103. številka.	V	Ljubljani,	dne	28.	oktobra	1916	III.	leto
Delavec izhaja vsak peto': z datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5-20, za pol leta K 2'60, za četrt leta K 1' iO. Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo 7.3 celo leio 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
Rokopisi se nevračaio. — Inserati z enostolpninii pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri trikratni po 16 vin., pri šestkratni po 14 vin., pri celo-letnih objavah po 12 vin za vsakokr. — Za razne iz jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštn. ine proste. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
CiTOf ssilrsftit mrtev.
Daines teden dne 21. t. rn. je raznesel <!elegraf po Avstriji naslednjo uradno vest:
»Ministrski predsednik grof Stiirgkh je postal danes opoldne žrtev atentata. Med kosilom v hotelu Meissl & Schadn je stopil k njegovi mizi pisatelj Friderik Adler in vstrelil hitro zapored trikrat na ministrskega predsednika. Zadel je grofa Stiirgkha v glavo, ki je bil takoj mrtev.«
Grozno deijtatvo je to. Občutki vzviai-love ob tem dogodku. Otopila ni naših čutov svetovna vojna z vsemi svojimi grozovitostimi, da ne bi imeli sočutja ob nasilni smrti človeka. Nikdar nismo sodili o takih činih drugače, vedno smo z grozoto in brez pridržka zavračali enaka dejanja. Vsako človeško življenje nam je sveto. Nenadni napad na, človeka, nič hudega slutečega, ki je po svojem dnevnem delu zahotel nekoliko odpočitka, nam to sočutje še povečava. Umor v najnižjih ali v višjih krogih, obsojamo enako. Socialni demokrati smo nasprotniki vsakršnega nasilstva in prelivanja krvi, zato z vso odločnostjo preklinjamo tudi to nesrečno dejanje, ki je vzelo življenje avstrijskemu ministrskemu predsedniku. Tu nehajo vsi oziri na politiko. Grof Stiirgkh je bil vedno preprost in marljiv delavec; imeti moremo zatorej z njim resnično sočutje. Dejanje zasluži vso obsodbo, če bi se morda povzročitelju iz njegove duševne razpoloženosti tudi ne mogla očitati zdraiva premišljenost.
Obžalujemo pa tudi nesrečnika, ki se je žrtvoval sam. Dr. Friderik Adler je socialni demokrat, ki je storil to dejanje; živel, deloval je v socialni demokraciji, sin je našega zglednega voditelja sodru-ga dra. Viktorja Adlerja, ki Je vse svoje življenje posvetil avstrijskemu proletariatu in je njegova velika zasluga, dai je ]X)stala stranka v Avstriji mogočen faktor. Friderik Adler je bil miroljuben človek, blag, in res čudovita so pota usode, ki so ga dovedla do tega. sklepa, ko tega ni nihče slutil. Še v petek je bil na zaup-niških posvetovanjih, obljubil je za bodoči teden več predavanj, toda že v soboto je izvršil usodno dejanje.
J*
Grof Stiirgkh je bil samec. Obedoval je navadno v omenjenem hotelu. V soboto je prišel v obednico tudi dr. Friderik Adler, ki ie tam obedoval in proti tretji uri mahoma pristopil k mizi grofa Stiirgkha, potegnil iz žepa. revolver in vstrelil trikrat. Grof Stiirgkh je bil zadet v glavo in se je takoj zgrudil mrtev. Adler je nato odšel proti izhodu, kjer so ga ustavili drugi gosti. Tem je povedal svoje ime in se mirno dal aretirati. Ob tej priliki je naibrže slučajno počil še četrti strel, ki je lahko ranil barona Aehrenthala v nogo in v roko višjega natakarja, ki sta Adlerja prijela.
*
Min. predsednik grof Karl Stiirgkh je bil rojen leta 1859. v Gradcu ter je potomec stare štajerske plemske rodovine. Ima tri brate. Njegovi predniki so bili večinoma častniki in državni uradniki. Najprej je opravljal pokojnik državno službo.
Leta 1891. je bil državni poslanec. Leta 1894. je stopil drugič v državno sliubo in je postal dvorni svetnik v naučnem ministrstvu. Od leta 1897. -do 1907. je bil zopet državni poslanec. Leta 1907. je postal član gosposke zbornice, leta 1909. pa naučni minister in dne 3. novembra 1911. je bil imenovan ministrskim predsednikom. Grot Stiirgkh je bil dober, stvaren in kratkočasen govornik, dosleden in energičen ter skrajno konservativen. Pripadal je ustavoverni stranki, pri volitvah so ga podpirale tudi klerikalne stranke. V politiki ni poznal sovraštva in je užival tudi simpatije nasprotnikov.
