DOLENJSKI UST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
		
Letnik XVII.	Novo mesto, 17. januarja 1980	Št. 1
VSEBINA
OBČINA NOVO MESTO
1. Odlok o javni kanalizaciji
2. Odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
OBČINA RIBNICA
3.	Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ribnica
Občina Novo mesto
i.
Na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 24/75), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni Ust SRS, št. 12/77) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto na sejah dne 26. 12.1979 sprejela
ODLOK o javni kanalizaciji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Kanalizacijske naprave javnega značaja (v nadaljnjem besedilu; javna kanalizacija) so naprave in objekti, ki služijo za odvajanje in čiščenje odpadnih voda več koristnikov.
Javna kanalizacija je tudi kanalizacija za odvajanje meteornih voda iz naselij, kjer je zasnovan in zgrajen ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih voda.
2. člen
Za javno kanalizacijo po tem odloku se štejejo;
—zbirni kanali z revizijskimi jaški,
— požiralniki in peskolovi,
— razbremenilniki visokih voda,
— zadrževalni bazeni visokih voda,
— črpahšča odpadnih voda,
— čistilne naprave za čiščenje odpadnih voda in
— drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.
3. člen
Koristnik kanalizacije je lastnik aU upravljalec objekta, priključenega s spojnim kanalom na javno kanalizacijo.
4. člen
Hišna kanalizacija, spojni kanal, to je kanal od hiše oziroma zgradbe do javne kanalizacije in naprave za zbiranje in čiščenje odpadnih voda, ki služijo enemu koristniku (v nadaljnjem besedilu; notranja kanalizacija) so v upravljanju lastnikov oz. upravljalcev zgradb in nimajo značaja javne kanalizacije.
5. člen
Z javno kanalizacijo upravlja komunalna organizacija, ki jo za to pooblasti občinska skupščina (v nadaljnjem besedilu: komunalna organizacija).
Komunalna organizacija ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge;
a) skrbi za razvoj javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
b) vodi kataster javne kanalizacije,
c) vzdržuje javno kanalizacijo,
d) izdaja smernice, soglasja in dovoljenja po tem odloku,
e) nadzira odvajanje odpadnih voda,
f) izvaja priključke na javno kanalizacijo.
6. člen
S kanalizacijo, ki služi le za odvajanje meteornih voda od posameznih objektov in z no-
tranjo kanalizacijo upravljajo upravljalci teh objektov.
Ti upravljavci so dolžni vzdrževati kanalizacijo tako, da je omogočeno normalno odvajanje odplak ob stalno izpolnjenih predpisanih pogojih za izliv odpadnih voda v javno kanalizacijo.
II.	GRADITEV JAVNE KANALI ZACUE
7. člen
Kdor namerava graditi kanalizacijo, si mora pridobiti za programiranje, načrtovanje in gradnjo smernice komunalne organizacije.
8. člen
Gradbena dela pri gradnji javne kanalizacije lahko izvaja le gradbena organizacija, ki ima za tovrstne gradnje ustrezno registracijo.
Spojni kanal lahko zgradi vsakdo, kdor je za to strokovno usposobljen.
9. člen
Kdor namerava zgraditi javno kanalizacijo ali spojni kanal, nora priglasiti gradnjo najmanj 8 dni pred pričetkom del komunalni organizaciji.
10. člen
Kdor zgradi javno kanalizacijo, mora najkasneje v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja oziroma najkasneje v treh mesecih po zgraditvi predložiti komunalni organizaciji izvršilni načrt in predati kanalizacijo v upravljanje pooblaščeni komunalni organizaciji.
11. člen
Kdor namerava graditi neposredno ob javni kanalizaciji, si
mora pridobiti soglasje komunalne organizacije.
Na javno kanalizacijo ni dovoljeno postavljati ali na njej graditi objektov, ki bi lahko povzročili škodo na kanalizaciji ali ovirali normalno vzdrževanje kanalizacije.
12. člen
Kdor gradi objekte, opravlja vzdrževalna, rekonstrukcijska ali druga dela na objektih ali na površinah ob javni kanalizaciji, mora pri opravljanju teh tlel skrbeti, a ne poškoduje javne kanalizacije. Pri trajni spremembi nivelete terena mora novemu stanju terena prilagoditi tudi javno kanalizacijo.
13. člen
Kdor vloži svoja denarna ali materialna sredstva za zgraditev javne kanalizacije, s tem ne pridobi razpolagalne pravice na kanalizaciji.
Ul. PRIKLJUČITEV NA
JAVNO KANALIZACIJO
14. člen
Investitor objekta si mora k
lokaciji objekta pridobiti soglasje komunalne organizacije o možnosti in pogojih priključitve objekta na javno kanalizacijo.
