Ši. 32 Ptuf, dne 11. avgusta 1967 Cena 0.50 ND (50 SD) »Tednik« iahaj« pod tem \rrm*am od 24. novembra 1961 da^je po sklepu občinsKih odborov SZDL Ptuj m ormož. — Izdaja zavxx3 »Ptujski tednijj« Ptuj. Odgovoi:n: urednik: Anton Baunum — Uredništvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2 — Tel. 156. Ste^-ilsa tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska Časopisno p>odjetje Maribor- ski tisk — Maribor. — Iloicopisov ne vračamo. — Celotna naročnina 20 ND, za inozemstvo 40 ND, v prodaji izvod 0,50 ND (50 SD). Letnik XX Deveti praznik občine Ptuj Odkrit spomenik Resevi družini Občani ptujske občine so le- tos že devetič praznovali svoj praznik v spomin na zadnji boj slovenjegoriške čete v Mosteh pri Pacinju v Slovenskih gori- cah 8. avgusta 1942. leta. itljCani dobili razstav- ni PAVILJON V soboto, 5. avgusta 1967, so odprli v prenovljenem stolpu ob Dravi v parku razstavni pavi- ljon, ki je dobil ime po narod- nem heroju Dušanu Kvedru- Tomažu. Stolp je znotraj lepo urejen v pritlični in nadstropni prostor. Sredstva za ureditev paviljona je prispevala tovar- na glinice in aluminija Boris Kidrič v Kidričevem. Slovesnosti pri otvoritvi pavi- ljona so se udeležili vodilni družbenopolitični in kulturno prosvetni delavci ter večje šte- vilo prvih obiskovalcev. Vida Roje, direktorica pokrajinskega muizeja v Ptuju, je po pozdravu spregovorila o imenovanju no- vega paviljona po Dušanu Kve- dru. Zaihvalila se je tovarni glinice in aluminija za prispe- vana sredstva, saj bo paviljon kulturno bogatil občino. Preden je prerezal otvoritve- no vrvico, je predsednik skup- ščine občine Ptuj Franjo Reber- nak dejal, da se je uresničila dolgoletna želja Ptujčanov, predvsem pa domačih umetni- kov, slikarjev, kiparjev in dru- gih, saj bodo imeli v paviljonu prostor, kjer bodo lahko raz- stavljali svoja dela ali pa si ogledovali dela drugih moj- strov. Občani bodo lahko bolje spoznali naše in druge umetni- ke ter njihova dela. Tovariš Re- bernak se je zahvalil za razu- mevanje in pomoč TGA, saj je tovarna pomagala rešiti velik kulturni problem. Prva razstava, ki so jo ure- dili v novem paviljonu, je bila posvečena spominu Dušana Kve- dra. Razstavljene slike so pri- kazovale njegovo življenje iz mladosti, ki jo je preživel v Ptuju, Tu je obiskoval gimna- zijo in postal leta 1933 član Ko- munistične partije. Razstavlje- rie slike nadalje pričajo o nje- govi emigraciji in borbo v Spa- iiiji ter ga prikazujejo kot bor- ca med NOB, ko je v letu 1944 postal komandant glavnega šta- ba NOV in POS. Razstavljene slike pi-ikazujejo njegovo vojaško obdobje od le- ta 1946 do 1955, ko je opravljal ^ozne vojaške funkcije. Na raz- stavi je v slikah prikazana tudi njegova diplomatska dejavnost 1955. do 1962. leta, ko je bil Y^ diplomatski službi v Etiopiji, Zaliodni Nemčiji, Indiji, Nepa- Cejlonu in Afganistanu. Po- ^eje je postal pomočnik držav- ^^§a sekretariata za zunanje ^^dcve SFRJ. Prikazana so bila |}Jdi mnoga domača in tuja od- likovanja, ki jih je prejel kot }^-"edno sposoben vojaški in po- '^^'■tni strokovnjak. pTVORITEV NOVO I RE.TENE- STUDIA IN ANTENE RA- DMSKE POSTAJE PTUJ s. ^ soboto popoldne .le bila sve- otvoritev radijske antene J* Ljudskim vrtom. Na sloves- ''o^ti so se zahvalili TGA in dru- gim podjetjem, ki so prispevala sredstva za njeno zgraditev. Za- tem je bila otvoritev novo ure- jenega studia v preurejenem stolpu na gradu. V direktnem prenosu so po radiu govorili urednik Franc Fideršek o raz- vojni poti radia in njegovih nalogah, predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Kebernak in predsednik občinskega odbora SZDL Zdravko Turnšek. SPOMINSKA SOBA REVOLU- CIONARJA JOŽETA LACKA V nedeljo, 6. avgusta zjutraj, je bila v Novi vasi pri Ptuju v domačiji narodnega heroja Jo- žeta Lacka odprta posebna spo- minska soba, posvečena spomi- nu tega prvoborca in revolucio- narja ptujske občine. Kljub slabemu vremenu so se mnogi zbrali na dvorišču Lackove domačije. Navzoče je najprej pozdravila Vida Rojčeva in orisala revo- lucionarno pot Jožeta Lacka, njegove zasluge v NOB in ju- naško smrt, ki jo je zaradi pre- hudega mučenja dočakal v ptuj- skih zaporih. V sobi Jožeta Lac- ka stoji še vedno kmečka peč. Na stenah sobe so fotogi'afije, ki prikazujejo detajle iz revo- lucionarnega dela in trpljenja Jožeta Lacka. Med drugimi so slike gozdička, kjer je bila pred 25 leti borba, hiša, v katero se je ranjen zatekal, in celica, v kateri je zaradi mučenja umrl, OSREDNJA PROSLAVA OBČINSKEGA PRAZNIKA V DESTERNIKU Osrednja proslava občinskega praznika je bila v nedeljo v Desterniku v Slovenskih gori- cah, kjer so se rodili Franc Osojnik, komandir čete, in trije bratje Reš, ki so padli v boju v Most ju. Destemičani so zadovoljni sprejeli prireditev proslave ob- činskega praznika. Da bi kar najbolje uspela, so se zelo po- trudili. Obiskovalci Desternika so opazili lepo urejen kraj, ki se je te dni precej polepšal, saj so prepleskali vse hiše v naise- Iju, uredili okolico in cesto ter med drugim prenovili prosvet- no dvorano. SVEČANA SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE Ob 10. uri je bila v prenov- ljeni prosvetni dvorani svečana seja občinske skupščine. Pred- sednik skupščine Franjo Reber- nak je v sv©jem govoru pouda- ril pomen praznovanja, posebej še glede na kraj, v katerem je osrednja proslava, na Destemik in na prve borce Lackove čete, ki so bili prav od tod. RAZSTAVA V OSNOVNI ŠOLI BRATOV RES Po seji so si ogledali udele- ženci proslave razstavo v avli osnovne šole, posvečeno 25-let- nici ustanovitve slovenjegoriške čete, in posebno likovmo razsta- vo v učilnicah, kjer so razstav- ljali slikarji Janez Mežan, Ivan in Bogdan Cobal ter Vlado Po- točnik in šolarji iz Cirkovc. NAPAD NA OROŽNIŠKO PO- STAJO Partizanska četa, v kateri so bili tudi mladinci predvojaške vzgoje, je prehodila del poti slovenjegoriške četo. V Vinta- ivj\'cih pri Desterniku je izved- la improviziran napad na po- slopje, kjer je bila med okupa- cijo orožniška postaja. To so junija 1942 napadli borci slo- venjegoriške čete in pri tem ubili dva nemška orožnika. Na- pad so izvedli tako, da so po- noči pred orožniško postajo za- peli slovensko pesem. Žandarji so planili sk02d vrata. Partizani so dvojico takoj ubili. Drugi žandarji so se umaknili v stav- bo in od tam nudili odpor. Par- tizani so se po uspelem napadu umaknili. ODKRIT SPOMENIK RESEVI DRUŽINI Leta 1942 je okupator požgal Reševo domačijo, preživele pa odpeljal v zapore. V nedeljo so na pogorišča Re- šcve domačije v Vintarovcih pri Desternika odkrili spomenik Re- sevi družini, od katere je šest članov dalo življenje za svo- bodo. Odkritju spomenika je pri- sostvovalo veliko število doma- činov in drugih. Na slavnostni tribuni poleg spomenika so se cbrali preživeli slovenjegoriski borci in njihovi sorodniki ter družbenopolitični delavci. Pred tribuno je prikorakala partizanska četa. Komandir če- te je predal raport predsedniku skupščine občine Ptuj Franju Rebemaku. Spomenik je odkril Zvonko Sa^adin, politični komisar slo- venjegoriške čete. Pred spome- nik so položili vence domačini, učenci osnovne šole Bratov Reš, predstavniki občine in padalec, ki je skočil iz letala aerokluba iz Moškanjc. Patruljna četa je s salvami iz pušk poudarila svečanost trenutka. Sledil je kulturni program, v katerem so nastopili učenci osnovane šole iz Desternika. Med prireditvami sta igrali godbi na pihala iz Ptuja in Kidričevega. Popoldne je bilo v Desterniku partizansko slavje. ZR Predsednik skupščine občine Ptuj Franjo Rebernak govori na slavnostni seji Zvonko Sagadin je odkril spomenik Reševi družini koraj osem milijonov gostov in nad 36milijonov dolarjev Bilanca šestmesečne turistične žetve v tem letu, ki je mednarodno leto turizma, so tudi pri nas pre- seženi vsi dosedanji rekordi. Vkljub nekaterim nepredvidenim oviram se naš turizem razvija naprej, pri čemer ga ne ovira niti naša kronična neposlovnost v tej gospodarski panogi. Do konca julija je v Jugosla- vijo prišlo skoraj osem milijo- nov tujcev, na mejnih prehodih pa je registriranih tudi okrog dva in pol milijona avtomobilov. Tuji gostje so prinesli in potro- šili skoraj 36,5 milijona dolarjev. To je za 27 odst. več kakor v istem obdobju lani. Stvari okrog bivanja in »malih izdatkov« tu- jih turistov so kolikor toliko zna- ne in jasne, razen odgovora na vprašanje: Ali niso bili tujci pri- pravljeni porabiti še več? Sodeč po njih samili so, ali je videti, da niso imeh kje in kako. In mi? Jugoslovani še nikoli ni- so tako pogosto potovali v tuji- no! V preteklih petih mesecih, ki jih lahko smatramo šele kot pred- sezono. je bilo v tujih državah dva milijona in sedemsto tisoč Jugoslovanov. Odnesli in porabi- li so 19.3 milijona dolarjev. Mo- toma \'0zila z oznako YU so bila čez polmilijonkrat v deželah Evrope, kakor tudi v Aziji in Afriki. To pomeni: v tujini nas je bilo za četrtino več kakor v istem obdobju lani, porabili pa smo dvakrat več deviz m petkrat povečali odhode z avtomobili. Skupinska potovanja s turistič- nimi agencijami postajajo vse bolj popularna. Skoraj ne mine dan, da ne bi vsaj ena večja sku- pina Jugoslovanov odšla z avto- busi Putnika, Kompasa in drugih agencij v smeri Pariza, Moskve, Prage, Stockholma, Sofije, Ca- rigrada, da o Italiji in Madžar- ski niti ne govorimo. Morda bo kdo vprašal, kaj so Jugoslovani naredili s toliko de- narja v tujini? Tu smo, kot je videti, ostali dosledni samim se- bi: kupujemo »spominke«. Se vedno nosimo s seboj konzerve, klobase, pršut in drugo hreno, ki ji vročina ne škoduje. Še ved- no smo »trdi« pri denarju, če je v vprašanju hrana, ker je do- larjev premalo. Banka da s pot- nim listom 32 dolarjev enkrat letno, pa gredo nekatere devize čez mejo skrite pred pregledi ca- rinikov. Vendar carina doslej ri zabeležila »zaskrbljujočega'^ hotapljenja. menda zato. ker , to le manjše vsote. Hovo v zavarovanju z novim letom 1968 začne ve- ljati nov zakon o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah, ki prinaša v zavarovanje, v sistem in organizacijo velike spremem- be. Od sedanjih 115 zavarovalnih zavodov in 6 zavarovalnih skup- nosti bo ostalo le še največ dvaj- set zavodov. Nov zakon je zasnovan na eko*- nomski logiki ter bo prisilil se- danje zavode, da bodo poiskali rešitev v integraciji. Večje število zavodov je že izrazilo svojo pri- pravljenost pridružiti se moč- nejšim zavarovalnim organizaci- jam, drugi pa o tem razpravlja- jo. Dosedanji sistem zavarovanja je zaradi močnih administrativ- nih elementov prišel v neskladje s splošnim gospodarskim in druž- benim razvojem. Vsak zavod je užival svoj teritorialni monopol- ni položaj, to je izključno pravi- co do poslovanja na »svojem« ob- močju. Večje število vrst zava- rovanj je bilo obveznih in v takš- nem sistemu je moglo obstajati mnogo zavodov, ki so imeli »svo- ja« območja, ob takšnem stanju pa niso mogli priti do izraza os- novni principi ekonomike zava- rovanja. Z novimi predpisi je postavljen sistem zavarovanja na ekonomsko osnovo. Predvsem je odpravljen teritorialni monopolni položaj za- vodov, ki so ostali brez svojih »lovišč«. Zavarovanje družbene imovine, ki je bilo doslej obvez- no, je prepuščeno skrbi delovnih organizacij. Novi zakon tudi do- loča minimalne ekonomske pogo- je za ustanovitev in poslovanje zavarovalnih zavodov. Ker večji del zavarovalnih organizacij ni ustrezal trm novim pogojem, bodo r^^-sV poiskati rešitev v inte- graciji. Močnej-^e organizacije bo- do morale v konkurenčnih pogo- jih zagotavljati bolj posloven od- nos zavarovancem. Skratka, zavarovanec bo v bo- doče sam izbiral zavarovalno organizacijo in izbral tisto, ki mu bo nudila boljše pogoje. sb-t TE DNI PO> SVETU Predsednik Tito znova v Kairu Pogovori dveh predsednikov Včeraj popoldne je jugoslo- vanski predsednik Tito prispel na nekajdnevni obisk v glavno mesto Z AR Kairo. Ni zgolj na- ključje, da pripisujejo v txijini temu obisku poseben pomen. Čeprav na zunaj predstavlja samo nadaljevanje rednih po- govorov o trenutno najbolj p>e- rečih mednarodnih vprašanjih, nosd pečat posebnega pomena predvsem zaradi trenutnega sta- nja na Bližnjem vzhodu in sta- lišč, ki so jih zunanji ministri trinajstih arabskih dežel for- mirali na sestanku v Kartumu. Znano je, da generalna skup- ščina ni zadovoljivo rešila kri- ze, ki jo je povzročila izraelska agresija na Sirijo, Jordanijo in IzraeL Zgodilo se je, da ni do- bila nobena resolucija potrebne dvotretjinske večine, da bi ta- ko postala obveznost, po kateri bi iSe moral ravnati napadalec. Pozneje je generalna skupščina oelo z večino sprejela resoluci- jo, naj bi se zadeve znova lotil varnostni svet. To pa je bilo tudi vse. Morda pomeni privolitev vseh prizadetih, torej tudi Izraela, da sprejme na svoje ozemlje skupino opazovalcev OZN, ki bi nadzirala premirje, rahel na- predek. Vendar se arabski svet pri- pravlja na nove ukrepe. Kot smo že ix>ročali zadnjič, je se- veda prva naloga najvišjih predstavnikov arabskega sveta, da odpravijo medsebojna trenja in najdejo v vseh ukrepih, ki jih bodo naperili proti napadal- cu, skupne, četudi samo kom- prottiisne rešitve. Dokler nam- reč ne bodo zagotovili enotno- sti, bo agresor in tisti, ki stoje za njim, zlahka uveljavljal svo- jo voljo, četudi nasprotuje med- narodnim normam in še posebej ustanovni listini Združenih na- rodov. PredsednUka Naser in Tito bo- sta lahko dodobra ocenila se- danji položaj na Bližnjem vzho- du. Značilno je, da velik del britanskega tiska sodi, da je predsednik Tito najboljša oseb- nost za posredovanje v arabsko- izraelskem sporu. Pri tem opo- zarjajo, da ima Jugoslavija pristne prijateljske odnose z arabskim in socialističnim sve- tom in da je vedno pokazala nenavadno pobudo tam, kjer je šlo za vprašanje miru ali vojne. Seveda je že sedaj očitno, da se mora napadalec umakniti za prejšnjo razmejitveno črto, kaj- ti to je edini mogoč dokaz do- bre volje, ki ga je mogoče upo- števati pri nadaljnjem iskanju mirovne formule. Na drugi