Dr. Friderik Adler je star 37 let. Ko je dovršil svoje študije, je bil nekaj časa vseučjliški docent v Gurihu v Švici. Toda posvetil se je raje pisateljevanju. Ko se je vrnil na Dunaj je bil urednik pri po-Iitiških listih. Pozneje pa je postal urednik znanstvenega mesečnika »Der Katnpf«. Sodeloval je tudi pri »Arbeiter-Zeitungi« in v tajništvu nemške bratske stranke. Adler je bil ekstremen strankar, ki ni bil nikdar zadovoljen s taktiko socialne demokracije. Pečal se je večinoma z internacionalo, zato tudi ni jalsno pojmoval notranje politiške taktike. Motel je prenesti v Avstrijo Haasejevo strujo iz Nemčije, toda med našimi zaupniki njegovo' naziranje ni našlo odmeva. Dr. Friderik Adler je oženjen, ima dve hčerki in enega sinčka. Njegova soproga je Rusinja in je bolna ter se nahaja v Švici. Adler je bil jako delaven mož.
*
Truplo grofa Karla Stiirgkha so prepeljali z Dunaja dne 24. t. m. na Štajersko v Obrajno (Halbenrain) pri Radgoni, kjer je bilo pokopano.
Anatole France o miru.
Ugleden švicarski vseučiliški profesor se je razgovarjal nedavno z Anato-lom Francejem o bodočem miru. Kakor poročajo iz Genfa, meni socialistični pesnik o njem takole:
Med vojno se nisem udeleževal nobenih pojavov tičočih se vojne, ker sem mnenja, da sme pravi kulturni človek izrekati šele potem svojb sodbo, ko se je oddaljil od stvari, o katerih hoče izrekati svojo sodbo. Stojimo preblizu grozovite vojne slike, zato ne vidimo velikih neizprosnih posledic celotne slike, marveč le puste bizarne barvaste lise. Doslej še tudi ni jasno spoznati vzroka vojne; kar pravijo o tem na tej ali oni strani, še ni zrelo. Šele po mnogih letiii in le na podlagi pridnega raziskovanja brez predsodkov utegnili bomo spoznavati one razloge, ki so dovedli do vojne. Nevihta je zbirala že desetletja oblake na nebu, vsi smo to opažali. Vedeli smo, da mora priti do spopada, ki ga more spretna diplomacija odložiti, nikakor pa ne preprečiti. Kar pa morejo sedaj spretni diplomati napraviti, to je sporazum glede miru. Neumno bi bilo tajiti, da so stranke kaj prida vnete za mir. Čeprav moramo priznavati na eni
strani, da je sovraštvo do Nemcev med francoskm ljudstvom jako veliko, je vendar hrepenenje po miru še jačje.
Mi na Francoskem ne dvomimo, da si priborimo končno zmago, ki bo okrepila naš moralni ugled. Toda zdi se, da bo tej zmagi morala žrtvovati Francija vso moško silo. Ne vem, če ne bi niogel ugleden diplomat pred to zadnjo krvno žrtvijo obvarovati našo mučeno deželo tudi z diplomatiško zmago, ki bi razbremenila vojskovodje. Mir ne bi bil morda več tako daleč, če bi le na eni strani pokazali voljo, da so pripravljeni, drugo stran mirno poslušati. Toda doslej so vse oficielne izjave polne sovraštva in jeze, in moritev se nadaljuje. Hribi trupel se kupičijo in železna toča razriva lepo francosko zemljo. Vsaka izjava pomno-žuje železni dež. vsaka sovražna beseda voditeljev vlad (ne vedno govornikov javnega mnenja) ubija stotisoče.
Bolj prav bi bilo. da bi zaenkrat govorili le za zaprtimi vrati, v ministrskih parlamentih. Človeštvo ne mara več slišati besed sovraštva in jeze, njega ušesa so se naveličala kričaškega vpitja. Vsakdo hrepeni po nebeški godbi miru. Hrepenenje mater, žena in otrok, da se vrne soprog, oče zopet domov, da bo sedel pri njih mizi, bo vzel zopet lopato v roko in obdeloval domačo- grudo, je silno veliko. Ko se povrnejo možje v delavnice, v tovorne, v pisarne in v učilnice, se ne bedo več slavila imena onih, ki so vodili v vojno, marveč imena onega, ki jih je rešil iz pekla železa in ognja, moritve in krvi, ime možai, ki Je prinesel mir. Kdo bo ta mož?
Aprevizacija.
Zabavnosatiričnih spisov smo že mnogo čitali po listih o aprovizaciji. Človeka sili smeh, kadar čita te resnične, a šaljive spise. Vsi nedostatki so v njih tako iepo opisani, da se čudimo, kako je mogoče. da dotične lokalne organizacije, ki o-skrbujejo aprovizacijo, ne vedo, kje tiče napake in kako bi se jih dalo odpraviti, • da bi občinstvo dobivalo potrebščine brez zamude časa in brez nepotrebnih potov. In vendar je vse tako enostavno.