Za priključitev na javno kanalizacijo si mora investitor, lastnik ali upravljalec zgradbe pridobiti dovoljenje komunalne organizacije.
15. člen
Lastniki in upravljavci zgradb na območju, ki ga v zasnovi pokriva zgrajena javna kanalizacija, morajo poskrbeti za priključitev svojih objektov najav-
no kanalizacijo najkasneje v šestih mesecih po njeni zgraditvi.
16. člen
•Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo mora bodoči koristnik plačati prispevek. Merila za določanje zavezancev in višine prispevka določi občinska skupščina.
• Prispevek se uporablja za izgradnjo javne kanalizacije, ki služi za oskrbo vsega naselja ali širšega območja (magistralno omrežje).
17. člen
Neposredno priključitev
spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede komunalna organizacija na stroške investitorja oziroma bodočega koristnika.
Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Upravljalec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljavcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo.
) 8. člen
V javno kanalizacijo ni dopustno odvajati odpadnih voda v naslednjih primerih -
— če ima odpadna voda temperaturo nad 40 stopinj C.
— če vsebuje odpadna voda strupene snovi, naftne derivate ali organska topila.
— če odpadna voda vsebuje brusilne snovi ali radioaktivne snovi,
— če ima odpadna voda faktor kislosti oz. bazičnosti raztopine (pH) pod vrednostjo 6,5 ali nad vrednostjo 8,5.
— če odpadna voda vsebuje vnetljive ali eksplozivne snovi,
— če odpadna voda vsebuje aktivne bolezenske bakterije ali viruse.
19. člen
Na kanalizacijo za odvajanje samo meteornih voda ni dopustno priključiti kanalizacije za odvajanje odpadnih voda.
20. člen
Na območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija in je nanjo možno priključiti objekt, ni dovoljeno graditi greznic.
•
21. člen
Komunalna organizacija lahko zavrne izdajo dovoljenja za priključitev oziroma neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo:
— v primerih iz 18. člena tega odloka.
— če je javna kanalizacija v slabem stanju in ne zagotavlja kvalitetno odvajanje odplak,
— če bi novi priključek povzročil motnje v obratovanju javne kanalizacije,
— če odpadne vode vsebujejo take snovi, ki jih ne bi bilo mogoče mehansko in biološko očistiti,
— če je spojni kanal zgrajen v nasprotju z izdanim soglasjem komunalne organizacije ah tehnično nepravilno.
IV.	PLAČEVANJE KANALŠČINE
22.	člen
Koristniki javne kanalizacije so dolžni plačevati stroške odvajanja odpadnih voda (kanalščino) od dneva priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo.
Koristniki javne kanalizacije plačujejo kanalščino na podlagi ugotovljene količine porabljene pitne ali industrijske vode.
23. člen
Višino kanalščine določi komunalna organizacija v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
V kanalščini so lahko zajeta tudi sredstva za gradnjo javne kanalizacije.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
24. člen
Od 1.000 din do 30.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
— prildjuči svoje objekte na javno kanalizacijo brez soglasja komunalne organizacije,
— izvede neposredni priključek spojnega kanala na javno kanalizacijo v nasprotju z 17. členom tega odloka,
, — si ne pridobi smernic k programiranju, načrtovanju in gradnji javne kanalizacije,
— se v določenem roku ne priključi na javno kanalizacijo,
— spušča odplake v javno kanalizacijo v nasprotju z 18. členom tega odloka,
— gradi javno kanalizacijo ali spojne kanale in za tovrstne gradnje ni strokovno usposobljen.
— dovoli drugemu lastniku oziroma upravljalcu priljučitev njegovih objektov po notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo >
- ne prijavi gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala v določenem roku,
— ne izroči v upravljanje javne kanalizacije komunalni organizaciji v roku, ki je določen s tem odlokom,
— ne izroči komunalni organizaciji izvršilnega načrta javne kanalizacije,
— ne prilagodi elementov javne kanalizacije novi niveleti terena,
— odvaja odpadne vode v meteorno kanalizacijo.
Za prekrške iz prejšnjega odstavka teg3 člena se z denarno kaznijo od 100 do 3.000 din kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, od 100 do 5.00Č din pa posameznik.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Komunalna organizacija
sprejme v sogjasju s komunalno
skupnostjo v šestih mesecih po uveljavitvi teg3 odloka tehnični pnvvilnik, s katerim natančneje uredi'.
a) tehnične normative za priključitev na javno kanalizacijo 1
b) razmejitev med javno in notranjo kanalizacijo,
c) normative za vzdrževanje javne kanalizacije,
d) normative o sestavi odpadnih voda, ki se smejo odvajati v javno kanalizacijo,
e) kontrolo vzdrževanja kanalizacijskih objektov koristnikov in
f) način pridobitve smernic, soglasij in dovoljenj za gradnjo javne kanalizacije in za priključitev nanjo.
