbora edino pravilno — v rokah delovne skupnosti. Izhod moramo torej iskati v krepitvi KAJ PIŠEJO DRUGI »Komunist«, 12. febr. 1969 Kaznovani dialog Zgodilo se je na neki srednji šoli na Primorskem. Pri pouku filozofije. Profesor je najprej razložil snov, povedal svoja stališča o obravnavanem filozofskem vprašanju in po-ttej pozval razred, naj v diskusiji pove svoje mnenju o tem, kar so slišali. Filozofija — kraljica razmišljanj, razprav in polemik, je spodbudila tudi enega od dijakov, ki pa je o teh filozofskih vprašanjih sodil drugače, kot je učil profesor. Da, celo preveč drugače, da bi bilo še zaželeno za nedotakljivo udobje profesorjeve vsezveličavne resnice. Sprožila se je filozofska polemika, mikavna za razred, neprijetna za profesorja, ki očitno ni preveč vajen Nalogov, različnih mnenj, pluralizma in — kot kaže — tudi strpnosti. Profesorju je to šlo na živce, zgubil je pedagoško razsodnost, zgu-bil je filozofovo modrost (pri dijakih je bržkone izgubil še marsikaj), zakaj dijakovo nesoglasje o fizof-skem vprašanju je označil kot disciplinski prekršek. Dijak se je »pregrešil« v lepem vedenju in kdo ve e v čem; užaljeni profesor je nam-reč zahteval od profesorskega zbora, da mu njegov neubogljivi dijaški fi-^zofski nasprotnik »plača« vsaj ta-0’ da se mu zniža odlična ocena iz vedenja na pozornost vzbujajočo šti-rico. To se je tudi zgodilo. Vendar pa so bili šolniki neenotni glede tega, ali gre v tem primeru za pedagoški prekršek ali ne. Končno so prevladali glasovi konformistov in varuhov staroveške pedagoške zahteve, da mora biti učenec v vsem poslušen učitelju. Tudi v filozofskem nauku. Poraženi so bili tisti, Id so pravilno doumeli novi čas, ki začenja počasi (in prepočasi!) vdirati tudi v naše šole in vzgojo. Mladina, njen revolt, samostojnost pri opredeljevanju, odprtost navzven, dialog, samoupravljanje, prepričevanje — in kar je še pojmov, ki jim v naši družbi želimo vdahniti življenjsko resničnost. Sami pojmi, ki tudi prizadetemu profesorju niso tuji. Učil se je o njih in sedaj on uči druge o tem; njegovo politično prepričanje in družbena uveljavitev bi mu tudi morala pomagati, da bi jih bolje razumel. Namreč razumel bolje tudi — v življenju. Drobcen utrinek, zdaj z neke šole na Primorskem, zdaj od kod drugod. Dogodek, ki priča, da se v življenju, v družbi, v nas ljudeh in posamezniku nenehno bijeta staro in novo, včerajšnje in jutrišnje, dobro in bolje. Ali podpremo komunisti zmeraj naprednejšo stran? odgovornosti samoupravnih organov izobraževalnih zavodov in v povečani skrbi ter tesnejšem povezovanju družbenega okolja (zlasti družbenih in političnih organizacij) s šolo. V zvezi z uresničevanjem odgovornosti pa se postavlja vprašanje sankcij in ustreznih pristojnosti izobraževalnih skupnosti in upravnih organov. Današnja šola potrebuje strokovno službo, ki bo z močjo argumentov vplivala na odločitve šole in dejavnikov izven nje (izobraževalne skupnosti, družbeno-nolitične skupnosti) o kadrovski zasedbi, obenem pa z nasveti pomagala pri zviševanju strokovne ravni učiteljev. Takšno svojo funkcijo bi prosvetno-pedagoška služba po mnenju pododbora najbolje lahko opravljala kot enoten in samostojen republiški zavod, s čimer bi bila — tako kot pravilno predlaga novela — zagotovljena programska in metodološka enotnost službe. Vloga izobraževalnih skupnosti pri uravnavanju razmerij na področju izobraževanja in nujna potreba teh skupnosti, da delo vzgojno-izobraževalnih zavodov vrednotijo tudi po