Za aprovizacijo je potrebna primerna organizacija^ in sicer centralna organizacija. Vse uradne posle opravlja osrednje mesto, in če je stranka opravila v uradu svojo dolžnost, je tam prejela vsa navodila, ki so potrebna; tam mora tudi izvedeti, kje in kdaj dobi potrebno blago. V ta namen je treba imeti v uradu imenike. V prodajalnah, ki moraijio biti urejene čim popolneje, se morajo nahajati imeniki tistih kupovalcev, ki kupujejo blago v dotični prodajalni. Strankam se spočetka prepušča izbera prodajalen, če pa potreba zahteva, se lahko odkaže posamezne stranke drugim prodajalnam. Kadar stranka kupi moko, kruh ali kaj drugega, kar je navezano na aprovizacijo. se to zabeleži v imeniku. Nai ta način bi se dalo kontrolirati vsak dan, kolika je ix)trebščina in kdo ni dobil pripadajočega blaga. Stranke bi morale imeti v ta namen osebne legitimacije.
Taka uredba je zlasti 'potrebna, ker na trgu vedno bolj primanjkuje tudi ne-zaseženiji živii in bo treba aprovizacij-ski a/parat razfegniti s p lob na živila,, ki prihajajo v poštev. Vprašanje glede prednostnih cen za siromašneje sloje se pa mora urediti seveda tudi v tem okviru, a s posebnimi nakaznicami.
Mnenje, da aprovizacija ni za to, da bi podpirala komoditeto prebivalstva, je sicer resnična, toda kakor je resnična ta trditev, toliko bolj resnična pa je tudi trditev, da je vzorna, sistematično urejena aprovizacija dolžna olajšati nabavo potrebščin in poenostaviti svoj aparat tako, iz materialnih razlogov ter da prebivalstvo ne gubi dragega časa, ne hodi čakat pred prodajalne, a nazadnje ne dobi ne kruha ne moke, ne masti.
Čemu treba s takiul pojanjem in beganjem še vznejevoljevati občinstvo? Ni trebiai; treba Je le izvesti sistematično organizacijo, pa gre vse gladko, in če tupa-tam nedostaje tega ali onega blaga saj ijai je po trpe, mnogo potrpe, samo povedati jim trebai, kako je s stvarjo.
Omenim še eno krivičnost. Konsu-i men ti so si osnovali konsunme organizacije in teh organizacij bi aiprovizaeije ne smele prezirati, dokler pošteno poslujejo.
Enako je velika krivica, če razne gospodarske organizacije, trgovci in pre-kupci delajo z oderuškimi dobički in uganjajo protekcionizem. Večja prekupčeval-ska podjetja bi se morala dovolj nadzirati. Momentano pomanjkanje blaga na trgu ima zlasti svoj vzrok v tem, da producenti in prekupci tega ali onega imena zalagajo z blagom zasebnike, ker je to bolj dobičkanosno, dočim dohaja aprovi-zacijskim ustanovam in na trg blago prepočasi.
Vse to bi se dalo preprečiti le tedaj, če bi bile aprovizacijske organizacije že prej več ukrenile.
Vsi ti pojavi nam pravijo, da bo trg najbrže še bolj prazen nego je bil doslej. Živila se bodo dobivala morda še težje. Tu nastane nova naloga občin in aprovi-zacij. Povsod, kjer je le mogoče, naj se ustanove kuhinje za stranke, da si bodo jemale hrano kot naročnice na dom. Za to se morajo pa brigati že sedaj zlasti občine in se preskrbeti z vsakovrstnimi živili.
> .15JWn»mi«r.v«>rT.-v
Svet&ma t?oSna.
Na bojiščih še ni prenehal vojni nie-tež, čeprav je že precej kesno v jeseni. Po vseh hribovitih bojiščih imajio precej slabo vreme in deloma tudi sneg.
Po kratkem odmoru so Italijani zopet začeli obstreljevati avstrijske postojanke na Krasu z vso ljutostjo. Minuli teden so pričeli Italijani na Tirolskem svojo ofenzivo v okolici Pasubia. Na nekaterih mestih so prodrli v avstrijske postojanke, a so morali končno odnehati. Sedaj je na tirolskem bojišču skoro popolnoma mirno.
Nasprotno pa napoveduje italijanska artilerijska priprava na Krasu nov naval, to je deveto soško bitko. V prvih dneh novembra napovedujejo poročila velike dogodke na italijanskem bojišču. Vremenske razmere so za Italijane vsekakor manj ugodne, kakor za vojaštvo central-niu držav.
Ruska ofenziva je končno ponesrečila. V severnem delu bojne črte se Rusi skoro ne gibljejo. Pač pa so ponovno napadali v Voliniji, v Galiciji in Bukovini. Vsi napadi so bili takorekoč odbiti, izredno ijuti boji so se vršili v Galiciji ob reki Narajovki in prav tu so bili Rusi težko poraženi. V teh bojih so izgubili poleg smrtnih žrtev okolo 5000 ujetnikov in 23 strojnih pušk. V Karpatih in v Bu-
kovini pa se morajo Rusi že umikati pred našimi napadi. Ruska poročila pravijo, da utegnejo Rusi Bukovino zopet izgubiti, ker so centralne države postavile tam večjo vojsko.