26. člen
Upravljavci oz. lastniki kanalizacije, ki ima javni značaj, morajo le-to predati v upravljanje komunalni organizaciji v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
27. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Novo mesto (Uradni vestnik Dolenjske, št. 1/64).
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka- 352-030/63 Datum: 26. 12. 1979
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto-MARJAN SIMIČ, 1. r.
2.
Na podlagi 88. člena, 107.,
111.	in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 1/79) in 240. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 26.
12.	1979 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. 12.1979 sprejela
ODLOK
o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.člen
S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje dejavnosti:
— sprejemanje naročil oz.
Eredmetov v delo ter prodaje istnih izdelkov samostojnih obrtnikov oz. opravljanje gostinskih storitev izven poslovnih prostorov,
— prodaja na drobno,
— opravljanje gospodarske dejavnosti kot postranski poklic in
— uporaba dopolnilnega dela drugih oseb.
H. SPREJEMANJE NAROČIL OZIROMA PREDMETOV V DELO TER PRODAJA IZDELKOV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA
2. člen
Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa sprejemati naročila oz. predmete v delo ter prodajati svoje izdelke oz-opravljati gostinske storitve tudi izven poslovnega prostora na raznih prireditvah, proslavah, zborovanjih ter ob drugih priložnostih.
3. čLen
Dovoljenje iz 2. člena tega odloka se sme izdati samostojnemu obrtniku, če ima zagotovljen ustrezen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane sanitarno-tehnične pogoje in če s prodajo ne moti javnega reda in miru.
4. člen
Za prodajo lastnih izdelkov na trgu, sejmih in razstavah samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena teg3 odloka.
5. člen
Prostor za sprejemanje naročil oz. predmetov v deloter prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice.
UL PRODAJA NA DROBNO
6. člen
Prodajalno na drobno lahko ustavnoi samostojni obrtnik
Prodajalno na drobno lahko ustanovi samostojni obrtnik preskrbe prebivalstva ter če je za to podan družbeni interes.
7. člen
Družbeni interes za odpiranje prodajaln samostojnih obrtnikov ugotavlja izvršni svet skupščine občine na predlog potrošniškega sveta krajevne skupnosti, na območju katere bo prodajalna odprta.
IV. OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
8. člen
Delovni ljudje in občani smejo v skladu z določbami obrtnega zakona trajno ali sezonsko opravljati gospodarske dejavnosti kot postranski poklic, razen;
— opravljanje storitev z gradbeno meganizacijo, z avtodvi-gali, z avtovleko, z viličarji ter z vlečnicami;
— opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili-
— pro daja na drobno •
— take storitve, ki se opravljajo z avtomati in drugimi visoko produkcijskimi stroji ali pri katerih se proizvaja za tržišče v linijskem kontinuiranem tehnološkem procesu,in
— gostinske storitve.
9. člen
Ne glede na določbe 8. člena se kot postranski poklic lahko opravlja tudi:
— prodaja plina v jeklenkah,
— sezonska prodaja sadja in zelenjave na tržnici in
— opravljanje prevoza potnikov na podlagi pogodbe v krajih, kjer ni organiziran redni linijski promet.
V. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM DELOM DRUGIH OSEB
10. člen
Samostojni obrtniki smejo na
podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa in ob pogojih obrtnega zakona zaposliti tudi več kot pet, vendar največ sedem delavcev.
11. člen
Po 116. členu obrtnega zakona lahko upravni organ dovoli, da sme samostojni obrtnik zaposliti do sedem delavcev, če sama narava dela zahteva večje število delavcev, to je, če se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami, oz. popravili, vzdrževalnimi deli,1 izdelavo posameznih izdelkov po naročilu, meri, načrtih in zahtevah naročnika ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela. Poslovni prostori obratovalnice morajo izpolnjevati minimalne pogoje za zaposlitev večjega števila delavcev in izpolnjeni morajo biti drugi, z zakonom predpisani pogoji.
VI.	NADZORSTVO
12.	člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi.
VIL KONČNE DOLOČBE
13. člen
Z dnem, ko začne veljati' ta odlok, preneha veljati odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti (Skupščinski Dolenjski list št. 16/76).