stra- ni ni mogoča temeljitejša ak- cija, če se arabski svet zares nesebično ne združi in ne po- pusti — zaradi trenutnih go- spodarskih ali drugih interesov — zahodnemu pritisku. Tretoa je pač reaHstično oceniti sile, ki stoje za Izraelom, in položaj, ki je nastal, ter analizirati trez- no sedanje stanje in bodoče ukrepe. Srečanje obeh predsed- nikov bo dalo takim prizadeva- njem močno p>obudo. Drugi dogodki Petdnevno srečanje zunanjih ministrov trinajstih arabskih dežel je minilo brez večjih otip- ljivih rezultatov. Vendar je do- seglo svoj poglavitni namen: po- drobno je razčlenilo položaj po izraelski agresiji in postavilo tudi nekatera načela o skupnem arabskem nastopu. Toda ker sodijo sem tudi nekatera pere- ča gospodarska vprašanja, je zasedanje zadolžilo gospodar- ske, finančne in podobne mini- stre, naj se posebej sestanejo in prouče kot izvedenci ta vpra- šanja. Do konca meseca naj bi sledil še en sestanek zunanjih mini- strov, potem pa bi se s primer- nim raziskanim in obravnava- nim gradivom sešel »arabski vrh«. Morda se komu zdi ta pro- cedura dolga v času, ko bi mo- rali proti napadalcu — zaradi F>asivnosti generalne skupščine — hitreje ukrepati. Vendar je bolje, da nekaterim stvarem pridejo do dna, kot da bi se prenaglili in potem dosegli še mnogo manj uspeha. NI MIRU V KONGU Po najnovejših vesteh so beli najemni vojaki v Kongu znova zavzeli mesto Bukawu, glavno n>esto vzhodne kongovske po- krajine Kiwu. Mesto so zažgali, trajajo pa še vedno spopadi s kakimi 3000 pripadniki redne kongovske vojske. V mestu so sedaj katanški žandarji, ki jih je kongovski predsednik general Mobutu raz- pustil, sami najemniki pa na- predujejo proti Katangi, rezi- denci nekdanjega secesionista Combeja. Jasno je, da skušajo vnesti v deželi, ki se je pod vodstvom sedanje vojaške vlade malce okrepila In z nekaterimi ukrepi skušala tudi obrzdati tuje druž- be, ki imajo praktično ves go- spodarski položaj v rokah, zme- do in negotovost. Res je, da je Combe ponesel ogromne vsote državnega denarja s seboj v tujino, ko je moral odložiti po- ložaj predsednika republike in še prej, in da z njim lahko fi- nancira tuje plačance. Prav tako pa je tudi res, da skuša posebno belgijski kapital znova spraviti na kongovsko površje lutko, ki bo delala po njegovih navodilih. Za temi delniškimi družbami pa stoje tudi uradne vlade, četudi se skušajo na zu- naj pred tem ograditi. NEMIRNA KITAJSKA Boj med pristaši nekdanjega predsedndika Kitajske Liu Šao Cija in Mao Ce Tunga oziroma »kulturne revolucije« se nada- ljuje; četudi je kazalo, da so Maovi pristaši že slavili zmago. Po vesteh iz Sečuana posegajo v boj celo topovi. Jasno je, da je položaj zelo nejasen in da so vesti, ki jih tuji poročevalci lahko preberejo z letakov na zidovih pekinških hiš, pičle ali celo zelo eno- stranske. Dejstvo je, da je »oster kurz« predsednika Maa, pa naj ga imenujejo tako ali drugače, naletel na odpor, ki ga ne bo bogoče zlahka 2:adtišitL BOJI V VIETNAMU Zgodilo se je pred dnevi, da je večja enota sto mož osvobo- dilne vojske prodrla na štiri kilometre od središča Sajgona. Sele po štirih urah hudih bojev se je umaknila. Pravijo, da so se umaknili šele potem, ko je prišlo na pomoč ameriško letal- stvo. Boji so zaživeli tudi povsod. Zato so zahteve ameriškega vo- jaškega poveljstva v Južnem Vietnamu, naj bi poslali semkaj nove enote, toliko večje, čeprav se odpor proti temu vse bolj utrjuje v ZDA. Slednjič so ras- ni nemiri v ZDA s hudimi po- sledicami, ki so že skos-aj po- dobne državljanski vojni, po- kazali, da je težko prinesti »svo- bodo« drugemu narodu, v tem primeru Južnemu Vietnamu, če doma te svobode ne priznavaš in ne daješ sodržavljanom. Očitno je, da se bodo predvsem črnopolti Američani v prihodnje še bolj upirali vojskovanju v Vietnamu. Stran 2 TEDNIK — ppfek, 11. avgusta 196? Stran 2 Rahel porast števila zaposlenih in osebnih dohodkov v ptujski občini šele v maju je število zaposlenih po padcu in počasnem na- raščanju doseglo enako število zaposlenih, kot je bilo v istem obdobju lani. V prvih petih mesecih so se povprečni osebni do- hodki zvišali za 3,7 »/«. Petmesečno povprečje znaša 79.400 starih dinarjev, kar je za 2,9 »/o višje od lanskoletnega povprečja. Se prevelike razlike med panogami gospodarstva. V petih mesecih najvišji osebni dohodki v industriji. V komunali za 2fi,9 «/o nižji osebni dohodki kot v industriji. Število zaposlenih je bilo letos v januarju za 1% nižje kot v de- cembru 1966. V naslednjih petih mesecih je zaposlenost v gospo- darstvu postopno naraščala, ven- dar Je bila vse do maja manjša kot v ustreznih mesecih laaskega leta. Scle v maju je dosegla ena- ko višino, kot je bila v tem ob- dobju preteklega leta. V gospo- darstvu se je dvignila zaposlenost od januarja do maja za 3,5 %, v negospodarstvu pa le za 0.3% ali od 1.730 na 1.736 zaposlenih. Zaposlenoist v industriji v ma- ju &e ni dosegla lanskoletnega majskega stanja. Število zaposle- nih v 'Kmetijstvu je večje kot v maju lanskega leta. Največji porast zaposlenosti je bil v gradbeništvu. Čeprav je v tej panogi sezonski značaj dela in je to .število v februarju padlo, se je od januarja do maja dvig- nilo za 31 "/n. V nihanju števila zaposlenih se tei panogi pridružujeta promet in gostinstvo. Število zaposlenih v gostinstvu pa je padlo še nasiled- nji mesec, kar odstopa od logike zadovoljenja potreb turizma, ki začenja v teh mesecih naraščati. Število sezonsko zaposlenih pa- de v mesecu februarju. Letos pa je bilo število zaposlenih v pora- stu tudi v tem mesecu. Odstopa- nje od tega sezonskega pojava je prišlo zaradi zaposlovanja v in- dustriji, kmetijstvu, trgovini in obrti, kar Je imelo odločilen vpliv na skupno število zaposlenih. POVPREČNI OSEBNI DOHODKI V razdobju Januar maj 1967 eo se povprečni osebni dohodki v ptujski občini dvignili za 5.7 Vo. Prvi vzpon je bil zabeležen fe- bruarja za 2,5 »/o ali od 77.400 S din v januarju na 79.400 S din v februarju. Na tej višini so ostali še naslednjn dva meseca, maja pa so se ponovno dvignili za 3»/o. Vsled tak.šnega gibanja povprečnih osebnih dohodkov je doseženo petmesečno povprečje 7P.400 S din za 2,9 večje kot Je letno povprečje 1966, ko Je povprečni mesečni osebni doho- dek znaišal 77.100 s din. V gibanju osebnih dohodkov je Opaziti razliko med panogami gospodarstva. Medtem ko so kme- tijstvo, gradbeništvo, promet in obrt zabeležili večje povprečje od lanskega leta, pa so ostale pa- noge pod povprečjem lan.skefia Irta. Povpič^nnje povprečnega oseb- nega dohodka je bilo v dejavno- stih srednjih strokovnih šol, so- cialne;,'a varstva, financ, pravo- sodja ter dejavnosti oblasti in uprave. V ostaiUh dejavno=rtih ne- gospodarstva pa je bilo povpreč- je na ravni mev^ečnega povprečja osebnih dohodkov v lanR'Kem le- tu. V industriji in trgovini so bili osebni dohodki v januarju in februarju 1967 mnogo višji kot v ustreznih mesecih lanskega leta. Naslednja dva meseca so bili nižji kot lansko leto. Kljub temu da so bili v posameznih mesecih osebni dohodki v go- stinstvu višji od le-teh v lan- skem letu, petmesečno povpreč- je ni doseglo letnega povprečja 1966. leta. V kmetijstvu, gradbeništvu, prometu in obrti pa so bili pov- prečni osebni dohodki v vseh petih mesecih nad lanskolet- nimi. Primerjava petmesečnih pov- prečnih osebnih dohodkov z letnim povprečjem 1966. leta kaže relativno večji dvig oseb- nih dohodkov v gospodarstvu. V negospodarski dejavnosti, po- sebno v nižje strokovnih šolah, zdravstvu in socialnem zavaro- vanju so padah v marcu in aprilu. V dinamiki porasta osebnih dohodkov — z vidika petih mesecev letošnjega leta — so zaostajali za gospodarstvom. Od januarja do maja so se po- večali le za 3,3 "/o. Osebni do- hodki v gospodarstvu pa so iz meseca v mesec naraščali in bili maja za 6,2 "/o večji od osebnih dohodkov v januarju. V teh petih mesecih je med gospodarskimi panogami obdr- žala najvišje osebne dohodke industrija, najnižje povprečje osebnih dohodkov pa je letos imela komunala. Gradbeništvo, ki je bilo lani zadnje, je imelo letos za 18,2 "/o višje osebne do- hodke kot v lanskem letu. Spre- menilo se je tudi razmerje med najvišjimi in najnižjimi oseb- nimi dohodki. V lanskem letu so imeli v gradbeništvu za 34,5 odstotka nižje osebne dohodke kot v industriji. V letošnjem letu pa so imeli v komunali, ki je imela letos najnižje povpreč- je, za 26,9 "/o nižje kot v indu- striji. ZR V Slovenski Bistrici je potreben nov vodovod in kopalni bazen Komunalno podjetje je moralo plan dela zmanjšati zaradi pomanjkanja sredstev. Že vrsto let slaba preskrba z vodo. Ce bodo sredstva, bodo polagali novi vodovod že prihodnje leto. Trenutno rešujejo potrebo z dodatnimi cevmi. Ureditev mesta po načrtu. S samoprispevkom so uredili mrliško vežo. V pre- majhnem bazenu menjajo vodo le vsakih 14 dni. Za Tednik govori direktor komunalnega podjetja v Slovenski Bistrici ADAM KALIZAN. Plan dela za letošnje leto je bil zelo obširen. Upali smo, da bomo dobili kreditna sredstva. Dali smo izdelati načrte za ure- ditev Ljubljanske ulice, nove kanalizacije, kolesarske steze, pločnikov, parkirne.ga prostora in drugega. Ker banka ni mo- gla dati zadostnih finančnih sredstev, smo morali plan dela omejiti. V letošnjem letu nam bo uspelo urediti parkirni pro- stor in pločnik do Novega na- selja. Za ureditev Ljubljanske ulice ni sredstev. Že vrsto let v Slovenski Bi- strici primanjkuje vode. Nad starJm vodovodom se Bistričani že dalj časa pritožujejo. Pre- skrbo z vodo bi radi uredili za dobo petdesetih let. Načrte za novi vodovod že izdelujejo. Do konca tega leta bodo izgotovljcni. V prihodnjem letu bomo pričeli delati novi vodovod in tako rešili pomanj- kanje pitne in industri,iske vo- de. Upamo, da bodo sredstva, projekti in ostalo, kar je veza- no z veliko investicijo, na raz- polago. Ker vode v nekaterih delih mesta ni, bomo delno rešili pre- skrbo z vodo z dodatnim cevo- vodom, ki ga vežemo na obsto- ječega. Dodatni cevovod bo po- ložen do 20. avgusta. Stal bo osem milijonov starih dinarjev. V Oplotnici se je naselje tako razširilo, da sedanji vodovod nc krije potreb. Prav tako kot v mestu bodo tud! tod napel.iali dodatne cevovode do konca av- gusta. Za dobo desetih let bodo tod rešili vprašanje vode. Do- datni cevovod bo stal 3,1 mili- jona starih dinarjev. V Makolah so lotos avtomati- zirali črpališče. Preurejeno je in sedaj ustreza sodobnim za- htevam. Ureditev je stala 3,7 milijona starih dinarjev. V Poljčanah bi mornli po planu polomiti 750 metrov ka- nalizacije. Ker je dotok sredstev manjši, kot so planirali, je vprašanje, če bodo lahko plan uresničili. Za dalj časa tega de- la ne bodo mogli odlašati zara- di velikega problema, kajti š Adam Kalizan 7.^0 metri ga še zdaleč ne bi rešili. Tudi za ureditev mesta so naredili načrt. Zavedajo se, ka- ko je to pomembno za turizem, por-utje in ponos občana. Letos so preuredili otroško igrišče v Bistrici in ga opremili z novo opremo. Za lep izgled mesta so skupno s stanovanjskim podlo- tjem uredili v i?;1avni ulici n.^- sade rož. Olepšali so tudi Polj- čane. V novem naselju so na- sadili olepševalno drevje in gr- mičevje. V prihodnjem letu bo- do posadili z drevjem ves nasad. Pri ureditvi mesta je na,jvečji problem vzdrževanje urejenega. Denar za olepšavo še dobijo, za vzdrževanje pa ga ni. Za letos je toliko sredstev, da plačajo človeka, ki vzdržuje nasade in drugo. Cc sredstev za vzdrže- vanje tega, kar so napravili, ne bo, je vsako delo zaman. Brez oskrbe bo vse propadlo. Težave jim povzročajo tudi nepremišljeni občani, ki uniču- jejo njihov trud za lepši izgled mesta. Ne zavedajo se, da bi morali za lep izgled mesta skr- beti vsi. Pred kratkim so po- stavili štiri večje vaze z rožami na ulico. Naslednje jutro so bi- le že razbite. Hodijo po zeleni- cah in ne pazijo na druge stva- ri. K lepšemu izgledu mesta je veliko pripomoglo stanovanjsko podjetje, in to strokovno in fi- nančno. Pri vseh olepšavah pa ima veliko zaslugo inženir Slo- bodan Džordževič, gozdni in- špektor. V glavnem je vodil olepševalno akcijo in zanjo po- rabil ves prosti čas. Vlagal je celo svoja sredstva. Za ureditev je napravil načrt in nabavljal material. Pred kratkim jim je uspelo urediti mrliško vežo v Bistrici s prispevki občanov in delov- nih organizacij. Akcijo je izved- la krajevna skupnost. V Slovenski Bistrici ni pri- mernega prostora za kopanje. Imajo bazen, ki je premajhen. Zaradi pomanjkanja vode ga lahko napolnijo le vsakih 14 dni. Takrat morajo zapreti do- tok vode v nekaterih predelih mesta. Tudi v širši okolici Bi- strice ni za kopanje primerne- ga kraja. Potreba po novem bazenu je velika. Trenutno se je njihov delav- ski svet zavzel za to, da preskr- bi mesto z vodo. Delavci delajo celo v nadurah in se drugače trudijo, da bodo nekateri pre- deli mesta že konec tega mese- ca dobili vodo iz vodovoda. Komunalne potrebe so velike, zato se sredstva zanje ne bi smela zmanjševati. Z. r. Sodelovanje med Slovensko Bistrico in Prijedorom Kako se je pričelo sodelova- nje med občinami? V Pohorskem bataljonu se je boril partizan Mile, V borbi na Kozari so ga ujeli in ga v trans- portu odpeljali. Na Koroškem ie pobegnil in se priključil Po- horskemu bataljonu. Tu se je boril in bil v ol^olici Pohorja ranjen. Povezovanje se je pričelo pred leti z zasebnim obiskom borcev iz IVlaribora in Sloven- ske Bistrice partizanu Milctu. Prijedorčani so jim vrnili za- sebni obisk. V lanskem letu je organizi- rala ZB Prijedorčanom obisk naših krajev. Bili so v Sloven- ski Bistrici. Mariboru, Štaten- bergu in Ptuju. Na proslavo dneva vstaje so Prijedorčani povabili med dru- gim tudi predstavnike bistri- ške občine. Iz Slovenske Bistri- ce se jih je udeležilo osem, iz Maribora pa pet. V Prijedoru so si ogledali kraje kozarske bitke, nova delovišča pri izko- pu železne rude in pretočne ribnike, kjer gojijo posebno vrsto krapov. Po proslavi in ogledu mesta sp imeli razgovore s predstav- riiki družbenopolitičnih in dru- gih ustanov. Na sestanku so se dogovorili za sodelovanje na gospodarskem področju med občinami. Bolj se bodo pričele povezovati posamezne organi- zacije. V prihodnje bodo šli na obiske predstavniki organiza- cij, ki bodo sodelovale. Iz bi- striške občine bodo navezali stike: Oljarna, ki bo dobila iz Prijedora surovine, lesno indu- strijska podjetja in druga. Za širše gospodaVsko sodelovanje bodo naredili poseben predlog. Asfaillranje ceste : snska Bistrica- Ptuj V petek, 4. avgusta, je bila podpisana pogodba o dokončni rekonstrukciji ceste med Slo- vensko Bistrico in Ptujem. As- faltirana je že od Ptuja do Ši- kol in od bistriške strani ka- kih pet kilometrov proti Pra- gerskemu. Sredstva so dokonč- no zagotovljena s strani obeh občin in republiškega cestnega sklada. Pragersko in Gaj, skozi katere pelje cesta, sta dala sa- moprispevek v vrednosti 10 mi- lijonov S din. Dokončna rekon- strukcija ceste bo stala 450 mi- lijonov S din. Cesta bo reno- virana in asfaltirana na dose- danji trasi. Renoviranje se bo pričelo že ta mesec. Rok za asfaltiranje je 30. junij 1968. leta. Z.R. v impolu koncu.tejo ve- liko naroČilo za sov.iet- sko zvezo v tovarni Impol v Slovenski Bistrici končuje.jo veliko naro- čilo oken za Sovjetsko zvezo v vrednosti dveh milijonov do- larjev. Okna bodo vgradili v tri večje zgradbe v Moskvi, ki bodo dograjene za 50-letnico oktobrske revolucije. ZR KZ »Kmetovalec« Ljutomer Za zadrugo ali proti njej? Kooperacija prina5a precejš- nje prednosti pri preobrazbi našega kmetijstva. z uvajanjem kooperacije prihaja individualni kmet v družbeni proces dela. Mimo tega se s kooperacijo iz- vrši razpored zemlje v skladu s potrebami tehnolo.