Rumunom se ne godi nič kaj dobro. Na Sedmograškem se bijejo gorski boji. Rurnuni se umikajo počasneje ter se naj-brže pripravljajo na odpor v Karpatih, ki pa je za njh čete jako neugodno bojišče, zakaj Rurnuni niso vajeni gorovja, Avstrijske čete so zasedle rumunski kraj Predeal.
Še večji udarec pa je zadal Rumunom Mackensen v Dobrudži. Na štirih mestih so predrli 65 kilometrov dolgo bojno črto med Dunavom in Črnim morjem ter zavzeli pristanišče Konstanco. O tem dogodku poroča Wolfov urad:
Z zavzetjem Konstance so prizadejale nemško - bulgarske - turške čete pod generalom feldmaršalom vort Ma-ckensenom Rumuniji dosedaj najtežji udarec v celi vojni. Odrezale so življensko žilo Rumunije. Njeno veliko pristanišče, ki je zaivzemalo vsled izvoza žita in petroleja mesto v svetovnem prometu, jim je iztrgano. S Konstanco so izgubili glavno zvezo z Rusijo preko Črnega morja, kar mora imeti za bojevanje Rumunije dalekosežne konsekvence. Rusija je mogla pošiljati svojim zaveznikom preko Konstance na velikih parnikih mnogo materiala, ki je šel potem po železnici Konstanca - Bukarešta v notranjost dežele. Parniški transport je sedaj omejen na Su-lino in obdonavska pristanišča, kamor morejo prihajati le plitve ladje. Toda ne glede na vpliv na celotno bojevanje Rumunije, je za vojaški položaj v Dobrudži izguba Konstance^ odločilnega pomena. Zeleznška proga Črnavoda je deloma že v rokah zaveznikov Nemcev, Bulgarov in Turkov. Vzhodno od Murfatlarja so napadalci že prekoračili črto in Macken-senovo levo krilo se približuje Črnivodi. Vsled tega ima tudi železniška proga Mur-fatlar - Črnavoda komaj več kak pomen. Nemogoče je prestavljanje moštva in ar-tiljerije na posebno ogrožene točke fronte v Dobrudži in dobro operacijsko oporišče ter važna železniška proga je Rumunom vzeta. Kakor je izpremenila obkolitev Sibinja sedmograško aventuro Ru-munov kaj hitro v popolen poraz, tako pomeni zavzetje Konstance in pretrganje železniške proge odločilen udarec na bojišču v Dobrudži. Sunek, ki so ga nameravali Ruinuni in Rusi v Dobrudži proti Bulgarom za zvezo Sofija - Carigrad, se je izjalovil.
Vojni plen od 19. do 23. oktobra znaša v Dobrudži: 75 častnikov, 8000 mož, 1 zastavo, 52 strojnih pušk, 12 topov, 1 metalo za mine. Krvave izgube Rumunov in v naglici pripeljanih ruskih ojačenj so težke.
Rusi pa obetajo še to jesen novo veliko ofenzivo, ki pa je že zamujena, ker je zima pred vratmi.
Na balkanskem bojišču ni posebnih vojnih dogodkov. Sarrailova ofenziva je vstavljena. Florino so zavzele ententine čete ob velikanskih izgubah, dalje pa ne morejo. Boji se seveda nadaljujejo. En-tenta je sklenila, da pošlje nove čete Sar-railu na pomoč.
Grčijo pritiska ententa bolj in bolj. Grki po večini ne marajo vojne. Ententa Grčiji ne zaupa. Zahteva, da naj Grčija razoroži del svoje armade, prepusti njej železnice, vmakne svoje čete s severne Grčije, ter dai naj se razširi v Macedoniji nevtralno ozemlje. V Atenah so se vršile velike demonstracije proti ententi.
Venizelosova vlada, ki je v Solunu je stavila ultimat Bulgariji. Grški kralj bo najbrže poveril vladne posle svojemu sinu, ki se pogaja z entento. Odpora gr-
škega proti ententi pa ob sedanjem položaju na Balkanu ni pričakovati.
Na francoskem bojišču divjajo srditi boji ob Sorruni dalje. Tam so iztrgali Angleži Nemcem zopet par kilometrov opu-sošene zemlje. Na komaj osem kilometrov dolgi črti napada nemške postojanke do 150.000 mož. Dne 19. oktobra se pa Angležem zadali Nemci težak poraz. Južno od Somme stoje Francozi v boju z Nemci.
O bojih v Aziji nam poroča turško vojno poročilo le manj važne dogodke. Tudi na drugih bojiščih ni posebnih dogodkov.
DomaS pregSed.