14. člen
Ta odlok začne velja:i osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 313-012/68-3 Datum; 26.12.1979
Predsednik občinske skupščine Novo mesto: MARTAN SIMIČ, 1. r.
Občina Ribnica
3.
Na podlagi 88., 97., 107., 111., 116., 118. in- 124. člena Obrtnega zakona (Ur. 1. SRS, št l/79( in 166. ter 168. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78) je skupščina občina Ribnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih- skupnosti dne 24. IZ 1979 sprejela
ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja zasebne obrti v občini Ribnica
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določajo pogoji za opravljanje obrtne dejavnosti:
- prodaja lastnih izdelkov samostojnih obrtnikov,
- opravljanje gostinskih storitev izven poslovnega prostora,
- prodaja tujih izdelkov, ki služijo za dopolnjevanje asortimana lastnih izdelkov,
- sprejemanje na prenočišče in hrano pri zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih,
- prodaja na drobno,
- opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic,
- uporaba dopolnilnega dela drugih oseb.
II.
PRODAJA IZDELKOV IN OPRAVLJANJE GOSTINSKIH USLUG IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA
2. člen
Obrtna delavnica ima lahko več krajevno ločenih poslovnih prostorov na območju občine, Iger je njen poslovni sedež, če to zahteva narava dela. Za opravljanje del v ločenih poslovnih prostorih si mora samostojni obrtnik pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa.
Samostojni obrtnik sme z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa prodajati svoje izdelke in opravljati gostinske usluge izven poslovnega prostora na raznih prireditvah, razstavah, proslavah in ob drugih priložnostih.
Samostojni obrtnik sme sprejemati naročila oziroma predmete v delo ter prodajati svoje izdelke tudi na drugih krajih izven območja občine pod pogoji, ki jih predpiše pristojna občinska skupščina.
3. člen
Dovoljenje iz 2. odstavka 2. člena se sme izdati samostojnemu obrtniku, če ima zagotovljen prodajni prostor, ki izpolnjuje predpisane sanitarno tehnične pogoje in če s prodajo ali nudenjem gostinskih uslug ne moti javnega reda in miru.
4. člen
Prodajni prostor mora biti vidno označen s firmo obratovalnice oziroma gostinskega obrata.
5. člen
Za prodajo na trgu in sejmih samostojnemu obrtniku, razen samostojnemu gostincu ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka.
III.
PRODAJA TUJIH IZDELKOV, KI SLUŽIJO ZA DOPOLNJEVANJE ASORTIMANA LASTNIH IZDELKOV
.	6. člen
Samostojni obrtnik sme prodajati tudi tuje izdelke, ki služijo za dopolnjevanje asortimana lastnih izdelkov v skladu z določilom 89. člena Obrtnega zakona, na podlagi posebnega dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa, ki je v posameznih primerih določeno z zakon cnn.
IV.
SPREJEMANJE NA PRENOClSCE IN HRANO PRI ZASEBNIH GOSPODINJSTVIH IN KMEČKIH , GOSPODARSTVIH
7. člen
Občan lahko v svojem zasebnem gospodinjstvu in počitniški hišici, oziroma kmet v svojem kmečkem gospodarstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo.
8. člen
Sprejemanje gostov na prenočevanje in hrano je dovoljeno pod pogoji, določenimi s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih prostorov za sprejemanje na prenočevanje ter za pripravo in strežbo hrane in pijač v gospodinjstvih ter kmečkih gospodarstvih (Ur. 1. SRS 11/75) in po predhodni priglasitvi pristojni turistični organizaciji oziroma turističnemu društvu.
9. člen
Občani oziroma kmetje lahko oddajajo v zasebnih gospodinjstvih in kmečkih gospodarstvih največ 20 ležišč. Ta omejitev ne velja za kmečko gospodarstvo, ki ima sklenjen samoupravni sporazum ali pogodbo o trajnem sodelovanju z organizacijo združenega dela.
Kmečko gospodarstvo lahko v svoji neposredni bližini uredi tudi
prostor za kampiranje, ki pa mora izpolnjevati pogoje pravilnika o tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih (Ur. 1. SRS 11/75).
V.
PRODAJA NA DROBNO
10. člen
Prodaja na drobno se ob pogojih obrtnega zakona in zakona o blagovnem prometu lahko opraylja na vsem območju občine Ribnica, če jc za to podan družbeni interes ter pod pogojem, da prostori in naprave ustrezajo določilom pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih, kijih morajo izpolnjevati poslovni prostori, v katerih se opravlja blagovni promet in storitve v blagovnem prometu (Ur. L SRS 11/78) in da ima nosilec obrti prepisano izobrazba
11. člen
Družbeni interes za odpiranje prodajaln ugotavlja izvršni svet SO Ribnica na podlagi predhodnega mnenja krajevnih skupnosti, na območju katerih se prodajalna odpira.