škega pro- cesa. To pomeni, da ne odloča več, kaj se bo proizvajalo na določenem kompleksu zemlje, ki je lastnina individualnega kme- ta, samo kmet, temveč potrebe tehnološkega procesa. Zaradi tega se lastninska pravica od- vaja od procesa dela in dobiva obliko le denarne rente. Vsekakor je zanimiv odnos našega kmeta do kooperacije. Kooperacijo sprejemajo pred- vsem mala kmečka posestva, ki dobivajo glavni dohodek od drugih dejavnosti, ne pa od kmetijstva. Individualni kmeto- valec, ki sam obdeluje zemljo, precej nerad stopa v koopera- cijo, in če sodeluje, se ukvarja z vsemi vrstami kmetijske pro- izvodnje. Po navadi se boji ko- operacije, ker vidi v njej dolo- čen propad svoje lastnine nad zemljo. Kljub temu pa smo v kooperacijski proizvodnji v zad- njih letih, posebno pa še ob le- tošnji žetvi, dosegli lepe uspehe. In kakšno vlogo odigravajo v kooperacijski proizvodnji kme- tijske organizacije oziroma so- cialistični sektor? Ali bolj uspe- šno sodeluje z zasebnim kmeto- valcem kombinat ali zadruga? Ali je potrebno, da imamo v mali občini, kot je npr. ljuto- merska, tri kmetijske organiza- cije — kombinat in dve zadru- gi? Kako gledajo, na sodelova- nje zasebni kmetovalci-koope- ranti? Kakšna naj bi bila kme- tijska politika na ljutomerskem področju v prihodnje? Itd. Kopica vpra.šanj. o katerih se v ljutomerskih »kuloarjih« že dalj časa razpravlja. Nekateri strokovnjaki in nestrokovnjaki razpravljajo o potrebnosti inte- gracije kmetijskih organizacij v ljutomerski občini. Svoja stali- šča do integracije zagovarjajo predvsem v pocenitvi proizvod- nje, v zmanjšanju upravnih stroškov, v smotrnejšem razpo- rejanju strokovnjakov na ustre- zna delovna mesta in v večji specializaciji proizvodnje — ta- ko družbene kot zasebne. Vsekakor je zaželeno, da o teh vprašanjih začnemo globlje razpravljati, da bi se predvsem občanom razjasnila ta vprašanja kot tudi dialogi: za zadrugo ali proti njej. Obiskal sem eno izmed zadrug v ljutomerski občini: KZ Kme- tovalec Ljutomer. In kako gle- da KZ Kmetovalec na vpraša- nje kooperacijo in integracije in s katerimi problemi se srečuje. kooperacija, integracija...?! V zadrugi zagovarjajo stališče, da je pozitivno, če imamo na območju ljutomerske občine tri kmetijske organizacije, ker vla- da v proizvodnji in uslugah oziroma v kooperaciji konku- renca. V obratu za kooperacijo VŽK Ljutomer samoupravni or- gani nimajo vpliva na proizvod- njo v kooperaciji, medtem ko je v KZ Kmetovalec 4.5 "'o čla- nov zadružnega sveta individu- alnih kmetov-kooperantov. V osnovi so težnje kombinata in zadruge različne, ker se kom- binat ukvarja izključno z last- no proizvodnjo, medtem ko si mora zadruga prizadevati, da iz kooperacije čimveč akumu- lira. To doseže s preučevanjem kvalitete semen, stalno strokov- no pomočjo pri pitanju živine kooperantov idr. Kooperacija predstavlja za kombinat obrob- no dejavnost, medtem ko za- hteva kooperacijsko sodelovanje od zadruge vedno bolj kvalitet- no proizvodnjo v kooperaciji. V lastni proizvodnji se je za- druga pretežno orientirala na živinorejo, ki v sedanjih pogo- jih ni preveč rentabilna. Poleg tega morajo odplačevati a nuj, tete za novi gradbeni objekt ^ delovni enoti Radoslavci, ki sodobno opremljen za gojenj^ 520 glav goveje živine. Zarntj omenjene situacije pitajo v ra. doslavskih hlevih le 180 gla^ živine, medtem ko v koonera. ciji goje 800 glav živine. Hlevj v Radoslavcih so »dopolnjeni« ; perutnino, ki v sedanjem časi] prav tako nima ustrezne cene Razen tega imajo v delovni eno. ti Radoslavci nove plantažne na. sade sadovnjakov, ki letos ne bodo obrodili. Vsi ti problemi so vplivali, (jg so v zadrugi v finančnih težavah, poleg tega pa še delovna enota v Radoslavcih posluje z izgubo, Vzrokov za to danes še ne b; mogel navesti, ker stvari še ni- so popolnoma raziskane Navedeni problemi vsekakor kljub stališču zadruge govorijo v prid integracije kmetijskih organizacij na ljutomerskem območju, če že ne v prid inte- gracije, pa vsaj v prid tesnej. šega poslovno-tehničnega sode- lovanja, recimo med komercial- no službo itd. V zadrugi so večkrat nosku- šali vplivati na specializacijo kooperacije, da bi na določenih kooporacijskih površinah, ki so med seboj povezane, gojili do- ločeno kulturo. Pri takem nači- nu obdelovanja zemlje in go- jenja kulture bi bila mehnni/^a- cija v polni meri izkoriščena, pocenila bi se proizvodnja, pri- delki bi bili kvalitetnejši itd. Vendar je ta koncept pri večini kmetovalcev naletel na gluha ušesa. Resen problem pri spe- cializaciji kmetijske proizvod- nje nastopa zaradi nihanja cen kmetijskih proizvodov. Zaradi tega se individualni kmet raje »ukvarja« z vsemi vrstami knne- tijske proizvodnje Vsekakor bi moralo biti tako kmalu kmetu kot kmetijskim organizacijam jasno, da nosita v kmetijski pro- izvodnji riziko oba — tako kmet kot kmetijska organizacija. Zaradi slabosti v kmetijski proizvodnji, ki so bile v prvem obdobju našega sistema najbolj prisotne, je našega kmeta zelc težko prepričati o nadaljnjai specializiranem razvoju koni«- racije. Ko sem začel zbirati mnenja in stališča naših kmetovalce' do tega vprašanja, mi je eden izmed njih zabrusil: »Osel gre samo enkrat na led.« Problemi so in bodo obstajali. Kooperacija ni naša iznajdba, temveč se te oblike že dalj časa poslužuje tudi kapitalizem. Zdi se mi. da kooperacijo preveč- krat pojmujemo kot ukrep, ki že sam \yo sebi zagotavlja so- cialistično smer gospodarskega razvoja naše vasi. Nasprotno, na kooperacijo ,ie treba gledati kot na borbo za več.jo produk- tivnost in pomeni le smer go- spodarske akc!.1e. Zato ni ko- operacija predvsem stvar poli- tične akcije, kot mislijo mnogi' Prav gotovo ni kooperacija do- ločena oblika preobrazbe naše- ga kmetijstva, temveč le pre- hodna oblika in pojav, ki pri' pravlja pot h končni preobraz- bi našega kmetijstva. Zato je vloga zadruge in koffi' binata pri razvijanju koopera' cijske proizvodnje zelo pomeni' bna. Ce obstajajo ekonom-* izračuni o koristnosti integral' je ljutomerskih kmetijskih or- ganizacij in če pride do nje, ^ se morala kooperacijska dejaV; nost sedanjih zadrug v poliJl meri upoštevati. Integracija (a'' nadaljnji razvoj zadrug) ^ uspela le takrat, če se bodo danje slabosti pri kooper.--jcijsi<| proizvodnji odpravile. strokoVj kadri, ki so delali do sedaj * kooperacijski proizvodnji. P specializirali. Le na teh osnovah lahko £;i"^^ dimo nadaljnjo Ijutomer* kmetijsko politiko, in če jo 1^' mo uspešno izvajali, bo od tpgracije imel korist zaseb" kmetovalec kot celotno Ij'^'''^ mersko gospodarstvo. Vsekakor v tem članku ni^f.^ mogel zajeti tega ^'pi"^^^^ kompleksno, saj sem '^'^^■'^ le nekai odprtih vprašanj ? liščs KZ Kmetovalec, n^^^<^^ probleme ter druga nasprntu.1^ ča si stališča, ki se pniavlj^ v razpravah o ljutomerski k^. tajski problem.atiki Mnoopolnoma jasno. Kje so časi, ko so mošti dosegali redno 18 do 22*/o sladkorja aH več! Takrat je vino teklo kot olje, pravijo .stari ljudje. Ali se je narava tako spremenila? Da, res je! Prvenstveno je kvaliteta mošta oziroma vina odvisna od klime, to je od sončne toplote, vlage, svetlobe itd. Ža pravilno dozorevanje rabi vinska trta določeno število sončnih ur, si- cer je kvaliteta slabša. So pa le- tine, ko je kvaliteta vin močno odvisna od kletar jen j a. Ce pogledamo samo zadnje tri vinske letnike, moramo reči, da so slabi. Letnik 1965 je nekoliko boljši od ostalih dveh, vendar tudi komaj dosega povprečje. Ce pogledamo klimatske pogoje teh letnikov, bomo ugotovili nasled- nje: Leta 1964 smo imeli poletje z malo sončnih dni. Temperature niso bile dovolj ne. Trta se ni mogla razvijati, kot je potrebno. Septembra in oktobra pa je na- stopilo deževno vreme. Poma- gati se ni dalo kaj. Trta je na- brala le okrog 14, 15 ali 16 »/o sladkorja. Kvaliteta vina je bi- la seveda temu primerna. Tudi letnik 1965 je bil podo- ben. Prav tako vegetacijsko sla- bemu poletju je sledila izredno hladna jesen. Čeprav ni bilo dežja, je trta zaradi hlada sla- bo asimilirala. Tudi tokrat se je kopičenje sladkorja ustavilo pri 14 do 15 "/o sladkorja. LETNIK 1966? Vinarji pravijo, da tako mu- haste vinske letine ni bilo že kakih 10 ali 15 let ali več. To- krat se je pokazalo znanje kle- tarja. Obratu kletarstva KK Slovenske gorice Ptuj so kmeto- valci iz Leskovca in okolice po- nudili 30 vzorcev vina za odkup. Od teh je bilo le šest vzorcev popolnoma zdravega vina. Osta- li vzorci so imeli duh in okus po mlečnem ciku (po zelju), ocetnem ciku, miševini in po- dobno. Skupna kislina v vinu se je sukala od 5 do 6,.5 v li- tru namesto 7 do 8 •/o«, kakor je v normalnih letinah. K.JE SO VZROKI SLABIH VIN? Vegetacija vinske trte je bila leta 1966 zakasnjena za kakih 14 dni. Trta je bila slabo raz- vita, V septembru in oktobru je nastopila visoka vročina. Proti pričakovanju pa je ta vročina kvarno vplivala na vin- sko trto in njeno dozorevanje. Zemlja se je izsušila in trta je zaradi visoke vročine predčasno prekinila z asimilacijo. Kislina v jagodah je začela padati. To padanje se je stopnjevalo s prešanjem in vretjem, ki je bilo izredno burno. Mošti so imeli okrog 14 do 16 «/o sladkorja, na boljših legah tudi več. V sodih je bila lahko pri vretju mošta le dobra polovica mošta, sicer je prekipeval. Pri normalnem vretju zadostuje le Vi« praznega soda. V takih razmerah smo le s pravilnimi tehnološkimi postop- ki dobili povprečno kvaliteto vina. Važno je bilo, da je bila časovna pot od vinograda do soda čim krajša. Grozdni sok je namreč začel vreti, ko smo grozd utrgali, ter vrel na poti v kadeh in na preši. Potrebno je bilo močno žveplanje mošta, da smo vsaj nekoliko omilili prebumo vretje, ki je izredno negativno za nastajajoč^ vino. Pri počas- nem prešanju in slabem žve- plan ju so mošti prevreli v dveh do treh dneh, kar jasno ne mo- re dati kvalitetnega vina. Zelo važen poseg je bil tudi prvi pretok. Mošt je vrel namreč pri temperaturi 35" C ali celo več. Vemo pa, da je za prave vinske kvasovke optimalna temperatu- ra delovanja 25 do 28» C. Pri tako visoki temperaturi so se razvile razne druge škodljive glivice in bakterije. Zelo moč- no so bile razširjene bakterije mlečnega cika. Te pretvarjajo sladkor v mlečno kislino. Kakor hitro je bilo burno vrenje kon- čano, so te bakterije še posebno zagospodarile. Tudi kislina je zaradi velike temperature iz- redno hitro upadala. S pravo- časnim pretokom in močnim žveplanjem smo storili pomem- bno delo. Prešanje in kletarje- nje po tako opisanem postopku je dalo lep uspeh, LETOŠNJE POLETJE JE ZA VINSKO TRTO ZELO UGODNO Letošnje poletje je zelo ugod- no za vinsko trto. Dovolj je bilo vročih dni, kar je najpo- membnejše. Pred nami so še eventualne elementarne nevšeč- nosti, kot na primer toča. Vidi- mo tudi, da izredna vročina prav v času trgatve ni ravno ugodna. Nazadnje je pa včasih veliko odvisno tudi od kletarjevega znanja. Mnogo bi lahko naredili, če bi kmetovalci dobili v času tr- gatve in zorenja vina konkret- ne in pravočasne nasvete. Ne da se delati po šabloni, ker so vsako leto druge razmere, ki za- htevajo drugačne posege. Zal pa so strokovnjaki na kmetijskih inštitutih in gospo- darskih organizacijah, ki se ukvarjajo z vinom, premalo po- vezani s kmetovalci. Ce bi ti dobili pravočasno dober nasvet, bi pridelali več kvalitetnega vina. S tem ne bi imel koristi le kmetovalec sam, ampak vsa družba, ki danes hoče kvalitet- na vina. ZR LETO AKCIJ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Rogoznica PROBLEME ROGOZNlSKE- GA OBMOČJA STA PRIKA- ZALA PREDSEDNIK KRAJEV- NE SKUPNOSTI MILAN LAC- KO IN VODJA KRAJEVNE PISARNE JUSTINA SKOK. Pri krajevni skupnosti Rogoz- nica je ustanovljen iniciativni odbor za zgraditev javnega vo- dovoda. Ta naj bi zajel naselje Rogoznica, del Nove vasi in ope- karno Zabjek pri Ptuju. Javni vodovod bodo zgradili na ini- ciativo krajevnega odbora SZDL Rogoznica in na pobudo vašča- nov. V perspektivnem planu je predvidena tudi javna cestna razsvetljava. Urejena naj bi bila v Rogoznici in v okoliških va- seh na pomembnejših cestnih odcepih. Sredstva, ki jih svet krajevne skupnosti dobiva od skupščine občine Ptuj (dotaci- je), ne zadoščajo. Svet krajevne skupnosti bo moral preiti v letu 1968 na krajevni samoprispevek. Dela za javno razsvetljavo bodo stala tri do štiri milijone starih dinarjev. Javna cestna razsvet- ljava naj bi