Avstrijski parlament. V pondeljek dne 23. t. m. so imeli zastopniki parlamentarnih strank svoje posvetovanje. Vsi poslanci so se izrekli v prvi vrsti za sklicanje državnega zbora, večina pa je na-glašala, da se mora zasigurati miren potek zasedanja s spremembo poslovnika. Iz debat naij bi se izključila vsa narodnostna sporna vprašanja, razprave o ustavi in o imunitetnih zadevah. Gosposka zbornica je pa za sklicanje delegacij, češ, da je zborovanje parlamenta nemogoče; zastopniki parlamenta so torej ravno nasprotnega mnenja. Posvetovanje se je potem odgodilo. dokler bo imenovan nov ministrski predsednik.
Novi ministrski predsednik avstrijski bo najbrže dr. v. Korber, ki je sedaj finančni minister. Listi so imenovali med kandidati tudi Becka in Hohenloheta.
Minister za notranje stvari princ Holienlohe se je povrnil z dopusta na Dunaj in je zopet prevzel svoje uradne posle.
Manjših krušnih in močnih porcij ne bo. Razširjale so se namreč vesti, da namerava vlada zmanjšati krušne in močne porcije. S takim načrtom se pa vlada ni pečala.
Glede mešanja moke za kruh je izdala kranjska deželna vlada dne 19. oktobra 1916 naslednji ukaz: Pšenična krušna, pšenična enotna in ržena moka se smejo pri izdelovanju kruhai porabljati samo v množini, ki ne presega 60% cele teže podelane množine moke; ostanek t. j. 40% cele teže naj sestoji iz nadomestnih snovi. Kot nadomestne snovi se smejo porabljati le krompirjeva moka, krompirjeva kaša, koruzna moka in ječmenova moka. Ta določila veljajo tako za obrtniško izdelovanje kruha kakor v zasebnih gospodarstvih. Prodajalci kruha so dolžni, v'svoji prodajalni na lahko vidnem kraju z razločno čitljivo pisavo poočititi množino in vrsto nadomestnih snovi, ki so se porabile za izdelavo kruha. Krušna cena se s tem ne izpremeni. Izjeme od določil dovoli deželna vlada v posebnega ozira vrednih primerih, predvsem ondi, kjer bi ne bilo mogoče dobiti potrebnih nadomestnih snovi. — Prestopke tega u-kaza kaznujejo politična okrajna oblastva z denarjem <io 2000 K ali z zaporom do 3 mesecev, v obtežilnih okoliščinah z denarjem do 5000 K ali z zaporom do 6 mesecev. — Ta ukaz je stopil v veljavo dne 23. oktobra 1916.
Nič več kruha v gostilnah in kavarnah. Drugi ukaz prepoveduje v gostilniških in kremarskih obratih (jedilnicah, kavarnah), in sicer tako v obratnih prostorih, kakor tudi čez cesto, oddajati kruh. Ta prepoved ne zadeva oddaje kruha potnikom in železniškim uslužbencem v kolodvorskih gostilnicah. Izjeme od te prepovedi dovoli deželna vlada od primera do primera za take gostilniške in krčmarske obrate, kjer dobivajo hrano v prvi vrsti v večjem številu delavci (delavske kantine). — Prestopki tega ukaza se kaznujejo po določilih. § 35 cesarskega
ukaza z dne 11. junija 1916, drž. zak. št. 176. — Ta ukaz dobi moč dan pozneje, ko se razglasi.
Ljubljanski občinski svet je imel v torek svojo redno sejo z običajnim dnevnim redom. Najvažnejši sklep, ki ga je napravila seja je oni glede generalnega varuštva za sirote. Občinski svet je vo-tiral za stroške 4000 K, a z varuštvom je poveril »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb«.
Jeseniške novice. Slabe socialne razmere so prisilile tudi tovarniške delavke, da so jele razmišljati o stanovskih interesih. Pričele so se zia/nimati za najlepšo idejo, organizacijo. Prijavilo se jih je že več v kovinarsko podružnico in sledile jim bodo še druge. Člani so ta korak svojih tovarišic z veseljem pozdravili, zlasti, ker o ženskem gibanju doslej ni bilo pri nas govora. Podružnica je že mnogo storila v prid tovarišev in tovarišic; dosegla je draginjske doklade in še mnogo drugega. In če bi bili delavci organizaciji že prej povedali svoje težnje, bi bili gotovo uspehi še večji. Zaikaj le v organizacijah se je mogoče razgovoriti o vsem. kar treba za izboljšanje delavskih razmer. — Tovarna je obljubila, da dobavi za delavstvo krompir. V ta namen je pozivala delavstvo, naj se javi in napove število družinskih članov, da ga dobavi dovolj. Doslej se to še ni zgodilo v polni meri. Vpoštevati pa treba, da je krompir glavna hrana mnogih družin, in da je stvar nujna. O mesu in drugih živilih pri nas ni govora. — Karte za mast smo dobili. Oseba ima pravico do 48 dekagramov na mesec. Pri večjih družinah bi to za silo zadostovalo; za male družine je pa pičlo. — V sedanjih časih dovoljujejo povsod hišni gospodarji, da rede stranke nekaj kokoši ali kake druge živali. Priporočale so to celo oblasti. Mnogi hišni gospodarji na Savi pa prepovedujejo rejo teh živali. Malenkosten pripomoček so sicer kure, toda nekaj je le, in zdi se nam potrebno, da naj bi gospodarji raje lajšali življenske razmere delavstvu nego, da ga ovirajo, če si hočejo nekoliko pomagati. — Kranjska industrijska družba je jela graditi novo tovarno na Dobravi pri Bledu. Pri gradbi dela nekaj ujetnikov in primorski begunci. — V konjskih hlevih je padel tovarniški kočijaž Polar Anton in je bil pri priči mrtev. Zapušča ženo in dva nedorasla otroka. — Ponesrečil je tovarniški delavec Mali Franc v gozdu pri nabiranju drv in si zlomil nogo. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnico.