kvaliteti, zahteva, da jim je na razpolago strokovna ocena ustreznih strokovnih služb. Pri nas je to lahko le prosvetno-pedagoška služba in zato je smotrno, da se prosvetno-pedagoška služba s svojo dejavnostjo neposredno povezuje z izobraževalno skupnostjo, ker je leta zaradi svoje funkcije in odgovornosti na vzgojno-izobraže-valnem področju zainteresirana za največje možne uspehe vzgojno-izobraževalnih zavodov, hkra- MMmgO ti pa tudi najbolj neposredno zainteresirana za čimbolj učinkovito strokovno pedagoško službo. Glede na to bi bilo bolje sedanji zakon o prosvetno-pedagoški službi novelirati tako, da bi bila PPS čim tesneje povezana z izobraževalno skupnostjo in da bi bil zelo nedvoumno opredeljen odnos med izobraževalno skupnostjo in prosvetno-pedagoško službo, njuno sodelovanje in odgovornost za uspešen razvoj vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti v republiki. Pododbor je menil, da zaostritev pogojev za pedagoške svetovalce, ki jih predlaga novela, vodi k zviševanju strokovne ravni prosvetno-pedagoške službe. Prav tako je podprl predlagani način ukrepanja, ko svetovalec ugotovi nepravilnosti v vzgojno-izobraževalnem zavodu in neustrezno kvaliteto dela šole ali posameznih učiteljev. Pododbor za šolstvo ROSDDD Slovenije torej meni, da s predlagano spremembo statusa PPS iz samoupravno organizirane strokovno-svetovalne službe v upravni zavod niso dana zadostna zagotovila, da bi strokovnost in učinkovitost pedagoške službe okrepili. Posebej je pododbor proti predlaganemu načinu imenovanja predstojnikov delovnih enot, za katere ni predviden niti javni razpis, in proti absolutnim pooblastilom direktorja glede kadrovske politike in dela pedagoške službe. Zavzema pa se za enoten samostojni republiški zavod, za financiranje po Republiški izobraževalni skupnosti na podlagi programa in za ukrepe, ki naj resnično zagotovijo zboljšanje kadrovske sestave v PPS. % v v —......asaiai.. Marij Pregelj »Krik« — litografija — 1963 , Med dragocenimi razstavami, ki jih je priredila Moderna galerija v Ljubljani, zavzema vidno mesto tudi retrospektivna razstava Marija Preglja. Tako je znova prišla do izraza bogata svojina Pregljeve slikarske eruptivnosti, njegova grafična polnokrvnost. Po svojem modernem izrazu in žlahtni vsebini je treba Marija Preglja uvrstiti med vrh sodobnih oblikovalcev ne le na slovenskem umetniškem območju. Retrospektiva pa potrjuje rast umetnikovih slogovnih prvin in miselne kristalizacije, ki je izoblikovala proti koncu Pregljevega življenja slikarja in grafika, zraščenega s sodobnim prostorom in časom, ki je znal filozofsko odraziti podobo sveta in življenjskih vprašanj. Tudi litografija »Krik« je ena izmed neprisiljeno dramatičnih stvaritev, kjer ni težko prepoznati umetnikove angažirane prizadetosti in prilagajoče vsebine časa. Kakor so Pregljeve ilustracije za mladinska dela imenitni dosežki, pa so slogovno zavoljo zahtevnosti bližje odraslemu kot mladini, tem bolj, ker jih preveva teža in zahtevna resnobnost. Pisma b ralcev Učila izdelujejo v Idriji Pojasnilo obrtnega podjetja »Učila« Idrija Zelo smo se začudili članku, objavljenem v vašem časopisu pod naslovom KDO NAJ PRI NAS IZDELUJE UČILA? in podnaslovom ZAKAJ NIMAMO PODJETJA ZA IZDELAVO UClL. Iz članka je razumeti, da niti republiški sekretariat za prosveto in kulturo niti šole niti vaše uredništvo ne ve, da obstaja v Sloveniji podjetje za proizvodnjo učil, čeravno so v vseh katalogih označeni izdelki z oznako Ul. V