se etapno razvijala za celotno področje krajevne skupnosti. Javne kanalizacije trenutno še ni, vendar je nujno potrebna. Novi del Ptuja se širi proti Ro- goznici, zato bo treba urediti tudi kanalizacijo. Krajevna skupnost Rogoznica mora vzdrževati precej krajev- nih cest, posebno v naselju Kicar. Na tem območju je 48 kilometrov cest, to so ceste 4. reda. Vsako leto popravljajo ceste. Letos so zapeljali na ce- ste 1300 m^ gramoza. Za prevoz in nakladanje so izdali 12.950 novih dinarjev. Prevoze je opra- vilo komunalno podjetje Ptuj, Opravljajo tudi druga vzdrže- valna dela, kot so npr.: čiščenje jarkov, gramoziranje cest in nadomestitev polomljenih pre- točnih cevi. Popravili so tudi javna vodnjaka v naselju Ki- car, ki ju je bilo treba asanirati. Dostavo materiala je naročila krajevna skupnost Rogoznica. Veljal je okrog 65 tisoč starih dinarjev. Delo so opravili vašča- ni sami. Lani so urejevali tudi ograjo na rogozniškem pokopališču. Stala jih je 871.227 starih dinar- jev, vendar samo renoviranje pročelnega dela ob cesti. Komu- nalno podjetje Ptuj sicer ureja in popravlja to pokopališče. Vse krajevne skupnosti bi morale prispevati za ureditev tega po- kopališča. Krajevna skupnost Rogoznica je v ta namen raz- pisala krajevni samoprispevek. Svet krajevne skupnosti Rogoz- nica je mnenja, da bi morala krajevna sveta Ptuj in Grajena enako prispevati za ureditev pokopališča. Vprašanje odstopa lastništva zadružnega doma krajevni skup- nosti Rogoznica je precej aktu- alno. Zadružni dom upravlja sedaj kmetijski kombinat Ptuj, Stavbo bi bilo treba popraviti. V njem so tudi stanovanja, po- tem prosvetna dvorana, ki jo vzdržuje prosvetno društvo Ro- goznica, in gostinski lokal pod- jetja Haloški biser Ptuj. Kra- jevna skupnost bi rada prevzela ta dom, da bi ga popravila in preuredila, seveda pa bi bilo za to potrebno precej ■ denarja. Uvesti nameravajo poseben kra- jevni samoprispevek. Računajo tudi, da bodo dobili od občine Ptuj dotacijo. Fasada bi stala okoli štiri milijone starih di- narjev. Pri krajevni skupnosti Rogoz- nica deluje še komisija za re- ševanje socialnih problemov. Komisija obravnava vprašanja za dodelitev družbene pomoči, odpisuje stroške kmečkih zava- rovancev, sklepa o sprejemu v dom starih v Muretincih in o vprašanjih ostarelih kmetov, ki so ostali sami na svojih posest- vih. V turističnem pogledu se po- rajajo nekateri problemi. Ro- goznica je blizu Ptuja. Urediti bi morali del Nove vasi pri Ljudskem vrtu in pa naselje Kicar. Ptujska gostinska podje- tja bi morala odpreti nekatere bifeje, gostilne in podobno. Na pomenu bi lahko pridobila tudi ribnika v Podvincih, ki bi pri- tegnila ribiče-turiste. Na območju krajevne skupno- sti Rogoznica sta samo dve pod- jetji, in sicer: opekarna Zabjak pri Ptuju in predelovalni obrat Rogoznica, ki je obrat lesno in- dustrijskega podjetja Les Ptuj. Na tem območju je samo en tr- govski lokal, in sicer posloval- nica trgovskega podjetja Pano- nija v Podvincih. Dobro bi bilo odpreti več trgovin, npr. v Pa- cinju in Rogoznici. Zdravstvene postaje za sedaj še ni in je tudi v bližnji per- spektivi še ne nameravajo zgra- diti. Predšolske otroke cepijo v Pacinju, v Podvincih in v za- družnem domu Rogoznica, kjer bodo v ta namen predvideli ustrezen prostor. Na območju krajevne skupno- sti Rogoznica delujejo: krajevni odbor SZDL, krajevni odbor RK, društvo upokojencev, pro- svetno društvo, mladinski aktiv ter gasilska društva v Podvin- cih, Pacinju in Sp. Velovlaku, ki imajo tudi svoje gasUske do- move. Tudi svet krajevne skup- nosti Rogoznica je prispeval denarna sredstva za zgraditev teh domov. Na terenu krajevne skupnosti Rogoznica ni osnovne organizacije ZK. V opekami Zabjak pa deluje delavski ak- tiv ZK. To področje je izrazito kmeč- ki predel. Organiziranega pred- šolskega varstva otrok ni. Po- trebno bi bilo odpreti otroško zavetišče za predšolsko mladino in mladino do 12, leta starosti predvsem za tiste otroke, kate- rih starši so zaposleni. Na ta način bi se izboljšali tudi učni uspehi otrok. Dane so tudi možnosti za raz- voj kulturne dejavnosti. Dejav- nost prosvetnega društva Ro- goznica je v zadnjem času zelo popustila. Uprizorili so kakšen družabni večer in imeli razne zabavne prireditve. Včasih go- stujejo tudi tuja prosvetna dru- štva, razni ansambli pa prire- jajo tudi koncerte. Včasih se ustavi tod tudi kakšen cirkus. Obstaja tudi knjižnica, čitalnice pa ni. AL ^ Ograd Ormož Se enkrat - 9,Zakal odcepi- tev" in kdo ima prav? V predzadnji številki Tednika smo pod naslovom Zakaj odce- pitev objavili vprašanje odce- pitve obrata opekarne od pod- jetja Ograd v Ormožu, in sicer stališče opekarne, ki se želi za- radi navedenih vzrokov z refe- rendumom odcepiti. Danes ob- javljamo ostale vzroke, ki go- vore za odcepitev obrata ope- karne in proti odcepitvi. STALIŠČE DELAVSKEGA SVETA V torek, 1. avgusta, je bila v podjetju Ograd seja delavske- ga sveta, na kateri so zastopniki obrata opekarne zahtevali, da delavski svet sprejme sklep o izvedbi referenduma, s katerim bi se naj delavci v podjetju odločili za odcepitev opekarne ali proti njej. Po daljših in bur- nih razpravah so sklenili zahte- vati od upravnega odbora pod- jetja, da pred izvedbo referen- duma razišče nastalo situacijo v podjetju. STALIŠČE UPRAVE PODJE- TJA Tudi v upravi se strinjajo z rnnenjem, da je bila izvedena integracija med gradbenim pod- jetjem Grad in opekarno brez večjih ekonomskih analiz, saj so ■ se združili kar v desetih dnevih. Ze ob prvih korakih skupne- ga gospodarjenja (od*leta 1963) so bili v opekarni nezadovoljni z integracijo. To nezadovoljstvo se je še povečalo po reformi, ki je zaostrila (zmanjšanje inve- sticijskih sredstev) pogoje go- spodarjenja v opekarniški in gradbeniški dejavnosti. Vsekakor je nesmiselno, kot zatrjujejo v upravi podjetja, da se poleg grad'benega podjetja v Ormožu ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo stanovanjskn-komu- nalno podjetje, kombinat in ne- katera druga. Na upadanje gradbeniške de- javnosti so vplivali tudi stalni odhodi kvalificirane delovne si- le (tehnični kader), ki predstav- ljajo za gradbeniško dejavnost podjetja že dalj časa »rakasto« obolenje. Za vprašanje rekonstrukcije proizvodnje opekarne so v upravi, kot so mi zatrjevali, izvedeli šele na zadnji seji de- lavskega sveta. Opekarna je kljub krizi v gradbeniški dejav- nosti dobila letos deset milijo- nov starih dinarjev za nabavo nove dizel lokomotive in za manjše obnove proizvodnih srMstev. Za nabavo nove umet- ne sušilnice, za prehod na upo- rabo tekočih goriv v proizvod- nem procesu pa so izvedeli iz članka, v katerem sem obravna- val stališče opekarne oziroma njihove vzroke za odcepitev. MlekG|»romet Ljutomer Izredna kvaliteta ObraMiavanje življenja in dela malih obratov ali malih samostojnih podjetij je že s stališča reforme po svoje zani- mivo. Kako taka podjetja išče- jo svoje mesto v našem gospo- darstvu, ali so uspela obdržati korak z razvojem celotnega gospodarstva — z reformo in njenimi ukrepi? Med njimi so podjetja, ki se ne bodo mogla obdržati, nekaj pa je tudi takih, ki so na.šla svoje mesto, ki so razumela re- formo že od prvega dneva, ki so razumela bistvo sprememb na področjii gospodarjenja. Tako bi lahko ocenili »maj- hen« ljutomerski kolektiv — Mlekopromet, Ljutomer, samo- stojen obrat v sklopu »Mari- borske mlekarne«. Zgodovina ljutomerskega o- brata je zelo pestra in zanimi- va. Nastal je v času vojne, na- to je nekaj časa po vojni bil samostojno podjetje, se združil z mariborsko in ljubljansko mlekarno, bil zopet samostojen itd. Od leta 1962 je samostojen obrat »Mariborske mlekarne« z lastnim obračunom. Ta položaj ima še danes. KAKO GOSPODARIJO IN KAJ PROIZVAJAJO Imajo 52 zaposlenih. V osnov- ni proizvodnji so se predvsem orientirali na trdo sirarstvo. poleg tega pa proizvajajo še čajno maslo ter druge razne konzumne artikle: pasterizira- no mleko, jogurt, smetano itd, Najpomeml)nejši proizvodi si- ra so: ementalec, grojer, gau- da, parmezan ter topljeni sir šalet »Ljutomerka«. Vsi proizvodi so zelo kvali- tetni, saj so znani na tujem tr- žišču, še posebno v Italiji, ka- mor izvažajo 20 do 30 odst. ce- lotne proizvodnje. Čeprav imajo že več deset- letno tradicijo v proizvodnji trdih sirov, predstavlja nova topilnica sira, ki je trenutno edina v Sloveniji za izdelavo topljenega sira šalet »Ljuto- merka«, po kvantiteti in kvali- teti pomembno pridobitev ne samo za delovni kolektiv, tem- več za celotno slovensko trži- šče mlečnih proizv^odov. Dnevno predelajo 12 do 14 ti- soč litrov mleka, ki ga odku- pujejo na ljutomerskem in rad- gonskem območju, PROBLEMI V zadnjem času pripravljajo v Mlekoprometu rekonstrukci- jo proizvodnje, ki jo bodo iz- vršili v dveh do treh letih. Re- konstrukcija bo stala 150 do 200 milijonov starih din. Ob- novili bodo predvsem osnovna skladišča s klimatskimi napra- vami. (Nadaljevanje na 5. strani) nova topilnica sira v »mlekoprometu«, doslej edlna v sloveniji SfraB 1 TEDNIK — petek, 11. avgusta 1%? Stran 4 Razstavni paviljon Dušana Kvedra - nova kulturna pridobitev v Ptuju v soboto, 5. avgusta, je odprl ?redsednik skupščine občine tuj Franc Rebernak razstavni paviljon Dušana Kvedra. Po- krajinski muzej v Ptuju je pa- viljon uredil v mestnem obramb- nem stolpu iz 16. stol. ob Dra- vi v Ptuju. Kakor smo že poročali, je sredstva za ureditev stolpa po- klonila tovarna glinice in alu- minija Boris Kidrič, Kidričevo. Z ureditvijo razstavnega pa- viljona .se je izpolnila dolgo et- na želja uslužbencev muzeja in vseh prebivalcev ptujske obči- ne, ki so jim pri srcu priredit- ve s področja umetnosti in druge razstave iz bogatega kul- turnega gradiva našega in dru- gih muzejev. Doslej smo prire- jali razstave v neprimernih, za druge namene urejenih prosto- rih. Razstavni paviljon se imenu- je po Dušanu Kvedru, borcu za višjo družbeno obliko, za vi- soko kulturo — za socializem. Čeprav je bil narodni heroj Du- šan Kveder po poklicu vojaški poveljnik in diplomat, niso te dolžnosti mogle odtegniti nje- govega izrednega zanimanja za sultumo zgodovino. Ko je živel kot ambasador naše države v Etiopiji in Indi- ji, se je poglabljal v kulturno preteklost teh dežel. Tam je zbiral predmete materialne kul- ture in fotografsko posnel ve- like stvaritve indijske umetno- sti. Svoje bogato znanje iz kul- turne zgodovine azi] sikih naro- dov, posebno indijskih, je po- sredoval študentom jugoslovan- skih univerz s predavanji, ki jih je sistematično razporedil. Pri pregledu njegovega pri- vatnega arhiva smo našli "ve- liko priznanj za njegovo kultur- no razgledanost, za njegovo znanje iz kulturne zgodovine v časopisih, tiskanih v anglešči- ni, ki izhajajo v Indiji. Dušan Kveder je predaval na ljubljanski univerzi po shemi, ki jo je predložil filozofski fa- kulteti, dvakrat na teden v le- tu 1963/64. Predaval pa je tudi študentom v Zagrebu in Beo- gradu in na Kolarčevi univer- zi v Beogradu. Njegova preda- vanja na Kolarčevi univerzi so bila deležna izrednega zanima- nja. Dušan Kveder je poklonil ptujskemu muzeju lepo zbirko ljudskih glasbil iz Indije, Ce- lebesa, Jave in Etiopije, da bi obogatil naš muzej. S svojim darom je dokazal, da svojega domačega kraja ni pozabil, če- prav je bil rojen drugod, je večkrat poudaril, da je Ptujčan, ker je tu preživel svoja mlada leta, od četrtega leta starosti pa do enaindvajsetega, ko je eraigriral v tujino. V Ptuju so živeli njegovi starši. Tu je bil njegov dom tudi tedaj, ko je hodil daleč po svetu. Njegova mati in sestra sta zapustili Ptuj leta 1948. Dušanu Kvedru, vojaškemu poveljniku, diplomatu in kul- turniku, se je Ptuj oddolžil ta- ko, da je po njem imenoval gimnazijo, v katero je hodil, in razstavni paviljon. Zasluge Dušana Kvedra za svoj narod so izredne. Popisala bi jih verno lahko le obširna monografija. Ker je bil revo- lucionar, je svoje sposobnosti daroval skupnosti, napredku, narodu in posredno človeštvu. V mladosti je bil vojak, da bi doprinesel boju za boljšo druž- bo kulturnega bogastva. Ko smo si pribojevali z nemalo njegovo pomočjo pogoje za razvoj nove družbe, je Izredno koristil razvoju naše vojaške znanosti in pri vzgoji novih vojaških strokovnjakov. Zaradi svojih diplomatskih sposobno- sti in znanja tujih jezikov so ga pritegnili v diplomatsko službo. Našo domovino je za- stopal v Etiopiji, Zahodni Nemčiji in Indiji ter njenih so- sednih državah. Tedaj je lahko razvijal svo- ja kulturniška nagnjenja. Go- reče je pil iz vrelcev umetno- sti in se opajal v spoznanju vi- sokih umetniških vrednot glas- be, poezije, arhitekture, likov- nih stvaritev in ljudske umet- nosti narodov, ki jih je spo- znal. Njegovi diapozitivi stavb- nih spomenikov in skulptur ,so bili tako izbrani, da jih je že- lela odkupiti univerza v New Dclhiju, ker kaj takega niso imeli. Dušan Kveder, ki so ga ne- koč navdušeno poslušali parti- zani pred napornimi podvifi, je sedaj svojo govorniško spo- sobnost posvetil kulturi. Vozil se je z letalom v Ljubljano v šolskem letu 1963 64 po dva- krat tedensko, hodil v Zagreb, predaval v Beogradu. Kaj ga je gnalo, da je ob napornem diplomatskem delu izgoreval še zato, da bi kulturno boga- til širok krog poslušalcev? V njem je živel pedagoški čut, iz- virajoč iz političnega prepriča- nja, zato je hotel iz svoje kul- turne zakladnice dajati dru- gim, koristiti skupnosti, kul- turno bogatiti še dioige. Naj tudi razstavni paviljon, imenovan po Dušanu Kvedru, čimbolj izpolnjuje svoje po- slanstvo, naj s svojimi prire- ditvami čimbolj kulturno boga- ti našega občana! Prva razstava v paviljonu je po.svečena življenju heroja Du- šana Kvedra. Odprta je vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure do 20. septembra. Zakaj je napisano vse to? Za vse, ki ne vedo za širino Kve- drove življenjske vsebine, za vrednost njegovega bistva, za njegovo veliko osebnost, v na- ši zgodovini tako pomembno, da zasluži po njem ime ne le skromni razstavni paviljon v našem malem mestecu, ampak še kaj drugega, namenjeno