Sestanek članov Jeseniške kovinarske podružnice bo v nedeljo dne 12. novembra ob pol 10. dopoldan pri Jelenu na Savi. Člani in članice, udeležite se tega sestanka!
V Spodnji Idriji je umrl Ivan Kenda, ki je bil 18 let župan.
Trboveljska premogokopna družba. Trboveljska družba je ob izbruhu vojne z Italijo izgubila nekaj svojega trga. Izgubo so nadomestile vojaške potrebščine. Nakopali so 1,188.177 ton premoga, torej 73.365 ton več nego prejšnje leto. V Trbovljah je produkcija večja za 101.950 ton, rudnik v Kočevju pa je produciral 21.420 ton manj. -Rudniki v Istriji so nazadovali za 1260 ton. Čisti dohodek je znašal 1915. leta 1,356.699 K 41 vin., to- j rej več za 63.530 K 02 vin. nego prejšnje leto. Družba razdeli petodstotno dividendo (980.000 K). 200.000 K odkaže rezerv- • nemu zakladu. Tantieme znašajo 32.104 K 73 vin. in ostanek 114.594 K 68 vin. pripiše novemu računu.
K podraženju sladkorja. Glasom ministrske naredbe z dne 29. septembra 1916, št. 335., drž. zak. poskoči dosedanja cena »sladkorja pri 100 kg za IOV2 kron. Sadkor, ki je bil kupljen ali nakazan od
sladkorne centrale pred 30. septembrom, pa tudi, ako se ga iz tovarn ali zalog odda po 30. septembru, obdrži v prometu stare cene. Pri takem sladkorju ostanejo veljavne prejšnje rumene uradne znamke in se v nikakem slučaju niti na debelo niti na drobno ne sme prodajati po novih zvišanih cenah. Dokler bode pa še v prometu kaj sladkorja po prejšnjih cenah — in tudi tega po novih, morajo trgovci imeti na vidnem mestu nabite cene za obe vrsti. Pripomnja se, da bode imel sladkor z novimi cenami zelene uradne znamke. Dai se pa ne bi prepetilo kakega nesporazum-ljenja, ali celo pri sladkorju po starih cenah za nove, naj občinstvo pri nakupovanju samo- pazi ali pa tudi zahteva vpogled barve znamk na originalnih zavitkih in le po tr bode moglo tudi presojati pravilnost cen. Seveda, kadar poide sladkor s starimi cenami, bode imel tudi res le zelene znamke in se bode prodajal po novih enotnih cenah.
Semnji za govejo živino in prašiče so na Kranjskem prepovedani.
Razsvetljava grobov o Vseh svetih je prepovedana iz varčnostnih ozirov.
Dr. Friderika Adlerja so zaslišavlali v policijskem zaporu, pa je dajal jako zmedene odgovore. Na mnoga vprašanja ni hotel odgovarjati. Izročili so ga dunajskemu deželnemu sodišču. Tako poročajo listi.
Predsednik nove aprovizačne centrale sekcijski načelnik Keller se je izjavil o prehrani prebivalstva sledeče: Naše aprovizačno gospodarstvo se bo moralo ravnati po načelih najstrožje varčnosti. Izdane odredbe se bodo izvrševale z največjo strogostjo, če treba z drakoničnimi sredstvi. Prehranjevalni urad bo izdal popularno brošuro, ki bo vsebovalai in tolmačila vse glede prehrane jzdane predpise. V najbližjem času je pričakovati 11-reditev prometa z mesom; vprašanje preskrbe z maščobo je jako težavno, vlada mora imeti zaloge v svojih rokah, da jih bo mogla pravično in pravilno razdeliti. Podobne težkoče vladajo tudi glede jajc. Od ureditve prometa z divjačino si obeta sekcijski načelnik Keller precej. Pri kavi in čaju bo treba, največje varčnosti, ker jih ni mogoče več uvažati. Rezultate letin moramo ceniti vbodoče z največjo previdnostjo.