štirih letih obstoja smo izdelali toliko različnih učil, da jih ima zagotovo vsaka naša šola nekaj. Ne moremo razumeti, da ni sekretariat napotil k nam ali na naše združenje avtorja članka tovariša Rutarja, saj dobro vedo, da imamo v naši republiki poslovno združenje proizvajalcev učil in šolske opreme z imenom Indu-strodidacta in da združenje ne more obstajati brez članov oziroma proizvajalcev. Če bi malo prelistali vaš časopis, bi našli obvestilo, da je podjetje za izdelavo in popravilo učil »Učila« Idrija odprlo v Ljubljani servis za popravilo učil itd. Naše podjetje je med največ-jimd proizvajalci sodobnih učil v Jugoslaviji, mnogo učil pa izvažamo tudi v tujino. Avtorja omenjenega članka, tovariša Rutarja, vabimo, naj se zglasi v Idriji, kjer bomo zagotovo našli možnost za proizvodnjo učil, ki jih je sekretariat verificiral in priporočil. Dobrodošli so vsi avtorji učil, posebno pa še tisti, katerih učila so se v praksi uspešno uveljavila. »UČILA« Idrija Obisk športnih prireditev — športni dan? Zadnje čase prejemajo vodstva šol številna pismena priporočila, naj izkoristijo športni dan za ogled določene prireditve ali tekmovanja. Ravnatelji šol, ki radi ustrežejo, se ravnajo po teh okrožnicah in v skladu s tem tudi ukrepajo. V takih primerih morajo učenci prinesti v šolo še denar za prevoz in vstopnino. Starši, ki imajo več otrok v šolah, morajo zato kar globoko seči v žep. Kako je s tem v družinah z nizkimi osebnimi dohodki, si lahko predstavljamo. Ne glede na izdatke, ki jih imajo starši, se postavlja vprašanje smotra in vsebine športnih dni. Osnovni namen te oblike šolske telesne vzgoje je, da ob tej priložnosti aktiviramo slehernega učenca. Naj navedem nekaj izrazitih primerov izvajanja športnih dni. Na neki šoli imata -učitelja telesne vzgoje programirane vse športne dni tekočega šolskega leta. Prvi dan, v prvi polovici septembra, je namenjen plavanju, drugi — kolesarjenju in orientacijskemu pohodu ali jesenskemu krosu, tretji — streljanju z zračno puško, kegljanju in vajam na orodju, četrti — smučarskim disciplinam, drsanju in sankanju, peti — športnim igram (košarki, rokometu, nogometu, odbojki in še drugim) ter šesti — atletiki (tekom., štafetam, skokom, metom itn.). Zaradi take raznolikosti so lahko aktivno vključeni vedno vsi učenci šole (okrog 500). Seveda mora pri izvedbi pomagati celotni učiteljski zbor. Učenci razrednih skupnosti pa hkrati tekmujejo med seboj glede na število postavljenih ekip in doseženih točk na osnovi individualnih rezultatov. V takih oblikah se zrcali kakovost dela učiteljev telesne vzgoje. Mnogokje pa organizira vodstvo šole obisk športnih ali drugih prireditev. V takih primerih upravičeno postavljamo vprašanje, koliko je z ogledom neke telesnovzgojne dejavnosti že zadoščeno neposredni aktivnosti učencev? Ali ne predstavlja mladina v takih primerih največkrat Potemkinove vasi? S tem nočem reči, da si ne bi smeli učenci tu in tam ogledati smotrno izbranega tekmovanja, vendar taka praksa ne bi smela poslati pravilo. Podobno je, če učencem ob tej priložnosti predvajamo filme, čeprav so leti lahko fizkulturne vsebine. Niso niti redki primeri, ko gre učitelj z učenci le na krajši enourni sprehod in športni dav, je opravljen. Navedeni primeri že sami po sebi zahtevajo, da bi moral Zavod za šolstvo izdati točna navodila o izvajanju in vsebini športnih dni. Prav gotovo bi bila ta problematika zanimiva za Visoko šolo za telesno vzgojo, da bi jo študijsko obdelala ter izsledke in zaključke posredovala vsem, ki se ukvarjajo s šolstvom. LB SE NEKAJ MISLI O PROSVETNO PEDAGOŠKI SLUŽBI Položaj pedagoškega svetovalca včeraj in danes Vah n nekai časa spremljam ži-0sriutk razprave in polemike o Soški i zvakona o prosvetno-peda-n; r službi in o njeni predvideno orir8anizaciji> ki na-i bi odloč-manikiravila vse dosedanje po-g0 ii 0lv°sti in ji dala tako vlo-dobnirvf0nien’ k* bo ustrezal so-boiazrr botrGbam in zahtevam. V me » gledam na te proble- slei k"!'