šir- šemu krogu slovenske skupno- sti. R.V. Pomoč v stiski Kako lepo se slišijo te besede! Nekaterim ljudem so vodilo v življenju in delu. To so ljudje, ki brezimno in predano deluje- jo v organizacijah Rdečega kri- ža. Njihovo delo vodi in koor- dinira občinski odbor RK s po- močjo svojih komisij. Veliko so že naredili; mnogo pa je še na- črtov, ki jih nameravajo ures- ničiti. Trenutno težišče dela je na komisijah za prvo pomoč, krvodajalstvo, zdravstveno-pro- svetno vzgojo in komisiji za podmladke in mladino RK. Naloga komisije za prvo po- moč je izvežbati prostovoljne bolničarje. V ta namen organi- zirajo 80-urne tečaje v sodelo- vanju z občinsko gasilsko zve- zo in oddelkom za narodno obrambo pri občinski skupščini Ptuj. Letos so že organizirali tak tečaj na področju krajevne organizacije RK Gorišnica. Z uspehom so zelo zadovoljni in imajo za jesen v načrtu enak tečaj še v eni izmed organizacij R.K z Dravskega polja. V na- črtu imajo tudi ponovitvene te- čaje za prostovoljne bolničarje, ki vodijo omarice prve pomoči. Komisija ima tudi nadzor nad postajama prve pomoči v Stojn- cih in Trnovski vasi. Skupno z zdravstvenim domom pa name- ravajo po vaseh ustanoviti pvo- svetovalnice za otroke. Želeli bi tudi bolje opremiti omarice prve pomoči po vaseh, vendar jim to ni mogoče zaradi pomanjka- nja denarnih sredstev. Kri je zdravilo. Tega se mno- gi naši ljudje ne zavedajo. Ko- misija za krvodajalstvo se tru- di, da bi vsi zdravi ljudje, pred- vsem pa mladi, vsaj enkrat let- no darovali kri. Pri tem bi po- trebovali večjo pomoč družbe- nih organizacij. Bolnišnica v Ptuju potrebuje letno okrog 3000 krvodajalcev, javi pa se jih samo okrog 2000, kar je mnogo premalo in kaže na ne- zainteresiranost večine ljudi za to humano delo. Hkrati pa je tudi dotok krvodajalcev neena- komeren. Pozimi jih je mnogo, medtem ko jih čez poletje sko- raj ni. Zato poskuša občinski odbor RK koordinirati akcije tako, da bi bil dotok darovalcev kolikor mogoče stalen. Krajevne organizacije pa se trudijo po- večati vrste krvodajalcev, pri čemer nekatere dosegajo lepe uspehe. Komisija za zdravstveno-pro- svetno vzgojo bo v tem letu izvedla predpriprave za Inter- natsko vzgojo pošolske mladine, ki naj bi jo izvedli nekje v fe- bruarju prihodnjega leta. Pred- videvajo tudi vsaj en tečaj o hišni negi bolnika. Za podmladek in mladino RK kakor tudi za ostale bodo orga- nizirali po šolah predavanja o pomenu borbe proti TBC. To je prva naloga komisije za novo šolsko leto. Občinski odbor RK v Ptuju bo letos oskrbel s pomočjo v živilih nad 800 oskrbovancev. Prve pošiljke te pomoči so že prispele in jih bodo razdelili v glavnem med oskrbovance v Halozah. Pri naslednjih pošilj- kah pa bodo upoštevani oskrbo- vanci iz Slovens^kih goric. Odbor RK v Ptuju beleži na področju občine 7600 članov podmladka in 1047 mladincev RK. Članov RK je okrog 7300. Ta številka kaže na žalostno dej- stvo, kako je večini ljudi od- maknjena humanost. KJ MASiP BO KMALU GOTOV v preteklih dveh letih so v teim času poplave prizadejale mnogo škode na desnem bregu Drave. Postalo je jasno, da ta del Ptuja lahko zaščiti samo vi- sokovodni nasip. Občinska skup- ščina Ptuj je pristopila k ures- ničitvi tega načrta. Dela je prevzelo podjetje Teh- nogradnje iz Maribora, ki gradi odvodni kanal hidrocentrale Srednja Drava I. Z deli so pri- čeli v juniju. Odstranili so vrh- njo plast humusa, dokler niso prišli do trdne podlage, na ka- tero so potem nasipali gramoz, ki so ga dobili z odkopa kana- la. Sedaj so dela v končni fazi. Nasip, dolg 1300 metrov, na vrhu širok tri in visok od O,.5 do 1,5 metra, se razteza vzdolž desnega brega Drave od nasipa ob kanalu do železniškega mo- stu. Vanj je vgrajenega okrog 9000 kubikov materiala, pretež- no gramoza. Vzdolž vodne strani bo — razen pri tovarni avto opreme — obložen z rušo (pri- bližno 3300 kvadratnih metrov). Na najbolj ogroženem mestu, pri tovarni avto opreme, bo v dol- žini eo metrov obložen z lom- Ijenim kamnom. Zunanja stran nasipa bo humuzirana. Z deli bodo verjetno končali v avgu- stu. Odslej bodo tudi Ptujčani z desnega brega Drare lahko pri- čakovali naraslo vodo brez sikr- bi. KJ Vesti iz Ormoža Občinska konferenca Sociali- stične zveze Ormož je pred kratkim zahtevala od krajev- nih organizacij SZDL v občini, da v letu akcij krajevnih skup- nosti pripravijo svoje progra- me dela do 15. septembra tega leta. Osnova za sestavljanje programov bi naj bili materi- ali republiške in zvezne kon- ference. V mesecu septembru bodo po krajevnih organizacijah' SZDL organizirali razprave z vodstvi krajevnih skupnosti, s pred- stavniki krajevnih organizacij SZDL ter ostalih dnižbeno-po- litičnih organizacij krajevne skupnosti na temo — leto ak- cij krajevnih skupnosti. V občini je v teku prodaja- nje blokov za zbiranje pomoči žrtvam imperialistične agresije. Akcije potekajo v delovnih or- ganizacijah in na terenu. Ob- činska konferenca SZDL pro- daja s pomočjo svojih aktivi- stov bloke v vrednosti 100.000 starih din. Upajo, da bodo do prihodnjega tedna končali ak- cijo. Vesti iz Ljutomera v podjetju Tehnostroj Ljuto- mer so se v prA'em polletju le- tos osebni dohodki povečali za 21 odst., produktivnost pa za 9 odst. v primerjavi z istim ob- dobjem lanskega leta. Ekono- mičnost je za 3 odst. nižja, medtem ko se je rentabilnost zmanjšala za celih 47 odst. v nrimerjavi s prvim polletjem lanskega leta. Lansko leto so dali v prvem polletju 180 tisoč N din sredstev v sklade. Če- prav so se v letošnjem letu znatno povečali osebni dohod- ki, pa so v sklade dali mnogo mani kot lani. Celotna realizacija v podjetju je za 12 odst. večja, neto pro- dukt se je povečal za 9 odst. ter dohodek delovne organiza- cije za 6 odst. Zaposlenost je ostala na isti višini kot v lan- skem obdobju. Posebno so zaskrbljujoči po- datki, ki govore o zmanjšanju rentabilnosti in ekonomičnosti, da se je produktivnost poveča- la za 9 odst., osebni dohodki pa so porasli za 21 odst. Na- čelo delitve dohodka v skladu s produktivnostjo je ostalo v Tehnostroju samo parola. Vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer je pred kratkim izdal 10. številko gla- sila delovne skupnosti »Pod klopotcem«. V glasilu obravnavajo stro- kovnjaki kombinata predvsem uspehe, probleme in nadaljnje naloge na področju vinograd- ništva. Uvodoma je v celoti objav- ljen govor direktorja kombina- ta tovariša Jožeta Slaviča ob otvoritvi vinske kleti, ki je bila 11. junija letos v Ljutomeru. _ SEJA OK ZKS SLOVfiNSKA BISTRICA V četrtek, 10. avgusta, bo s6- ja OK ZKS v Slovenski Bistrici. Na njej bodo razpravljali o re- organizaciji ZK v občini, formi- ranju krajevnih organizacij in organizacij v delovnih kolek- tivih. Po predlogu bi tako ime- li štiri organizacije v delov- nih kolektivih. V dveh naj bi bili oddelki. Krajevnih orga- nizacij ZK naj bi bilo sedem. Aktivi ZK v manjših delovnih organizacijah naj bi ostali. Poleg teh naj bi bili stalni aktivi po potrebi in problema- tiki. Razen kontrolne in revi- zijske naj bi bilo še pet stalnih komisij za posametna podroCja. Podan bo predlog, po katerem naj OK šteje 50 članov, občin- ski komite 13. komisije pa ka po sedem članov. ZR Ljutomerski kulturni problemi Po reformi se je v razinih raz- pravah izkristaliziralo stališče, da so umetnostno ustvarjanje in najrazličnejše oblike soustvar- janja, kultura kot celota (brez jasne diferenciacije) vedno bolj odmaknjeni Od družbe, od nje- nega življenja. Takoj se nam- reč znajdemo pred vprašanjem: odmaknjenost in ločenost — od česa, kako in zakaj? Mnogim še danes ni poiX)lno- ma jasno, kaj je kultura, kaj nravzaprav predstavlja kultur- no ustvarjanje za sodobnega človeka, čeprav se s kulturo sre- čujemo vsak dan, lahko bi re- kli ob vsakem koraku. Neka- teri menijo, da množlč-na kul- tura dandanes na različne na- čine razkraja intelektualno, da lahko kulturo delimo na inte- lektualno in amatersko, mno- žično itd. O kulturnih dilemah bi lahko raizmišljali v nedogled. Vsa ta vprašanja se nam tudi porajajo, ko raizmišljamo o kulturnih problemih v tistih krajih, ki so precej oddaljeni od tako ime- novanih kulturnih centrov, kjer občani teh krajev mnogokrat niso deležni sprejemanja in ustvarjanja kulturnih vrednot, še zdaleč ne tako kot v večjih kulturnih srediSčih. Vsekakor je na teh področjih amaterska kulturna dejavnost velikega pomena za kulturni razvoj občanov, za njihovo kul- turno reprodukcijo, osebnostno rast, za plemenitenje mišljenja, za vključevanje v medčloveške odnose, v družbo. Brez pove- zave samoupravljanja kot osnovnega principa funkcioni- ranja našega gospodarstva in družbe, s kulturo, si sploh ne moremo zamišljati nadaljnjega razvoja naše družbe. Ali je po- tem kultura res tretjerazredno vprašanje? In s kakšnimi kul- turnimi problemi in nalogami se srečujejo v enem izmed kra- jev, ki so precej oddaljeni od večjih kulturnih središč — v Ljutomeru? Naprosili smo ljutomerske kulturne delavce, da nam od- govore na nekaj vprašanj, na katera bi želeli dobiti karakte- ristične odgovore s področja kulturnega življenja ljutomer- ske občine. Tokrat odgovarja predsednik Zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij Ljutomer FRANJO STEBIH. Delovanje kulturno prosvetnih organizacij v ljutomerski občini, njihova vloga, značaj in proble- mi? Začetne težave, ki jih sreču- jemo v novem sistemu, so neiz- bežne. Od teh težav ni izvzeto tudi ožje področje kulture. Tu- di na tem področju so potrebni napori pri varčevanju, bolj smotrnem trošenju razpoložlji- vih sredstev, boljšem gospodar- jenju v kulturno prosvetnih or- ganizacijah, v bolj strokovnem in učinkovitejšem delu. Toda ekonomizacija in varčevanje ne smeta pomeniti manj sredstev za kulturo, zato so nevzdržne teorije in stališča, da naj kul- tura počaka, dokler se gospo- darstvo ne okrepi. Prav v tem času se čedalje bolj imperativ- no postavlja zahteva, da naj kulturno prosvetne organizacije tako po vsebini kot po oblikah dejavnosti vse bolj zadovoljuje- jo potrebe ljudi po kulturnem življenju z razširjanjem dejav- nosti na nova področja, zlasti na i>odročje kulturne vzgoje in izobraževanja ob uporabi so- dobnih komunikacijskih sred- stev. Pri tem pa smo dolžni upoštevati različne želje in in- terese ljudi. Pri uresničevanju tega smo- tra smo bili v preteklosti dosti- krat preveč ozki in se zadovo- ljevali samo z razvijanjem tra- dicionalnih oblik amaterske kul- turno prosvetne dejavnosti, če- prav nam čas narekuje nove metode in oblike, s katerimi se moramo približati človeku kot subjektu in aktivnemu tvorcu družbenih procesov. Družbeni razvoj in čas, v ka- terem živimo, nas vse bolj vodi do spoznanja, da zgolj amateri- zem v starem pomenu besede in na tej osnovi kulturno delo v naših društvih po klasičnem principu nI sinonim za kulturo in kulturno življenje človeka in družbe. Kultura v današnjem času je nekaj več, mnogo bolj vsestranskega in globljega. Kul- turno podobo človeka oblikuje vrsta najrazličnejših dejavni- kov, zato bi bilo nujno podpi- rati in razvijati vsa tista pod- ročja kulture ali dejavnosti, ki posredujejo kulturo in umetnost najširSemu krogu občinstva, ker menimo, da predvsem ob stiku z ljudmi in življenjem nastajajo tudi vse globlje in vrednejše kulturne stvaritve. Prav iz t/ega razloga pa se mora in se naj spreminja značaj in vloga naših kulturno pro- svetnih organizacij. Njihovo ob- zorje bi naj postajalo širše, družbeno kulturno in ne zgolj društveno, družbenopolitično in ne zgolj apriori politično. V društvih se naj srečuje in križa vse, karkoli kulturno deluje. Razumljivo je, da se kulturna atmosfera, ki mora biti rezultat take usmeritve, dosega v eni krajevni skupnosti ali občini drugače kot v drugi, važno pa je, da je osnova te usmeritve v čim Širši družbeni sa.n>oupravi, ker bo le na ta način postala kulturna dejavnost last vseh, ne pa samo posameznikov. Da doslej nismo v dovoljni meri delovali družbeno odprto, temveč so se društva zapirala v lastni krog, je vzrok najbrž v tem, da se delo marsikje raz- vija v ozikem krogu ljudi, ki so po svoje sicer prizadevni, a ne vedno dovolj močni. Nismo se usposobili za to, da bi se p>ove- zovali navzven — z družbo in njenimi institucijami — in da bi pridobivali za naše delo in za naše smotre vedno nove lju- di, zato pa radi jadikujemo, da za naše delo ni razumevanja, da interes za kulturo upada in po- dobno. Cas je, da odvržemo do- sedanji monopralizem, da sami pri sebi naredimo obračun in damo na tehtnico subjektivno krivdo nasproti objektivni. Ustvarjamo pogoje, v katerih bo naša družba prek svojih in- stitucij lahko povedala, ali sprejema naš koncept kulturne politike, ali naj ta koncept družba korigira in postavi do naših društev svoje zahteve, ki pa jih morajo spremljati ustrez- ne moralne in materialne sti- mulacije. 