Preosnova učiteljišč. Naučno ministrstvo je izdelalo načrt, kako preosno va ti avstrijska učiteljišča, da bi odgovarjala potrebam sedanjega časa. Rok, kdaj se bodo uveljavile te preosnove na naših 11-: čiteljiščih, še sicer ni določen, toda dom-i neva se, da že s prihodnjim šolskim letom. Bistvene preosnove bodo sledeče: Dosedaj so bili na vsakem učiteljišču štiri letniki, vbodoče jih bp pa pet. V zadnjem letniku se bo poučevalo tudi o kmetijstvu. Pouk v drugem deželnem jeziku bo obvezni učni predmet. Orgle in gla-sovir bosta vbodoče neobvezna predmeta na učiteljiščih. V zadnjih letnikih učiteljišč se bo nekoliko poučevalo tudi o učnem gradivu, ki je uvedeno v višjih gimnazijskih razredih.
Nov kruh. Okrajni žitni komisar Spitz v Duchcovu na Češkem je iznašel nov kruh. Primešal je pravi moki 20 odstotkov iz slame zmletn moke in iz te mešanice spekel kruh. Pravi, da je jako dober. Poslali so ta kruh na ministrstvo notranjih del. Od slame do žaganja je samo en korak.
]xd. -
dar za leto ±S±T
je izšel ter ga uprava že razpošilja.
Svetovni pregled.
Žetev na Nemškem- se je obnesla razmeroma dobro-. Pridelali so 4V2, milijonov ineterskih centov žita več nego lani. Imeli so pa slabo letino za krompir.
5000 letalcev so izgubili doslej na Francoskem.
501etnico združitve Benečije z Italijo obhajajo v Italiji jako slovesno.
Ministrski predsednik Pašič misli baje odstopiti. Predsedništvo prevzame spretnejši politik nego- je bil Pašič.
Bivši minister bulgarskj Genadijev je bil obsojen zaradi veleizdaje na 10 let. Nekaj državnih poslancev na 8 let, ker niso bili po poklicu trgovci. Prejeli so namreč od Francije 20 milijonov frankov, da pokupijo žito po Bulgariji in ga odpravijo v ententne države že pred vstopom Bulgarije v vojno.
Filipescu žrtev zeppelinskega napada. Pred kratkim je umrl bivši rumunski minister Filipescu, eden največjih agitatorjev za vojno proti Avstro - Ogrski. Nemški listi poročajo, dlal je Filipesca ubila bomba nemških Zeppelinov 16. septembra v Bukarešti. Bomba je namreč padla na uredništvo časopisa »Epocai«. Eden ured-| nikov je bil težko poškodovan, da so ga I morali odnesti v bolnico, Filipesca, ki je j bil v sosedni sobi, pa je eksplozija trešči-: la v zid. Bil je že bolan nai srcu, ta ne-| zgoda pa je nanj tako vplivala, da je kmalu umrl.
V Dobrudži so zavzele Mackenseno-ve čete tudi Črnavode ob Donavi. S tem so zavzeli Bulgari, Nemci in Turki oba glavna končna kraja na tej bojni fronti.
Soglasje in zaupanje med ententnimi državami ne more biti najlepše, zakaj v angleških krogih ponovno naglašajo, da | ne zaupajo Rusiji in se ne zanašajo na Italijo.
V južni Franciji se nahaja po bolnišč-nicah 114 milijona ranjencev.
»Naše Slovo«. V Parjzu je izhajal socialistični list »Naše Slovo«. Sedaj ga je Francoska vlada ustavila, urednika Trockega pa izgnala iz Francije. Delavske organizacije so protestirale proti temu ukrepu.
Angleški demokrati zahtevajo, da naj vlada naznani mirovne pogoje.
Municijo izdeluje na Angleškem dva in tri četrt milijona ljudi. Med njimi je skoro pol milijona žensk.
PodržavJjenje angleških železnic. Iz Londona poročajo, da se bavi vlada v interesu cenili tovorov z vprašanjem glede podržavljenja angleških železnic po vojni.
Poskušan atentat na Wilsona. Ko se je vozil Wilson z avtomobilom v Novem Jorku, je skočil neki umobolen človek z nožem in steklenico v rokah na avtomobil. Napadalca so vrgli z avtomobila in ga aretirali.
Ifefesim Gorki
ljudstvu.
V listu »Novi Klas« priobčuje Gorki ljudstvu namenjeno razmišljevanje:
»Najstrahovitejša sovražnika človeštva sta neumnost in pohlepnost, njena sestra. Vse zlo in vse trpljenje prihaja od pohlepnosti bogatašev in neumnosti siromašnih na svet. Najboljši in najpametnejši ljudje na svetu so si vzeli za nalogo boj proti neumnosti. Toda hudobni gospeli ovalci nad življenjem so sežgali pametne ljudi na grmadah, pustili so jih poginiti v zaporih in ječah 11 so jih iztrebljevali na ie mogoče načine, v skrbi zase. da bi nrave misli mučenikov za dobro stvar ne prodrle v srce in razum ljudstva. In tako se zapravlja življenje, zaslepljeno in zati-
ramo — sedem se jih trudi na vse preteke, da bi podali sadove znanja ljudstvu, sedem tisoč jih moti in ovira pri tem delu; in milijoni delovnega ljudstva živi slepo-, in dela v'se življenje, umira v gladu in mrazu. Tako bo, dokler ne začuti in spozna večina delovnega ljudstva moč razuma.