* osebno, sem vse ho-dai sv-1 sv°ie želje, da bi pove-se ie °ia mnenje, končno pa sem uPr «0Gil, ker menim, da sem Sai so„Cen naPisati nekaj pripomb, kinitvnnV-tej službi s kra.iš° Pre- Polem i ,2f od leta 1946- Ne bom vsakd0 'i ul z avt01’ji člankov, ker Tudi ni™ ko l30Ve svoje mnenje. 0rePričevpaKn ,narnena kogar koli Praviino atl’- “a ie m°Je mnenje Prenriu^i-sa^ ^udi mene niso vsi 1 rePriča ‘ a mene niso vsi »ali. Rad t Vff erJLklLs° o in r " v minulih dveli desetletjih. aPlSali -n , ^ inču. du delo jn bi 1® bežno orisal Pogoje pedagoških sveto-mmu"' hjarn* Jp° nesporazuma! Stri-Se- da je valce ne am sp ?lužbo i aa. 'i® Vaba pedagoško i.zPopoin;f-0rganVirat'i> kadrovsko io deiia ’’ Vsebino in organizaci-Zati sedali v sai mora ustre- da I* Vznnrpa'1113®^'' Boiim se le, h** klinu ledno z vsemi zahteva-!le bomo bredvidenim željam le terialne npjf 1 dati Potrebne ma-nekaj let > dlage in da bomo čez Ponovne uSotavljali nujnost kot d-anei 0r,’?a1nizaciie ter tako neni grmu lskaIi zaica v napač- Ni dvoma, da je višja strokovnost eden izmed pogojev za uspešno delo na vsakem delovnem mestu in je zato zahteva po ustrezni strokovni kvalifikaciji svetovalcev povsem upravičena. Nekoč — naj se sliši 'še tako romantično — je bil osnovni kriterij nekoliko drugačen in je obsegal predvsem naslednje: pripravljenost za sprejem kakršnih koli nalog, moralno-politične kvalitete, izkušnje, dotedanje delovne uspehe in podobno. Teh kriterijev tudi danes ne bomo zanemarili, videti pa je, da so postavljeni v »drugi plan«. Nekoč — pred dvajsetimi leti — je bilo seveda teže, ker nismo imeli dovolj kadrov, pa tudi delovna zakonodaja še ni bila tako demokratična. Ker so bile potrebe, je bil potreben dekret, torej ukaz, in temu smo se morali podrediti. Svetovalno delo je kmalu pokazalo, da bi bila višja strokovna izobrazba nujno potrebna, vprašanje pa je bilo, kako si jo pridobiti. Izredni študij je bil v takratnih pogojih zaradi prevelike obremenitve za svetovalca skoraj iluzoren, za redni študij pa je bil potreben študijski dopust. Na večino prošenj za tak dopust je sledil odgovor: »Kdo bo pa delal9 Menda vendar ne boš tak oportunist, mar ne razumeš naše situacije?« In smo jo razumeli! Ali ne bi mogel marsikdo od nas danes postaviti istega vprašanja v nasprotni relaciji: »Mar ne razu- mete naše situacije?« Kljub temu pa je bilo v teh letih le veliko strokovnega izpopolnjevanja: poleg individualnega študija in na raznih seminarjih smo se izpopolnjevali v vsakdanji praksi, žal pa to ni bilo sistematično in ker ni bilo v ustreznih šolskih okvirih, za vse to ni bilo formalne diplome in uradnega žiga. Vedno so bile žrtve in še bodo, kaj bi jadikovali! Danes bo vsekakor laže, ker ne bo dekretov, ampak prostovoljna odločitev in prijava na razpisano delovno mesto, torej tudi kasnejših očitkov o »žrtvah« ne bo moglo biti. Končno je danes tudi materialna stimulacija za to delo neprimerno boljša in bo tudi glede te postavke manj tveganja. Raje ne bom govoril, kako