2e v uvodu sem dejal, da je osnovna slabost naših organiza- cij še vedno določena ožina de- la in zaverovanost v klasično delo, to pa kot žaromet zaslepi vse drugo, kar se v življenju res dogaja. Potem pa seveda ni čudno, če prevladuje občutek krize, če izginjajo sekcije in upada članstvo. In rešitev iz sedanjega stanja v ljutomerskem kulturnem živ- ljenju ? Iz sedanjega stanja, s katerim nismo in ne moremo biti zado- voljni, nas lahko popelje le pot, ki vodi k ljudem, k vključitvi vedno novih in svežih sil v naše delo. Samo s tem, da bi prepevali, igrali ali drugače nastopali, tega ne bomo dosegli. Graditi bi morali na vsem ti- stem, kar že kulturno živi in kar je kulturna tradicija neke- ga kraja. To, kar je bilo doslej dobro, naj postane klica vsega novega. Na tem bi morali za- snovati pritegnitev ljudi in od- tod bi morala voditi kot k ob- ravnavanju kulturnega proble- ma v celoti, ki sega na vsa kul- turna področja in se povezuje z ekonomskimi in vsemi druž- benimi vprašanji, bodisi v okvi- ru krajevne skupnosti ali ob- čine. Z večjo odprtostjo bi na- še delo postalo družbeno in kulturno vrednejše, saj bi se razvijalo na družbeno širši rav- ni in prispevalo k razreševanju družbeno kulturnih protislovij. Večkrat se motimo, ko zagovar- jamo stališča, da vemo dovolj o tem, kako se naj razvija kul- turna politika, da smo dovolj usposobljeni kulturne vrednote pripraviti in jih posredovati ljudem tako, kot je to težnja naše družbe, kot to zahtevajo potrebe in narekujejo interesi družbenega razvoja. Organiza- cijski in strokovni kadri mo- raio b'ti ??rvi? zp uresničeva- nje teh družbenih potreb na kulturnem področju, kulturno politiko pa naj soustvarja šir- ša javnost, ker potem ne bo očitkov, da je kultura hobbv posameznikov oziroma monopol določene skupine ljudi v kraju. Zmotno bi bilo, če bi naša prizadevanja za uresničevanje vsega prej povedanega usmerili samo in izključno na kfajevha območja. Z istimi težnjami moramo prodreti v naše delov- ne organizacije in njihov samo- upravni mehanizem, ki je žal še preveč osredotočen le na no- tranja vprašanja proizvodnje in delitve, premalo pa se lotev« vprašanj, ki tako neposrenno zadevajo proizvajalca kot sub- jekt. V delavskih svetih in upravnih odborih vse preveč prevladujejo vprašanja materi- alne narave, duhovni nadgrad- nji pa se posveča premalo po- zornosti. Preveč se postavlja v ospredje vprašanje, kaj bomo ustvarili, pozablja pa se na to, kdo bo to ustvaril in kakšen delež bomo od ustvarjenega namenili za nadaljnje oblikova- nje zavesti in za razvijanje > sposobnosti posameznika v de- lovnem procesu. Miselnost o potrebi nadaljnjega kulturnega razvoja, ki je že bila lastna ob- činskim predstavniškim orga- nom, mora preiti na samo- upravni mehanizem na terenu, kjer delujejo društva in živijo ljudje. Na terenu bodo razpolož- ljiva mat-erialna sredstva za našo dejavnost po principu de- centralizirane samouprave ver- jetno bolj racionalno izkorišče- na, kot so bila doslej, ko se je o njihovi naložbi odločalo le v občinskem središču ali v ozkem krogu ljudi. Z družbenimi sred- stvi smo zgradili ali preuredili dvorane, opremili klube in po- dobno, pozneje pa ti prostori niso bili dovolj izkoriščeni, ker se krog uporabnikov ni razširil na razne organizacije in društ- va. Imeli smo in še imamo tež- nje, da za vsako organizacijo in društvo posebej dogradimo pro- store, namesto da bi obstoječe objekte smotrneje izkoriščali. Program dela (tudi realiziran) kulturno prosvetnih organizacij v letošnjem letu ter priprave na proslavo 100. obletnice I. sloven- skega tabora? Letos smo v občini praznovali 20-letnico pionirskih pevskih festivalov. Dvajset let je posa- meznim prizadevnim prosvet- nim delavcem uspelo obdržati množičnost v šolskih pevskih zborih, iz leta v leto pa je rast- la tudi njihova kvaliteta. Nujno je, da tudi v bodoče skrbimo za razvoj pionirske in mladin- ske pevske kulture ter da se za to zvrst glasbene dejavnosti za- nimajo tudi prosvetna društva, saj šolski pevski zbori zelo uspešno dopolnjujejo delovanje društev. Pri praznovanju 11. občinske- ga praznika smo vključili tudi podelitev domicila jurišnemu bataljonu XV. divizije, zato je letošnje praznovanje v prvih dneh junija imelo še posebno svečano obeležje. Glasbena šola Slavka Osterca v Ljutomeru proslavlja letos 40-Ietnico svojega delovanja. Sola je v štiridesetletnem ob- dobju mnogim generacijam po- sredovala osnovno glasbeno vzgojo, iz njenih vrst so izšli številni danes poklicni godbe- niki, ki soustvarjajo v prizna- nih glasbenih ansamblih sirom po naši domovini. Ze nekaj ča- sa sem si dopovedujemo, da mora glasbena šola postati re- sničen center glasbene vzgoje v občini. To vlogo šola že uresni- čuje, toda še vedno ni naletela na dovoljno mero razumevanja tistih dejavnikov, ki na uresni- čevanje take vloge šole lahko odločilno vplivajo Potreba da- našnjega časa je širša in čim- bolj množična glasbena vzgoja, ki mora najti več mesta in ve- ljave v predmetnikih naših šol. Zato menim, da bo o tem vpra- šanju potrebno kaj več spre- govoriti na posebnem posveto- vanju v tem letu. Pihalni orkester DPD Svobo- da Ljutomer praznuje v tem letu 45-letnico ustanovitve. To je ansambel, ki ga zaradi široke dejavnosti ne moremo obravna- vati le v ozkih okvirih društva Svobode Ljutomer, saj je anga- žiran pri večini prireditev v ob- činskem merilu. Ta godba je prva in edina skupina v občini, ki je uspešno navezala kulturne stike tudi s sosednjo Avstrijo. V godbeni šoli. kot lahko ime- nujemo ta orkester, so se ?kozi desetletja zvrstile cele genera- cije mladih, ki so ravpn pri-^ob- Ijene strokovnosti ponesle v druge kraje kakor tudi ljubezen do glasbe. (Konec pribodnličt ________________Peter Potočnik _ Sfran 5 TEDNIK - petek, 11. avgusta 196? Stran ^ IZ LJUTOMERSKE ZGODOVII^E Ljutamerski grb Ena od značilnosti ljutomer- ske zgodovine so grbi, ki jih ima skoraj vsaka vas v občini. Tako imajo na Cvenu za grb rakovo samico, na Moti gosaka, na Spodnjem Kamcnščaku »zla- to goro-<, na Zgornjem Kamen- ščakn »žabo na verigi«, v Ba- bincih »riiso« itd. Ze sama ime- na teh grbov so šaljivega zna- čaja, ki še danes ob prepirih sosednih vaščanov pridejo do izraza. Tako cvenske vaščane včasih zbadajo, da so »rakovo samico k biku gonili ter so za bikovino dolžni ostali«. Stanko Vraz je za vaščane Zgornjega Kamenščaka napisal naslednjo šaljivko: »Mi Kamenščanci — sami pijanci, penez več nima- mo, hod'mo domov! — Mamo še mamo, žabo na lanci, žabo odamo, peneze 'mamo.« Ljutomer je kot trg dobil svoj grb najpozneje že v 15. stoletju, čeprav ni popolnih podatkov o vladarju, ki je podelil grb. Prvotni grb je predstavljal srebrn ščit, na katerem je upo- dobljen enorogi konj, v levem gornjem kotu grba oziroma šči- ta so narisani trije rdeči križi. Kmalu zatem so grb izpopolnili z zmajem, nad katerim se eno- rogi konj vzpenja. V sedanjem času pa 90 namesto treh križev v zgornjem kotu naslikane tri grozdne jagode. Med starimi Ljutomerčani kroži verzija, da je ime Ljuto- mera v tesni povezanosti z gr- bom. Pravijo, da je bilo eno- rogemu konju ime LJUTO. Iz obstoječih virov o povezanosti imena Ljutomer in grba ne mo- remo ničesar zaslediti. Znano je, da je Ljutomeru dal ime Stanko Vraz. LJUTOMERSKI TRŽANI V BORBI Z GRAŠČAKI Dokler so ljutomersko gra- ščino upravljali deželnoknežji oskrbniki, so bile pravice tr- žanov bolj ali manj priznane. Ko so graščino dobili Schwein- becki, je zaradi omejevanja pravic trga Ljutomer prišlo med tržani in graščaki cesto do pre- pirov. Ti prepiri so dosegli svoj vrhunec v 17. stoletju, ko so morali tržani za zadolženega grofa Draškoviča plačati 4731 goldinarjev dolga. Zaradi tega je Draškovičeva kuratela v li- stini dne 28. maja 1677 progla- sila neodvisnost trga. Toda Lju- tomerčani so zamudili vknjižiti listino o neodvisnosti trga v deželno knjigo, listina pa se jim je izgubila. Tri leta po pridob- ljenih pravicah je Tomaž Ignac Mauerburg zahteval od trga, da se odpove vsem pridobljenim pravicam. Ker se tržani niso hoteli odreči pridobljenim pra- vicam, se je začela sodna obrav- nava oziroma pravda, ki se .je dne 16. decembra 1684 neugod- no končala za trg. Glavne značilnosti te pogodbe so bile naslednje: 1. Mauerburg in njegovi na- sledniki zastopajo trg pred de- želno oblastjo glede davkov, doklad itd. Vse te dajatve tudi plačujejo. 2. Mauerburg in nasledniki morajo tržane braniti pred kri- vicami. 3. Trg si Izvoli svojo oblast, sodnika in svetovalce kot ne- kdaj. Vsi ti morajo biti odgo- vorni za svoje delo graščaku, sposobni za službo itd. Trški sodnik mora vsako leto oblju- biti graščaku, da se bo potego- val za njegove koristi in skrbel za pokornost tržanov. 4. Sodniki in svetovalci re- šujejo v trgu le manjše spore (v smislu sedanjega občinskega sodišča), nadaljnje spore pa re- šuje graščina. Tržani imajo pravico paše ži- vine na ljutomerskih travnikih ter sekati drva v gozdovih, ki pa jih ne smejo popolnoma opustošiti. V Ščavnici in dru- gih potokih trškega ozemlja lah- ko lovijo ribe itd. Dne 28. januarja 1685 je lju- tomerski sodnik s svetovalci prisegel pred graščakom. Tudi ta dogodek je bil proslavljen z veliko pojedino in pivskim ve- seljačenjem na občinske stro- ške. Spori med graščaki in tržani s to pogodbo niso prenehali. Trije Mauerburgi, Tomaž Igna- cij starejši, Tomaž Ignacij mlaj- ši in njegov sin Jurij, so bili z Ljutomerčani v stalnih sporih. 19. decembra 1690 je graščak poslal tržanom ukaz, s katerim je hotel trg popolnoma podjar- miti. Tržani so 10. decembra 1691 izvolili za sodnika Jerneja Ju- rešiča, ki je nasproti Mauer- burga branil tr.ške pravice. Gra- ščak se z izvolitvijo Jurešiča za župana nikakor ni mogel spri- jazniti, zato ga je odstavil, na njegovo mesto pa imenoval Ja- neza Varašiča, kar je povzro- čilo nove prepire tržanov z gra- ščaki. Najbolj značilni prepiri med graščaki in tržani so se končali šele leta 1723, ko je na Skor- jančevi njivi nastal splošen pre- pir in pretep med tržani in grajskimi slugi. Naslednja leta ti prepiri niso bili tako pogosti. Končno se je s 1. januarjem 1788 odvzela magistratu sodna oblast ter prenesla na grajske- ga sodnika Ignacija Hercoga. Magistrat je še lahko opravljal inventuro zapuščin, imenovanje varuhov, oskrbovanje sirotin- skega premoženja in vse, kar spada v nižji sodni resor. Z od- lokom dne 29. maja 1789 pa žu- pan ni več sodnik, ampak le občinski predstojnik. Od leta 1799 so uporabljali trg župan in štirje svetovalci, od katerih je moral vsaj eden biti pismen. Iz časov kmečkih uporov z ljutomerskega področja ni no- benega vira. Viri največ govore o sporih z graščaki in sosednji- mi Madžari (Ogri). V 17. stole- tju so posredno nastali prepiri nasproti državni oblasti zaradi vojaškega taborjenja. Dvorni vojni svet je leta 1633 prepovedal na Ogrskem, Hrva- škem in Slovenskem voditi vo- jaške novince skozi avstrijsko- nemiške pokrajine. Vodili so jih lahko samo skozi Slovenijo in Ogrsko. Tako so številne hrva- ške novince vodili skozi Ljuto- merske gorice in Mursko polje dalje proti Madžarski. Zaradi stalnega vojaškega taborjenja, ki je bilo ljutomerskim prebi- valcem v veliko nadlego, je le- ta 1661 nastal v Ljutomeru ve- lik upor proti nastanjenemu vo- jaštvu. Ze leta 1655 je Ljutomer- ski graščak Gašpar Draškovič prosil deželne oblasti, naj pri- zanesejo njegovim podložnikom z neprestanim nastanjevanjem vojaštva, še posebno zaradi vo- jaških konj, ki so v času po- stanka »domovali« v tesnih sta- jah ljutomerskih kmetov. Proš- nja ni bila »uslišana«. Ko se je vojska spet naselila v trgu in njegovi okolici ter za- htevala živež za vojake in konje ter druge prispevke, je bilo tr- žanom vsega dovolj. Na glas cerkvenega zvona so se tržani in km.etje zbrali v veliki večini, tako da se jim vojaki niso mo- gli upirati. V listinah je zapisa- no, da so bili takrat v Ljuto- meru Paschauerjevi dragonarji. V tem sporu so uporniki ubili poveljujočega poročnika, na njihovi strani pa je padel ver- žojski občinski pisar. Zaradi tega lahko sklepamo, da so pri tem uporu sodelovali prebivalci Veržeja. Po graščakovem po- sredovanju so dragonarje pre- mestili v Radgono. Zanimivo je omeniti tudi takratne pravne razmere, kakšne posledice je povzročil umor častnika. Ljutomerski občinski svet je pooblastil svojega pisarja, naj zaradi ubitega poročnika sklene z oberstom Paschauerjem od- kupnino v višini pet manjših sodov vina. Pisar se je nato od- pravil v Radgono. Toda oberst je zahteval šest sodov vina. Lju- tomerčani so pristali ter mu dovolili, da si je sam izbral v občinski kleti najboljše vino. Kljub temu nastanjanju voja- štva na ljutomerskem področju ni bilo konec. Vojaštvo bi mo- ralo deloma plačevati hrano in krmo za živino, ker pa so imeli slabe plače, so vedno ostali dolžniki. Leta 1686 so Ljuto- merčani, Veržejci, Ormožani in Središčani naslovili skupno vlo- go na notranjeavstrijsko vla- do, naj jim prizanese z nasta- njevanjem vojaštva, ker je že skoraj vsa perutnina in živina pokradena, zaradi česar je na- stala splošna beda, saj mnogi zapuščajo svoje domove. Ker so Turke v tistem času potisnili daleč od slovenskih meja, so sčasoma vojaške nad- loge v Ljutomeru prenehale, toda prišle so druge. Peter Potočnil^ i v , (Se bo nadaljevalo) LJUTOMERSKI GRB VZGOJNA VPRAŠANJA zDit za šolske novince Ob letošnjem vpisovanju otrok v prvi razred osnovnih šol v Ptuju, Ormožu in Slovenski Bi- strici so bili starši nekoliko za- čudeni. Poleg otrokovega imena, naslova in rojst. datuma so mo- rali povedali še mnoge druge po- datke o otrokovem dotedanjem telesnem in du.ševnem razvoju. Otroci pa so dobili v roke svinč- nik in papir, da so narisah NE- KAJ, KAR SAMI NAJRAJE RI- ŠEJO. (Otroci radi rišejo hiše, človeka, drevesa, rožice, živali, vozila.) »Cemu vse to?« so se mnogi spraševali. »Zakaj otroke mučijo že pred vstopom v šolo?« »Mi te- ga nekoč nismo delali, pa smo vseeno izdelali osnovno šolo in smo sposobni za poklice.