Naročajte list „Delavec!tt
ki ne potrebuje SLADKORJA, al<o se pri-%a| dene čaju „Sida-medeni prašek11 ali pa „SGcia-IEiinonac£ni pra£ek“ dve do tri kavne žlice Sida praška na skodelico čaja. 1 zavojček ,medeni‘ stane 35 vin. in „limouadni‘- pa 40 vin. Po pošti se pošilja najmanj 12 zavojčkov po povzetju. Za otroke jako priporočljivo, za vojake, izletnike in za domačo rabo. Naroča se pri IOS. BERDAJS, LJUBLJANA 5. Zeljarska ulica.
Za prekupce in trgovce pri večjem naročilu popust.
Rudarski koledar za leto 1917
je te dni izšel. Cena mu je K 120, po pošti 10 vin. več. Vsebina je bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: „Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
Podvomi skladi.
XXVI. izkaz.
Konsumno društvo zal Ljubljano in okolico 250 K; železniški čuvaj Vidmar po sodrugu Kopaču 1 K; skupaj 251 K; prej izkazanih K 1995.39, skupaji torej K 2246.39.
Prispevke sprejema sodružica Alojzija Štebijeva, Ljubljana. Franca Jožefa cesta 5.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
mSsfSVEBSi&mSfZim Za jesensko sezono n
priporoča tvrdka	ifs
| Gričar & Mejač
W LJtlBLJF.Nfl, Prešernova ulica 9. v!    	—l 1-
obiti!
za gospode in dečke m
ter mične novosti
& Ceniki zastonj in Iranko.
Žepni koledar za leto 1917
izide ta teden. Cena mu bo K 1*20, po pošti 10 v. več. Vsebina bo bo-gateja nego je bila lani. Organizacije in zaupnike vabimo, da koledar čim-preje naroče pri: „ Založba delavskih žepnih koledarjev" v Ljubljani, Še-lenburgova ulica štev. 6. I.
mi ui v
Pisarna: V poslopju Občnega konsumnega društva I. nadstropje. — Uradne ure so od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 5. ure pop. Ob nedeljah in praznjkih se ne uraduje.
Zdravnik blagajne.	Ordinira dopoldne.	Za člane:
Dr. Tomo Zarnik v Zagorju.	od 9. do 11. ure	V občinah: Zagorje, Kotedrež, Aržiše St. Lambert in Kolovrat
Dr. !van Premrov, Gradcc pri Litiji	od 8. do pol 12. ure	V sodnem okraju Litija, izv^einši člane iz predilnice
Dr. Karol Wisinger, v prcdilnici v Gradcu pri Litiji	od 8. do 9. ure	Za člane iz predilnice v Gradcu pri Litiji
Dr. Rudolf Repič, Št. Vid pri Zatični	od 9. do 11. ure	V sodnem okraju Višnjagora
Člani iz občin Zagorje, Kotedrež, Aržiše, St. Lanbert in Kolovrat, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico za zdravnika. Člani iz predilnice se izkažejo pri zdravniku s svojo izkaznico. Vsi ostali člani iz sodnih okrajev Litija in Višnjagora, se morajo pri-zdravniku izkazati z nakaznico, izgotovljeno od njih delodajalca. Stroškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list, se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Za vstop v bolnico je treba nakaznice S pritožbami se je obračati na načelnika blagajne.
Načelstvo.
mi ranam sika is. 6.
regosfis-ovana zadrisga z omejimo zavezo«
Tasfcovane sa šole, župarc-sftva urade. Na|inoeier,> nefše plakafte in vabiHa za in veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje Sistov, knjig, for©» šw, maizškaBiij iSd.
Stereotipi!®. Litografija
Okrajna boSniika blagaina w Ljubljani.
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob' nedeljah in praznikih je blagajna zaprta
Zdravnik blagajne	1 Ordinira dopol. |popol.	Stano\
Dr. teina Peter splošno zdravljenje	'/2U—'/2l	Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Dr. Breskvar Viktor	1.—<3. pop.	Turjaški trg št. 4 v okr bol. blag.
Br. lock Emil očesne in ušesne bol	10—12 2—3	Frančišk, ul. št. 4. pritličje
Dr. RraigHer fiiojiij	1.—3 pop.	Poljanska cesta 18/1.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim iz stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasiiico); bre^ te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih, TroSkov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila se dobe v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako sobolo, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8 zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
In ii sli.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zaJogo
Sl
in stroje za pleienjs (»tešil«) za Nino in iM
Pisalni stioii Iti.
lfi(i
Vozna kolesa.
Ceniki se dobe zastonj in franko.