je bilo prva leta, saj je bila namesto stimulacije le zahteva po družbeni zavesti, razumevanju situacije in idealizmu. Svetovalsko delo zahteva celotno pedagoško osebnost Zares je nevzdržna primerjava za dvajset let nazaj. Prepričan sem, da bosta prihodnji dve desetletji relativno bolj umirjeni vsaj na tem področju in bo postalo svetovalno delo bolj vabljivo. Prav zabavno se mi zdi. če se spomnim, kaj vse smo doživeli v svoji »karieri«, hkrati pa razumem, da je bilo vse to nujno potrebno in v skladu z dinamiko na- šega razvoja. Prepotovali smo lep del Slovenije, doživeli vse mogoče reorganizacije, »preživeli« razne spremembe teritorialne ureditve od oblasti, okrajev do občin, sodelovali pri obnovi šol, kot aktivisti smo organizirali odkupne akcije, ustanavljali kmečke zadruge, na ožjem strokovnem področju nekajkrat pomagali krojiti šolsko mrežo osnovnih in poklicnih šol, spoznali in prenašali v prakso več učnih načrtov, izkusili nekaj sistemov financiranja šolstva, da ne govorim o obilici zakonov, predpisov in odlokov, ki so se prelivali skozi predale kot veletok. Dočakali smo tudi rojstvo in rast šolske samouprave in končno tudi osnutek novega zakona o pedagoški službi. Res je, da so pri vsem tem_ sodelovali tudi mnogi drugi družbeni delavci, ne moremo pa si očitati, da v sleherni teh akcij ne bi ostal tudi delček naših energij, prizadevanj in volje. Ne trdim, da smo ubirali vselej najboljšo pot, zaradi obsežnosti nalog tudi kvaliteta našega dela ni bila vedno najboljša, ne moremo pa sprejeti očitka, da je pedagoška služba kriva, če danes situacija v šolstvu ni takšna, kakršno si želimo. Slišali smo predloge, da bi morali imeti svetovalci možnost vzporedne prakse pri učnem delu. Načelno se strinjam s tako zahte-vo’ d''ornioi pa, da bi jo lahko uresničili v našem šolskem sistemu vsaj za svetovalce za razredni pouk. Kako naj bi to izgledalo? Občasno, za eno ali več let, bi se moral svetovalec preseliti v neko šolo, prevzeti nek razred, preizkušati razne učne oblike in metode in jih demonstrirati ob hospitaci-jah. Pravim za več let, sicer ne bi bilo pravega učinka, specializirati bi se moral za ta ali oni raz- red, nato bi se vrnil v svetovalsko službo in svoje praktične izkušnje posredoval drugim. (Ce je tako posredovanje v celoti pravilno in ustrezno, ker so delovni pogoji različni, je drugo vprašanje.) Za razredni pouk ne vidim druge možnosti, ker istočasno svetovalsko delo in delna učna obveznost vsaj pri razrednem pouku po mojem nista izvedljiva. Vprašanje je tudi, kako bi lahko tako različico uskladili s šolskimi statuti in pravilniki glede sistematizacije delovnega mesta, občasnih razpisov, sprejema na delovno mesto za določen čas itd. Nekoliko manj ovir bi bilo pri praksi svetovalcev za predmetni pouk, nisem pa prepričan, da bi za tak način zaposlitve v svetovalski službi dobili interesente, ker obsega svetovalsko delo poleg terenskega tudi razno administrativno delo, poglabljanje v problematiko predmeta itn., razredno delo pa tudi obvezuje učitelja za dodatne obveznosti, skratka, eno kot drugo zahteva celotno pedagoško osebnost, polovičnega človeka pa nikjer ne bi bili veseli. Vem sicer, da je tak način strokovnega usposabljanja svetovalcev marsikje v svetu izveden, prav gotovo pa je usklajen tudi s celotnim sistemom šolstva in ostalimi predpisi. Ne vidim sicer nepremostljivih ovir. da za predmetne svetovalce ne bi mogli izvajati take povezave strokovnega dela in izpopolnjevanja. potrebne pa