« Pri- pomb in ugovorov je bilo pre- cej. Poskušajmo zbrati še opravi- čila in utemeljitve pregleda šol- skih novmcev pri psihologu in zdravniku, ki preverjata njihovo ZRELOST za vstop v šolo. Pouk v šoli, učenje, usmerje- no delo. tekmovanje v skupini, uveljavljanje med vrstniki, so zahteve, ki terjajo od prvošolca velike napore in zahtevajo dolo- čeno stopnjo telesne, intelektivne, čustvene in socialne zrelosti. Ve- čina otrok doseže tako zrelost med 6. in 7. letom življenjske starosti. Nekateri otroci pa v svojem razvoju zaostajajo za vrstniki, ali pa jih prehitevajo. Zato zakon o šolstvu določa v svojem 44. členu, da zrelost otrok, ki se vpišejo v šolo med 6. in 7. letom, preverja strokovna ko- misija, ki jo sestavljajo: pedia- ter, psiholog, socialni delavec in pedagog-elementarec. Pediater otroka vsestransko pregleda in ugotavlja, ali bo zmo- gel telesni napor, pot v šolo se- denje več ur, nošenje torbice . . . Slabovidne, naglušne, ploskono- ge ali kako drugače prizadete otroke napoti na specialistično obravnavo. Bolnim predpiše zdravila, slabotnim priporoča vi- taminsko ali prehrambno kuro, šibkim odsvetuje začetek obisko- vanja šole letos. Psiholog ocenjuje otrokovo du- ševno zmogljivost in zrelost. Vzporedno preverja tudi otroko- vo socialno zrelost, prilagodlji- vost in čustveno stabilnost. Ve- čina otrok doseže potrebno zre- lost za vstop v šolo. Med stotimi pa je 10 otrok takih, ki niso zre- li za v šolo. Njihov duševni (in včasih tudi telesni) razvoj je prepočasen. Mnogi so premladi za vstop v šolo ne samo po du- ševnih zmogljivostih, ampak tudi po^ svojih letih. Zanje se pripo- roča odložitev vstopa za eno le- to. V tem letu naj bi otrok v otroškem vrtcu pridobil večjo iz- najdljivost, obogatil besedni za- klad, ob risanju in drugih roč- nih delih povečal svojo spretnost — umsko, čustveno in socialno bi naj bolj dozorel. Dva ali tri od sto otrok pa je treba napotiti na individualne preglede k strokovni komisiji za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter vključiti v posebne šole Mnoge starše dela beseda testi- ranje zaskrbljene. Otroci, k: z navdušenjem sodelujejo v »igri- cah« pri psihologu, ki z veseljem rišejo in poslušajo zgodbice, ki pokažejo svoje zobe in dovolijo, da zdravnik posluša, kako jim bi- je srce ali preizkusi, če dobro vi- dijo ali slišijo, so najboljši do- kaz, da ob pregledu ni »nič hu- dega« in da so vse skrbi star- šev odveč. Otroci radi pozneje pripovedujejo, kaj vse so narisali in da je bilo »prvi dan v šoli« zelo prijetno. Sole se veselijo že vnaprej in do septembra bodo pripravljeni za delo v razredu. Otroci, ki pa niso dosegli po- trebne stopnje zrelosti, bodo pra- vočasno zvedeli od svoje matere in tovarišice v šoli, da so še premladi za šolo, da še morajo malo zrasti in da bodo šli v šo- lo pač drugo leto. Prihranjeno jim bo razočaranje, ki je doslej doletelo otroke, ko so morali po nekaj tednih neuspešnega šola- nja izstopiti. Se več pa je takih otrok, ki se jim z odložitvijo prezgodnjega vstopa v šolo pri- hrani razočaranje v šoli in obva- ruje veselje do učenja — ve- selje do dela pa je poleg spo- sobnosti in prizadevnosti najod- ločilnejši činitelj šolskega uspeha skozi vsa leta šolanja. Tilka Kren, psiholog Izredna kvalsteta (Nadaljevanje s 3. strani) Na tržišču je sira dovolj in je odkupna cena uradno dolo- čena, ker je ponudba nad po- \T5raševanjem. Zaradi tega je prodajna cena pod lastno. Nujno bi bilo, da se sloven- sko mlekarstvo specializira, da se uredijo ta vprašanja po enotnih kriterijih. Problemi nastopajo tudi pri odkupu mleka, ker se niegova kvaliteta v različnih letnih ob- dobjih spreminja, ne v-sebuje dovolj maščob itd. Mnogi kme- tovalci ne prodajajo svežega mleka, ki zaradi tega prav ta- ko izgubi na kvaliteti. Kljub neurejenim razmeram na slovenskem tržišču pa ko- lektiv dobro gospodari, saj več kot tretjino svojih proizvodov plasira na tuje tržišče. Ti po- trošniki so zelo zadovoljni s kvaliteto. Peter Potočnik DOPISUJTE V TEDNIK! Kotiee^ za kmetow^loe in vrtle»- kairie KORUZNA BULAVA SNET Pri nas je še povsod razšir- jena, predvsem na njivah slab- ših gospodarjev, ki se nc potru- dijo, da bi jo kar se da zatrli. Ta snet napade vse dele ko- ruzne rastline, cvete, liste, ste- bla in celo korenine. Pojavi se, ko so rastline nad meter vi- soke. Na njih vidimo bule, zavi- te v srebrno sivo, svetlikajočo se kožico. Na steblu so bule ve- like kakor pest, na listih, met- licah in latih so manjše. Na latih so večinoma posamezna, a mnoga zrna spremenjena v bule. Bule so polne črne, vlaž- ne gmote, ki se sčasoma posu- še v črn prah glivnih trajnih trosov. Tedaj se tudi kožica posuši in razpoka, da prah iz bul veter raznaša po polju in stalno inficira nove rastline, dovzetne za okužbe vse dotelj, dokler imajo še kaj mladost- nega tkiva, to je do poznega poletja. Bolezen se rada pojav- lja na rastlinah, ki so oslabele od suše ali zaradi toče in na polju, ki je močno zagnojeno z dušikom. ZATIRANJE Za uspešno zatiranje te sneti je najvažnejše, da vse še zaprte snetljive bule porežemo in se- /gemo ali globoko zakopljemo. "Razkužujemo semena, kar pa ne zadostuje, saj trosi glive osta- nejo v zemlji kaljivi nekaj let. KORUZNA PRASNATA SNET Koruzna prašnata snet uniču- je cvetne dele koruze. Okužene metlice in storži se spremenijo v ježaste oblike črne barve, ki jih sestavljajo nešteti rožički, postavljeni tesno drug ob dru- gem. Ta bolezen se jasno loči od bulave sneti. Crn prah v rožičkih in na njih tvorijo traj- ni trosi prašnate sneti, ki jih veter raznaša. Ce padejo na zemljo, ostanejo kaljivi več let in kužijo koruzne klice. Trajni trosi se oprimejo tudi zrn in z njimi dospejo v zemljo, kjer okužijo mlade klice. ZATIRANJE Da preprečimo raznašanje trajnih trosov po vetru, mora- mo snetljive metlice in storže čnnprej porezali in scžgati ali globoko zakopati. Seme z oku- ženega polja razkužimo z raz- kužili, ki jih dobimo v trgovini s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Pravilno kolobar- jenje zmanjšuje možnost okuž- be iz zemlje. Globo!-'-Tj trenut- kov ž'^ na tleh in bo tedaj pre- vzel svojo novo dolžnost. Takoj jo delal nomožnemu pilotu, naj da s svc^^obno pištolo dogovor- jene znake, da bo posadka le- tališča prižgala potrebne ognje, ki bodo pilotu pokazali kraj pri- stanka. r- .ožni pilot ga je takoj ubo- gal, toda odgovora z zemlje ni bilo. Pričakovani ognji se niso r--l::;ali. Ko je bilo že popolno- ma jasno, da nas letališče ne bo sprejelo, je Dušan ukazal: -^^iva!«« Tedaj se .jo vmešal komandant letala in ga zavrnil: »»Najsta- rejši v le1r.li! sem jaz in skoka ne dovolim!« Dušan se je s poveljem komaj sprijaznil, ker je smatral, da je tako tveganje med vojno dovo- ljeno in kar nekako otožno de- jal: »»TT^iina akciia nama to- rej nocoj ni posrečila.«« Vrr"i <:mo se v Bari. kjer na- ju je na letališču čakalo sporo- čilo iz Slovenije: »»Letališče je bilo pod vodo in nesposobno za sp-ojgp-i letala.«« Zopet sva poletela naslednjo noč. Pnlp+ '»^ nnvpmbra je bil naporen, vendar uspešen. Letalo je okrog 22. ure pristalo v Beli krajini. Novega komandanta so pri?'-''-qti vsi nie^nvi štabni to- variši s komisarjem glavnega štaba Borisom Kidričem. Vsi so bili s..""' da so lahko pozdra- vil' v svoji srp''' '■'^Ta velikega vojaka in junaka.« Ožji štab jp tedaj štel tole čla- ne: komandanta generala Kve- dra, načelnika Kilibardo, poli- tičnega komisarja Kidriča, prve- ga pomočnika načelnika Ivana Lokovška in drugega pomočnika Milana Laha. O Tomaževem prihodu v glav- ni štab nam pripoveduje Janko Knstenapel, načelnik šifrerskega oddelka, v sestavku: Ob koncu poti v Naših razgledih 26. III. 1966 takole: Dolgo je že tega, ko so nas ne- kega jutra — bila je še gosta tema, prebudili in nam nazna- nili takojšnji sestanek v kurir- ski baraki sredi jesenskega bre- zovega gozdiča. V prostoru je bil somrak. Brlela je petrolejka, morda žarnica. Vstopil je komi- sar Boris Kidrič in nam predsta- vil — po tragični smrti Franca Ro7'^-r)na Staneta — novega ko- mandanta glavnega štaba Slove- nije Dušana Kvedra-Tomaža. Pred nekaj urami se je spustil z neba. In kar tako nam je po neprespani noči seveda — v kratkem orisal vojaški položaj ter nas opozoril na zahtevne, a zanosne naloge pred dokončno osvoboditvijo. Se istega dne poF>oldne je v Rutečni vasi že nastopil z obšir- nim in podrobnim programom ter nas osvojil s svojo razgleda- nostjo in temeljitostjo. (Dalje prihodnjič) V. R. Strnn 6 TEDNIK — petek, 11. avgusta 1967 Strnn 6 Še enkrat: »Zakaj odcepitevtt? (Nadaljevanj« s 3. strani) Opekarna je vedno dobivala razp>oložljiva sredstva za inve- sticije. S 1. januarjem tega le- ta so edino v opekarni zvišali osebne dohodke za 15 "'o. Skla- de imajo skupne, medtem ko z delitvijo osebnih dohodkov sa- mi razpolagajo. Opekarna bi lahko imela lasten žiro račun, ker je to stvar računovodske službe, na katero se obrat v tej zahtevi ni obrnil. Toda na- stane vprašanje integriranega podjetja z dvema žiro računo- ma. V upravi imajo enajst zapos- lenih, medtem ko jih je bilo pred reformo 16. Tako ne drži, da zaposlenost v upravi ostaja na isti višini, kot trdijo v ope- karni. Letos se je stanje v gradbeni- ški dejavnosti delno izboljšalo, taiko da so imeli v prvem pol- letju tega leta le za 1,2 mili- jona starih dinarjev nepokritih osebnih dohodkov oziroma izgu- be, ki so jih krili z opekamiško dejavnostjo. Rešitev iz krize v gradbeni- štvu vidijo predvsem pri orien- taciji na gradnjo zasebnih hiš. Trenutno dokončujejo stano- vanjski blok ter gradijo šest zasebnih hiš v Ormožu. V upravi in v ostalih obratih so proti odcepitvi opekarne, ker taka odločitev ne bi koristila nobenemu partnerju. »Danes je morda opekarniška dejavnost v nekoliko boljšem položaju, ju- tri pa bo morda na boljšem gradbeništvo, saj se kriza v tej dejavnosti v zadnjem času pre- maguje. Rešitev tega stanja pa je v orientaciji na gradnjo za- sebnili hiš in v večjem sodelo- vanju oziroma kooperaciji in specializaciji gradbenih podje- tij, ki jih ima skoraj vsaka ko- muna ..so mi med drugim govorili. POSLOVANJE V PRVEM POL- LETJU TEGA LETA Realizacija ix> izdanih faktu- rah znaša v prvem polletju tega leta 1,825.000 novih dinarjev, kar je za 15 "/o manj kot za isto ob- dobje lanskega leta, ko je zna- šala 2,182.000 novih dinarjev. Netoprodukt ali narodni doho- dek znaša po odbitku gradbenih storitev 872 tisoč novih dinarjev, dohodek delovne organizacije pa 741.500 novih dinarjev. Na vseh pozicijah v delitvi celotnega do- hodka je dosežen manjši uspeh kot v istem obdobju lanskega leta. Zaloge so se nasproti lan- skemu letu nekoliko zmanjšale predvsem v opekarnL Porast kupcev je za 12,5 "/o; obveznosti do dobaviteljev pa so za 42 "/o večje. Ti podatki govore, da je si- tuacija v Ogradu precej kritič- na. Zaradi tega moramo rezul- tate polletnega poslovanja pri obravnavanju odnosov v pod- jetju vsekakor upoštevati. KJE JE REŠITEV? Vsekakor mora biti jasno, da brez razlogov ne bi prišlo do združevanja opekarne in grad- benega podjetja Ograd Ormož. Kateri so bili ti razlogi? Ali so bili razlogi za integracijo eko- nomski ali politični, brez pove- zave z ekonomsikimi? Čeprav se na prvi pogled zdi, da sta opekarništvo in gradbe- ništvo tesno povezana, da imata innogo skupnega, pa mora inte- gracija teh dveh dejavnosti predhodno biti dobro priprav- ljena in preučena. Ko so v »de- setih dneh« združevali omenje- ni ormoški podjetji, vsekakor niso mogli dobro preučiti gospo- darskih razlogov za integracijo in kaj šele vprašanje gospodar- skega efekta te integracije. Ve- mo, da združevanje gospodar- skih organizacij doseže svoj cilj le tedaj, če prinaša gospo- darske efekte. Ti efekti pa so naslednji: nižji proizvodni stro- ški, ki jih prinaša specializacija v proizvodnem procesu; višja produktivnost dela zaradi spe- cializacije; boljša kvaliteta pro- izvodnje itd. Ali je bilo to dvoje dobro pre- učeno in doseženo z integraci- jo? Mislim, da sedaj, ko so nam že nekoliko bolj jasna stališča iz različnih konfrontacij, z raz- ličnih »zornih kotov« ni težko odgovoriti, da osnovni pogoji pred integracijo niso bili dobro preučeni in s tem kasneje upo- števani. To so glavni vzroki sedanjega stanja v Ogradu. V Jugoslaviji, mali srednje- evropski državi, imamo toliko gradbenih podjetij, kolikor jih imajo v Veliki Britaniji. V Slo- veniji jih je 56. Taka situacija, kot je sedaj v Ogradu, je pri nas marsikje. Vsaka komuna ima razvito grad- beno dejavnost. Ob reformi smo dejali, da smo doslej dosti zgra- dili in da moramo tisto, kar smo zgradili, obnavljati. Gra- dili smo bloke, stolpnice, tovar- ne... Ob njih pa so ostajali stari objekti, ki »željno čakajo na obnovitev«. Za obnovitev teh objektov pa gotovo ni potrebno 56 gradbenih podjetij v Slove- niji. R^itev gradbeništva in ope- karništva je možna le na osnovi realnih ekonomskih pokazoval- cev, v skladu s perspektivnim razvojem naše republike in dr- žave, v skladu s specializacijo proizvodnje, ki marsikje v grad- beništvu in opekarništvu ni bi- la »upoštevana«. Nihče ni dolžan, da skrbi za drugega, ki »hira«, tako tudi ni dolžna opekarna »držati na no- gah« gradbeno dejavnost inte- griranega podjetja. Toda tu so Se globlja vprašanja, ki so bila deloma načeta pred reformo, sedaj pa so še posebno zaostre- na. Vprašanje je, koliko časa bo lahko imela vsaka komuna gradbena in opekarniška pod- jetja. Bilo bi potrebno, da se pred kakršnokoli odločitvijo razišče- jo vzroki stanja v Ogradu, Le ko bodo nepristransko raziska- ni, bomo lahko dejali: ZA OD- CEPITEV ALI PROTI NJEJ! Večkrat si dandanes ne upa- mo raziskovati posameznih po- javov, kot na primer ponekod iščemo integracijo zdravstvenih domov z različnimi partnerji, ne da bi operirali s »pametnimi« analizami, ki bi bile najreal- nejše. Pri tem pa večkrat po- zabljamo na nosilca našega raz- voja, na subjekt naše družbe — na delovnega človeka, ki bi mo- ral vedno biti v središču pozor- nosti. Abstraktno smo skoraj vsi na- predni, ko pa to abstraktnost postavimo v konkretne dane pogoje, pa se kaj kmalu včasih »zelo« diferencira. Potem pa je vsekakor zelo težko odgovoriti na vprašanje: »KDO JE ODGO- VOREN?