VI.
OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC
12. člen
Delovni ljudje in obč ani smejo v skladu z določbami obrtnega zakona trajno ali sezonsko opravlajti gospodarske dejavnosti s področja uslužnostne in storitvene obrti (stavbna obrt, servisne storitve, storitve gospodinjstvom in druge tehnične storitve, osebne in druge storitve, za katere je s programom razvoja malega gospodarstva v občini Ribnica dan poseben družbeni interes), opravljanje gospodarskih dejavnosti s področja proizvodne V ti, oziroma obrti, ki ima značaj .iijske proizvodnje, pa se omeji na lobo dveh let Po preteku te dobe pravica ugasne, občan pa jo lahko obnovi, vendar si mora predhodno za to pridobiti mnenje Združenja obrtnikov občine Ribnica in davčne uprave SO Ribnica.
13. člen
Kot postranski poklic se ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
- prodaja na drobno,
- opravljanje storitev s tovornimi motornimi vozili in prevoz oseb z avtotaksijem in avtobusi, »
- opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, avtodvigali, viličarji in vlečnicami,
- izdelovanje kemičnih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas,
- gostinsko dejavnost in
- dejavnost, pri kateri se z uporabo avtomatov in drugih visokoprodukcijskih	strojev	'
opravljajo storitve ali proizvodnja za tržišče v linijsko kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
14. člen
Neglede na določbe prejšnjega člena se kot postranski poklic lahko opravlja tudi:
t — prodaja plina za gospodinjstva * v jeklenkah,
— sezonska prodaja sadja in Zelenjave na tržnici, p- — opravljanje prevoza potnikov ■ na podlagi pogodbe s krajevno “ skupnostjo ali organizacijo zdiuže--nega dela s prometnim motornim ‘vozilom do devet oseb v krajih, kjer r-ni organiziran redni linijski promet <■ ali redni promet prevoza na delo. fcL
15. člen
Potrdilo o opravljanju obrtne ' dejavnosti kot postranski poklic izda na zahtevo strank pristojni upravni organ potem, ko ugotovi, da je opravljanje dejavnosti v skladu z določili obrtnega zakona in določili tega odloka.
Občan, ki opravlja obrtno dejavnost kot postranski poklic, mora pred pričetkom opravljanja take 'dejavnosti označiti prostor s svojim imenom in določiti obratovalni čas ter predložiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu cenik v -evidentiranje.
vn.
OPRAVLJANJE GOSPODARSKIH „ DEJAVNOSTI Z DOPOLNILNIM . DELOM DRUGIH OSEB
Sjv
16. člen
2 Samostojni obrtniki smejo na podlagi dovoljenja pristojnega Jobč inskega upravnega organa in ob ^pogojih obrtnega zakona zaposliti tudi več kot 5 delavcev, vendar .največ 7 delavcev in to v primerih:
- da imajo primemo urejene poslovne prostore in zagotovljeno sanitarno tehnično varstvo delavcev, o čemer podasta svoje mnenje občinski sanitarni in delovni in-
; špektor,
- da redno izpolnjujejo svoje davč ne in druge družbene obveznosti.
Pod zgoraj navedenimi pogoji 'pristojni občinski upravni organ na tlogo samostojnega gostinca lahko
izjemoma dovoli, da gostinski obrat v sezoni ali posebnih primerih (ob sobotah, nedeljah in praznikih, ob prireditvah in podobno) uporablja dodatno delo drugih oseb po pogodbi o delu. Osebe morajo biti zdravstveno pregledane in imeti opravljen preizkus znanja iz higienskega minimuma. Število zaposlenih delavcev skupaj z delavci, ki opravljajo dodatno delo po pogodbi o delu, pa ne sme presegati 10 delavcev.
VIII.
KAZENSKE DOLOČBE IN NADZOR
17. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni organi sanitarne, tržne in delovne inšpekcije.
18. člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo kazenske določbe 140. člena obrtnega zakona in 67. člena zakona o blagovnem prometu.
IX.
KONČNE DOLOČBE
19. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, -preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Skupščinski Dolenjski list, št 29/73).
20. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 313-14-79-01 '
Datum: 24. 12. 1979
Predsednik skupščine občine Ribnica: STANE KROMAR, 1. r.
m-
S?
DOLENJSKI UST št. 3 (1588) - 17. januaija 1980	STRAN 21