bi bile nekatere dopolnitve naše šolske samoupravne zakonodaje. Nesprejemljiva reelekcija Najbolj neprenričliiva se mi zdi utemeljitev določila o reelekciji svetovalcev, ki sem jo bral in tudi slišal na posvetovanjih. Glavni namen tega določila naj bi bil v tem, da bodo izbrani svetovalci opravljali svoje delo kva-litetneje (niso pa povedali, kdo bo meril kvaliteto) in si s tem že vnaprej zagotovili ponovni izbor. Tako mnenje je že v osnovi zgrešeno, ker izbira ne bi smela biti tako površna, da bi sploh lahko računali s tveganjem, da bi nekdo, ki bo sprejgt na delovno mesto svetovalca, ne opravljal svojega dela kvalitetno. Bolj poštena in odkrita je utemeljitev, da z reelekcijo odpiramo vrata v svetovalski poklic tudi mlajšim sposobnim kandidatom. To je v bistvu pravilno, saj je treba take službe pomlajevati. Oglejmo pa si ta problem še z drugih strani. Najprej mi ne gre v račun — oprostite, če nisem dobro seznanjen s pravnimi predpisi — da so lahko v neki službi sami vodilni delavci, ker za le-te je reelekcija obvezna (administrativnih in tehničnih delavcev ne upoštevam). Sicer pa, zakaj ne bi imeli tudi take službe? Glede pomlajevanja pa mislim, da se je pedagoška služba vsa leta pomlajevala in tudi že znatno pomladila, saj za tako trditev zadostuje že bežen pogled na avditorij svetovalcev, kadar se zberejo. Pa tudi. vrat nismo zapirali, vsaj v našem zavodu ne! 2e nekaj let razpisujemo delovna mesta, pa so ostala nezasedena, ker ni bilo prijav. V prihodnjih petih do desetih letih pa bo zaradi upokojitev dovolj prostih delovnih mest v pedagoški službi za vse kandidate, ki morda še študirajo (zlasti na oddelku za pedagogiko ali psihologijo), ali pa so pred nedavnim nastopili delovno prakso. Zato ne vidim razloga, da bi morala biti uzakonjena reelekcija zaradi pomlajevanja. (Nadaljevanje na 4. strani) 10P let šole za trgovske učence v Celju Letos poteka 100 let, kar je bila v Celju osnovana Nedeljska šola za trgovske praktikante in vajence. Tak značaj je imela do šolskega leta 1891/92, ko so jo preimenovali v Trgovsko-nada-Ijevalno šolo. Za obisk nedeljske šole so bili učenci vezani po pogodbi in zato so jo obiskovali tri do štiri leta, pač za čas učne dobe. Pogoj za sprejem je bilo dovršenih štiri do pet razredov osnovne šole oziroma štirje razredi gimnazije ali meščanske šole. Šolski okoliš je bil zelo velik, saj so jo obiskovali učenci iz vseh krajev Slovenije in celo iz Hrvatske. Leta 1891/92 se je šola preimenovala v Trgovsko-nadalje-valno šolo in jo je vzdrževal gremij celjskih trgovcev in delno občina s subvencijo. S to reformo je bil spremenjen tudi učni načrt. Zal je ta šola zgubila svoj prejšnji strokovni značaj in je postala bolj splošno izobraževalna. Toda že naslednje šolsko leto (1892/93) je bila izvedena reorganizacija. Uvedli so tri zaporedne razrede in napredovanje iz razreda v razred, prav tako je bila učna snov razdeljena po razredih. Doslej je bil pouk le ob nedeljah, nato pa vsak dan, razen nedelj in praznikov. Sola se je že v začetku 20. Razvoj podaljšanega bivanja učencev v osnovni šoli na Slovenskem v letih 1964 — 1968 (I) V naslednjem prispevku želimo navesti nekatere poglavitne podatke in ugotovitve o . razvoju podaljšanega bivanja učencev na osnovnih šolah v naši republiki od šolskega leta 1964/65 do vključno 1967/68. Namreč vse bolj pogosto se zastavlja utemeljeno vprašanje, kako daleč smo prišli pri vključevanju učencev v podaljšano bivanje (PB) na šolah. Ali se ta razširjena