« To vprašanje zaradi »zamere« zelo neradi postavljamo. Zato pa tudi ne dobimo odgovorov. Prav bi bilo, da se nastalo stanje v Ogradu uredi tako, da bo koristilo predvsem interesom delovnega človeka. Vsekakor ne bi bilo napak, če se že sedaj začne globlje analizirati per- spektiva gradbeništva in ope- karništva in v skladu s tem iskati najboljše rešitve. Letos »gre gradbeništvu in opekarništvu« na bolje! Kako bo jutri? Peter Potočnik štafetni tek po ptujskih ulicah Občinska zveza za telesno kul- turo Ptuj ie priredila v soboto, 5 avgusta 1%"7, v sindikalnem do- mu Franca Krambergerja v po- častitev občinskega praznika obči- ne Ptuj ter 25-letnico ustanovitve pionirske organizacije Jugoslavije sprejem pionirjev — športnikov, O pomembnosti občinskega praz- nika in ustanovitve pionirske or- ganizacije je govoril podpredsed- nik ObZTK in podpredsednik društva prijateljev mladine Albin Pišek, Predsednik občinske zveze za telesno kulturo Jože Strafela je razdelil najbolj požrtvovalnim in marljivim pionirjem s šport- nega območja posebna priznanja. Te so p'3jeli pripadniki Partiza- na Kidričevo: Miroslava Novak, Marija Nežmah, Jelka Kraus, Majda Hlastec, Lidija Klajnšek, Milan Majcen. Franc Krajnc, Ra- do Ačiraovič, Danica Mesaric, Mit- ja Jabločnik, Drago Horvat, Jože Majcen, Marija Majcen, in Ivan- ka Novak: iz NK Drave Ptuj: Stanko Planjšek. Milan Slalcer, Alojz Seruga. Marjan Kramber- ger, Ivan Irgl, Marjan Vrečar, Dušan Ceh, Bcno Furman, Milan Emcršič, Marjan Planjšek, Mar- jan Jančič, .Alojz Nadižar, Milan Travnikar, Branko Zebec in Bru- no Obran; iz Parti/.ana Ptuj: Bo- ris 2ohar. Milan 2obar. Branko Tisinger, Maks Kajzer, Jože Stra- fela, Marjan Strafela, Drago Stra- fela. Janko Strafela, Tjaša Mrgo- le, Barbara Zorčič, Renata Matej, Marjana Topolovcc, Lidija Brgil, in Valerija Bohinc; iz Partizana Mcirkovci: Branko Smigoc, Igor Solina, Črtomir Solina, Janko Horvat, Zdenko Kolarič, Angela Kolarič, Neža Janžel, Angela Lah, Milan Korošec, Jurij Mlinaric in Franc Petrovič. OP Sprejem pionirjev - športnikov Občinska zveza za telesno kul- turo Ptuj je organizirala v po- častitev občinskega praznika ob- čine Ptuj v soboto ob 20. uri štafetni tek po ulicah Ptuja. Štafeto so sestavljali po trije tekmovalci in so bile iz društev TVD Partizan Kidričevo. Ptuj, Markovci, Videm in Rogoznica. Močno zastopstvo je poslal ptuj- ski gamizon JLA in tako simbo- lično prispeval k spominu in 25. obletnici boja Slovenjegoriške čete. Štafete so bile razdeljene v starostne skupine, in sicer od mlajših in starejših pionirjev do članov in Članic. Tekmovanja se je udeležilo 30 ekip, vendar ne- katere niso mogle stactAtt.^ .-ker niso bile kompletne. Rezultati so naslednji: mlajše ■pionirke: 1. Partizan, Ptuj; mlajši pionirji: 1. Partizan Markovci, 2. Partizan Ptuj; sta- rejie pionirke: 1. Partizan Kidri- čevo, 2. Partizan Markovci; sta- rejši pionirji: 1. Partizan Kidri- čevo, 2. Partizan Markovci. 3. Partizan Ptuj; mladinci: 1. Par- tizan Videm, 2. Partizan Rogoz- nica; članice: 1. Partizan Markov- ci; člani: 1. Partizan Kidričevo, 2. JLA (V). 3. JLA (III). Ekipe so se borile hrabro in zagrizeno predvsem pri članih, kjer je bila udeležba najboljša in se do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Tudi pionirske ekipe so dokazale, da so med njimi že rutiniranl tekmovalci, saj so se odločevale zmage celo na ciljni črti. O, P. V zadnji številki Tednika smo poročali o požaru, ki je nastal v stanovanjskem poslopju Jan- ka Babica na Zgornjem Krap, ju št. 29 pri Ljutomeru, vendar nam še niso bili znani vzroki nastanka požara, ki jih sedaj omenjamo. Po izbruhu požara je niaij lastnika poslopja pobegnila v gozd. Naslednji dan so jo or- gani LM izsledili. Priznala ie, da je povzročila požar, in sicer zaradi prepira med sinom, ki jo je prosil, naj gre spat, ker je bila vinjena. Pod vplivom alkohola in zaradi prepira je v veži potisnila gorečo vžigalico v slamnato streho veže. Ogenj se je hitro razširil na ostali del stanovanjskega in cospo- darskega poslopja, kateri sta pogoreli skoraj do tal. Skoda znaša okrog 3 milijone starih din. -P Nesreča ne počiva v ptujski bolnišnici se zdra- vijo naslednji ponesrečenci: Anton Irgolič iz Šenešc, roj. 1911, je padel s kolesa in si po- škodoval levo roko; Jožef še- gula iz Rotmana, roj. 1902, je padel z voza ter se poškodoval po telesu; Martin Plohi iz Bra- lislavec, roj. 1936, je padel s skednja ter se poškodoval po telesu; Kristina Murko iz Sve- tinec, roj. 1939, je padla z vo- za in se poškodovala po telesu; Stanko Murko iz Biša, roj. 1950, je na poti iz službe padel s kolesom in si poškodoval de- sno nogo; Jeronim Tljevec iz Brezove gore, roj, 1911, je pa- del pod voz ter si poškodoval prsni koš; Marija Kranjc iz Strmca, roj. 1894, je padla s hleva in si poškodovala vrat; Leopold Pavič iz Džurmanca, roj. 1947, si je pri delu poško- doval desno nogo; Ne/a Zagor- šek iz Pacinja, roj. 1939, si je pri prometni nesreči zlomila desno nogo; Ludvik šprah iz Podlehnika, roj. 1939. si je pri delu poškodoval levo nogo; Tomaž Cafuta iz Siteža, roj. 1920, ima izpahu j eno levo ro- ko, pretepel ga je sosed; Anton Toš iz Podvinec je padel z lestve in si poškodoval hrbte- nico; Antona Rodoška iz Gorce, roj. 1932, je pri delu udaril kos železa v glavo; Stanko Furek iz Zlatoličja^ij roj, 1932, je padel ter si zlomil desno nogo; Jo- žef Kranjc iz Pleterja, roj, 1933, je padel in si poškodoval de- sno nogo; Marija Kociper iz Libanje, roj, 1906, je padla ter si zlomila desno nogo; žel j ko Lukaček iz Cestice, roj. 1954, je padel ter si poškodoval de- sno nogo; Franc Sagadin iz Slovenje vasi, roj, 1945, si je pri delu poškodoval levo nogo; Ignac Rus iz Vareje, roj, 1945, je padel ter se poškodoval po telesu; Justina Lah iz Pobrež- ja, roj. 1931, je padla po stop- nicah in se poškodovala po te- lesu; Anica Vitkovič iz Ormo- ža, roj. 1946, je padla po stop- nicah ter se poškodovala po telesu; Marija Popošek iz Pod- vinec, roj, 1949, je padla ter se poškodovala po glavi; Franca Kralja iz Lahonec, roj. 1935, je na cesti napadel neznanec in ga zabodel z nožem. 3. avgusta letos je voznik vprežnega voza Ivan Kolarič peljal naložen voz sena iz Obre- za proti Grabam ter med vož- njo sedel spredaj na vozu. Ko je pripeljal izza ovinka na ravni del ceste pred svoj dom, je nameraval zapeljati na desno stran v dvorišče. Dovoz na dvorišče je ozek, voz pa je bil dolg, zato je pred vhodom zapeljal na levo stran cestišča. V tem času se je za vozom pri- peljal voznik motornega kolesa MB 21-207 Adolf Potočnik. Iz položaja vprege na cestišču je sklepal, da bo voz zapeljal na levo, zato ga je začel prehite- vati po desni strani cestišča. Medtem je voznik vprege že zavil na desno stran ter s ko- njem dosegel rob cestišča. Mo- torist je zapeljal na bankino mimo konja v obcestni jarek, kjer je po 7 metrih vožnje pa- del. Pri padcu je dobil le lažje poškodbe. Na motornem kole- su je škode za ca. 30 N din. -P POŽAR V SKORBI V soboto, 5. avgusta, jo okrog 19. ure je izbruhnil požar v hiši Marije Mohorko iz Skorbe št. 39, Upcpelil je stanovanjsko in go- spodarsko poslop.ie Po približni oceni je škode čez 30.060 ND. Vzrok požara še raziskujejo. Nesreče na ljutomerskem območju v soboto, 5. avgusta, so po- stajo LM v Ljutomeru obvesti- li, da je pri prevozu s čolnom na reki Muri pri Gibini utonil brodar Vinko Tomaž. Tega dne je Vinko Tomaž zjutraj ob 5.30 prepeljal s čolnom prek Mure Franca Beloviča iz Štri- gove. Ko se je vračal nazaj, se je čoln zaradi slabega pripetja k obrežju odtrgal in prevrnil. Utopljenec, ki ga v času poro- čanja še niso našli, verjetno ni znal plavati. V četrtek, 3. avgusta, se je ob 23. uri v Vučji vasi pripe- tila prometna nesreča, v kate- ri se je voznik tovornjaka s prikolico NM 33-55 Vojislav Petronijevic na cesti, ki pelje od Ljutomera proti Radcnceni, zaradi neutrjenih bankin. ki niso bile označene, prevrnil v obcestni jarek. Na vozilu je bi- la naložena slatinska embalaža. Škoda na vozilu po nestrokov- nih ocenah znaša ca. 2 milijona starih din. Osebna kronMM RODILE SO: Ljudmila šavora, šalovci 49 — Simono; Marija Žvegla, Pod- gorci 3 — dečka; Angela An- gel, Dolena 20 — deklico in dečka; Katica Mialovič, Ciril- Metodov drevored 3 — Zorana; Ivanka Rašl. Rogoznica 59 — dečka; Štefka Kostanjevec, Lancova vas 52 — dečka; Ma- rija Turnšek, Žanienci 9 — Zdenko; Helena Roškar. Biš 53 — Franca; Marija Ambrož, Razvanje, Pri opekarni — Boja- na; Marjeta Kukovec. Kidriče- vo 44 — dečka; Terezija Plohi, Lasigovci 17 — deklico; Anica Jurenec Dobrina 32 — Majdo; Vera Vilfan, Trstenjakova 9 — deklico; Zofija Pongračič, La- honci 21 ~r Dominika; Marija Novak, Stanovno 8 — Irrao; Matilda Mesaric, Dežno 33 — deklico. POROKE: Slavko Horvat, Zamušani 46, in Zdenka Kaličanec, Zagreb, Korpusa 19; Anton Pignar, Brunšvig 65, in Justina Hojnik, Rače 27. UMRLI SO: Mitja Vrabl, Kidričevo 13, roj. 31, 7, 1967, umrl 2, 8, 1967; Franc Petek, Senik 27, roj, 1912, umrl 5. 8. 1967; Jožef Rus, Spolen Jakova 2, roj. 1886, umrl 7, 8. 1967. Danes in jutri KINO GORIŠNICA 13. avgusta francoski film ROBERTO LA ROCCA. KINO ORMOŽ 12. in 13. avgusta francoski film LJUBEZENSKA KLET- KA in barvni film VZEMI JO, MOJA JE; 16. avgusta francoski film LJUBIMCA IZ TERUELA. KINO PTUJ 11., 12. in 13. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film VSE O DAISY CLOVER; 15. in 16, avgusta nemški film NENAVADNI MENIH; 17. avgusta italijanski film DEKLINA. KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU 13. avgusta angleški film TUDI TO JE LJUBEZEN. LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 12. DO 20. AVGUSTA 1967 Prvi krajec bo v soboto, 12, avgusta, ob 21.44, Napoved: Od sobote, 12., do ponedeljka, 14, av- gusta, bo spremenljivo vreme s pogostim dežjem. Te dni bo temperatura zraka pod 20® C. Od torka, 15., do sobote, 19. avgusta, bo lepo in toplo, temperatura bo okrog 20" C. V nedeljo, 20. avgusta, bo spet hladneje in deževno, Alojz Cestnik PRODAM PRODAM GRADBENO PARCE- LO v bližini hajdinske posta- je. Naslov v upravi. DOBRO OHRANJENO LONČE- NO PEC poceni prodam Ptuj, Lackova 9/1. AVTO LLOYD ugodno prodam. Vprašajte Ptuj-Vičava, Cesta Olge Meglic 7, PRODAM HIŠO in 3,20 ha zem- lje v Rucmancih št. 35. Vpra- šajte v Hlaponcih 13, pošta Juršinci, Marija Raušl. PRODAM 1000 KOSOV R.AB- LJENE STRESNE OPEKE (bobrovec). Ptuj, Rogaška 5. PRODAM DOBRO OHRANJE- NO SOBNO KREDENCO. Vprašajte popoldne na Za- družnem trgu 1, pritličje. KUPIM KUPIM RABLJENO MLATIL- NICO (drešmašin). Jože Pin- tarič, Spuhlja 120. STANOVANJE PR.\ZNO SOBO išče mirna uslužbenka. Sporočite v upra- vo Elektrokovinarja. IŠČEM PRAZNO SOBO. Ma- rija Novak, Kicar 119, poŠta Ptuj. OPREMLJENO SOBO IN CE- LOTNO OSKRBO dam usluž- benki ali dijakinji. Vprašajte v Trstenjakovi 7, Ptuj. SPREJMEM NA STANOVANJE dve dekleti, ki bi tudi poma- gali v gospodinjstvu. Mari- borska 10, Ptuj. RAZNO OPOZAR.JAM VSAKOGAR, da ni dovoljeno hoditi, voziti, goniti ali pasti živino na mo- jem dvorišču in njivi ter ob ograji v Zgornji Hajdini 13 pri Ptuju. Kršilce bom sodno preganjala. Cirila Pulko. NEKAJ UR DNEVNO grem pa- zit otroka ali pospravljat sta- novanje. Naslov v upravi. V SREDO, 9. AVGUST.\, som izgubila žensko ročno uro cor- tebert od živilskega trga do trgovine Ciciban. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v upravi lista. Zapiski z ožbaltove- ga sejma V soboto, 5. avgusta 1967, je bil v Ptuju sejem, ki je vsako leto na Ožbaltovo. Na ta sejem pridejo trgovci in drobni obrt- niki iz bližnje in daljne okoli- ce, celo iz sosednje Hrvatske (Cakovec, Varaždin) in celo iz Ribnice na Dolenjskem, od ko- der pridejo predvsem prodajalci tako imenovane »suhe robe«* Podobni sejmi so v Cakovcu in Varaždinu vsak teden. Ta sejem v Ptuju je bolj ali manj ohra- nitev običajev iz srednjega ve- ka in nima nekega večjega ko- mercialnega pomena. Pa tudi sicer blago ni šlo pre- več v prodajo, tako da promet, ki je bil ustvarjen, ni dosegel prometa prejšnjega podobnega sejma. Na sejem je prineslo svoje iz- delke precej trgovcev in drob- nih ter domačih obrtnikov. Sor- timent njihovih izdelkov je bil zelo pester. Prodajali so najraz- ličnejše blago — od tako ime- novane suhe (domače) robe, raznega okrasja in nakita do različne konfekcije. Ob Dravi so stale kolone ljudi, ki so pro- dajali stare, rabljene stvari in stare obleke. Ustavil sem se pri neki stoj- nici, kjer je imel obrtnik raz- stavljeno razno rezkalno in vr- talno orodje, med drugim tudi pile. Reči moram, da je bilo to orodje precizno izdelano. Pri stojnicah na Mestnem tr- gu so prodajalci prodajali razni nakit in okrasne predmete. To robo kupujejo predvsem otro- ci in manj ljudje s tako ime- novanim »globokim« žepom. Pri nekem prodajalcu na Mestnem trgu sem izvedel za- nimivost. Prejšnji teden — bilo je v četrtek — je zapeljal ka- mion Perutnine iz Ptuja na Mestni trg. Zadel je v nekaj stojnic, jih podrl, tako da so nekateri pridelki popadali po tleh. Tega nihče ni pobral, zato ležijo še naprej in širijo nepri- jeten vonj. Voznik kamiona je škodo sicer povrnil, vendar bi morali v bodoče sanitarni or- gani kaj ukreniti. Stojnina na sejmu je bila ne- kaj višja kot na prejšnjih sej- mih. Obisk na tem sejmu je bil kar precejšen, A. L. Prometne nesreče v Ptufu Dne 2. avgusta je ob 9. uri na cesti, ki vodi na železniško postajo v Hajdini, prišlo do tr- čenja med kolesarko Katico Kranjc iz Ptuja in mopedistom Borisom Tošem iz Vitomarc. Oba sta se laže poškodovala. Škode je bilo za 480 N din. * Istega dne ob 10.35 je moto- rist Jože Fišer iz Cermožiš s sopotnikom na motornem kole- su reg. št. MB 3-408 zavozil s cestišča. Pri padcu se je teže poškodoval po glavi. Škode na vozilu je za 1000 N din, 4, avgusta sta v Rogoznici tr- čili kolesarki Neža Zagoi-šek iz Pacinja in Marija Vedernjak iz Nove vasi pri Ptuju. Zagorškova je pri trčenju zadobila zlom desne noge. * 6. avgusta je na križišču Za- grebške in Mariborske ceste prišlo do trčenja med kolesarko Urško Šprah iz Podlehnika in avtomobilom MB 258-68. ki ga je vozil Egon Mallv iz Maribo- ra. Kolesarka se je laže poško- vala. Škode je za 500 N din. 7. avgusta ob 2. uri ponoči se je prii>etila prometna nezgoda na Zagrebški cesti v Ptuju, Nemški državljan Druscman Gerhard je z osebnim avtomobi- lom WAN-U 618 zaradi prehitre vožnje zapeljal s cestišča in udaril v ograjo. Škode je za 5100 N din. PONESREČENCI, KI SE ZDRAVIJO V PTUJSKI BOLNIŠNICI Marija SALAJSTER s Koga. roj. 1919. si je pri delu poškodovala desno nogo: Franc SKRLEC iz Vičanec, roj, 1955, se je zbodel na žeblju; Nada SERUGA iz Ptuja. roj. 19.30, si je pri promolni nesreči poškodovala desno roko: Alojz STAREŠINA iz Kumrovca. raj. 1946. si je pri prometni nesre- či poškodoval de^no noge; Branko VIDOVTC iz Slatine, roj. 1954. i'^ padel z drevesa in si po- škodoval desno roko: Mariia POTOČNIK iz Krapi ne, roj. 1919. Prevrnjen vez ji je zlo- mi) desno noao: Oto JEZE IZ Ormoža, roj. 1946. s: je na žagi poškodoval roko; Ana PEK iz Krapme. roj. 1907. je padla ter si poškodovala desno nogo.