vzgojna dejavnost naše osnovne šole razvija v skladu s predvidevanji v srednjeročnem načrtu Slovenije? Ali smo dosegli v zadnjem obdobju pomemben premik v pogledu vključevanja učencev bodisi v PB na šolah bodisi v vzgojnovarstvenih zavodih? Ponekod govore o stagnaciji in celo o nazadovanju te dejavnosti. Zelo se je pred časom zaostrila razprava o varstvu otrok na sploh in PB posebej v javnosti in v tisku tako v naši republiki, ka- razvoj oddelkov PB v SR Sloveniji v preteklih letih: > M S p i o "S p § 03 > 03 03 folklorni prireditvi Ipd. Trese Pa le ostro ločiti pomen In ob-Ui^dojtnovanja pop-arta v likovni ab,?0r,-3rt je nastal kot odpor zoper bmEaktno umetnost, zoper tisto Ožfdost nasploh, ki je dostopna le in j : ■ ' ■ š učitelja za 3. razred za določen čas od 10. 1969 do 20. 6. 1969 3. I Razpis velja do zasedbe delov- j nega mesta. Upravni odbor OSNOVNE ŠOLE RADOMLJE razpisuje delovno mesto • — STROJNEGA INŽENIRJA z visoko pedagoško šolo strojne smeri, ali dipl. inženir strojništva — PROFESORJA MATEMATIKE fakultetna izobrazba — PROFESORJA ZA SLOVENŠČINO IN NEMŠČINO fakultetna izobrazba — UČITELJA PRAKTIČNEGA POUKA ZA KOVINSKO STROKO inženir strojništva s predhodno končano poklicno šolo (stroj, ključ, ali strugarske smeri) ali strojni tehnik s predhodno končano poklicno šolo določene smeri in z najmanj 5 let praktičnega dela na ustreznem delovnem .mestu Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Za delovna mesta, za katera v petnajstih dneh ne bo prijave, velja razpis do zasedbe. .. THE COMEDV MAN — KOMEDIJANT — angleški, nedelja 23. III. REZIJA: Al vin Rakoff, po romanu Douglasa Hayesa. . IGRAJO: Kenneth More, Cecu Parker, Dennis Priče. Film predstavlja deziluziran P°' gled na igralsko življenje, kakor vidi igralec, ki še mora nenehno boriti: najprej zato, da se uveljavi« potem zato, da se ohrani v zagrizen* konkurenci bolj ali manj nadarjenih tekmecev. Scenarij, ki je P011?* kod ciničen, ni nikjer neprizadet in film izzveni v misel, da naj bi hib v srcu bolj naklonjeni njim, ki nani toliko dajo. Film zaradi svoje vsebine najmlajših učencev ne bo za' nimal, zato je primeren za gledalce nad 14 let. PROSVETNI DELAVEC List izda.1a; republiški odbor sin- < l dikata delavcev družbenih de.iav- < , n osti SRS. Izide štirinajstdnevno £ > med šolskim letom. - < Ureja -uredniški odbor, odgo-j > vorni urednik Dr a so Ham. Naslov uredništva: Ljubljana-j Poljanska 6-II. telefon 315-585. < Naslov uprave: Ljubljana. j I žorjeva 1, telefon 22-984. Poštni predal: 355-VIL Letna naročnina: 12 din za P°'< sameznike, za šole in druge usta-< nove 30 din. Štev. tek. računa: 501-8-;26-I. Tiska CZP Ljudska pravica. ] Šola za živinorejsko veterinar- j j ske tehnike Ljubljana, i i — učitelja za kemijo — biologijo ■ (predmetni učitelj ali profesor) za določen čas od 7. IV. Š do 30. VI. 1969 H Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Cesta v Mestni log 47 razpisuje delovno mesto — profesorja za angleščino latinščino za nedoločen čas Pogoj: profesor , . - Stanovanja ni. Nastop službe takoj. . J i _______________________ : j Prijave vložite v roku 15 dni- S | OSNOVNA ŠOLA PIRAN razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — UČITELJ ZA TELESNO VZGOJO ža določen čas do 30. 6. 1969 (ponoven razpis) PRU ali P — UČITELJ ZA RAZREDNI POUK na oddelčni šoli Portorož za določen čas do 30. 6. 1969, U Prijave z dokazili o strokovnosti dostavite svetu šole osnovne šole Piran v roku 15 dni po objavi razpisa.