Poštnina pavšalirana. Št. 9. Posamezna številka 2 K. Kočevje, dne 6. maja 1922 Leto 11. Posamezna številka 2 K. Uredništvo: Kočevje štev. 58. Upravništvo: Kočevje štev. 18. Naročnina : za celo leto Din. 15, sicer sorazmerno. Inserate: cela stran Din. 600, sicer dogovorno. Gospodarski, politični in kulturni organ. Izhaja vsako drugo soboto zjutraj. <29 Zakon političnega, gospodarskega in socijalnega razvoja. Ogromna večina držav in ljudstev ima zahvaliti svoj početek, razvoj in razmah podjetnemu in pogumnemu posamezniku ali maloštevilni skupini posameznikov. Ta je spravil skupaj dobro disciplinirano podjetno četo pogumnih ljudi, ki niso imeli ničesar izgubiti, pridobiti pa vse, in ti so z ognjem in mečem podvrgli večja ali manjša ozemlja s poseljenim prebivalstvom vred, ga razdelili med seboj v razmerju svojih šarž, pri čemur je najvišji komandant postal kralj. Tako nastala je država, ki jo je vladala tanka, toda med seboj nasproti podjarmljenemu ljudstvu solidarna plast vladajočih: aristokracija z dednim ali voljenim (Poljska) kraljem na čelu. Var-jagi v Rusiji, Madžari na Ogrskem, Bolgari na Bolgarskem ali plemstvo v vseh evropskih deželah vštevši Anglijo (Sasi), Francijo (Franki), Španijo (Vandali in Goti), Italijo (Langobardi), Prusijo (vojaški osvojevalci, pustolovci itd.) so nam klasičen vzgled postanka evropskih držav. Po vojnem pravu je pripadla zemlja o-svojevačem, doslej svobodno prebivalstvo pa je postalo le najemnik odslej ne več Svoje zemlje; nastali so s tem tlačani in giajšcaki, ki so bili zopet odvisni od svojih višjih gospodarjev, ki so jim dali zemljo v vživanje do preklica proti vršitvi vojaške službe na poziv, katero razmerje se je imenovalo „fevd“. Na čelu vseh teh razmerij je stal voljeni ali dedni kralj. Tako organizirana država se je imenovala fevdalna država. V dednih fevdalnih monarhijah je umel krali 8 pomočjo najetega vojaštva, ki ]e_zmanj§ev^|o dolžnosti in s tem tudi pra- »»Hudi grad“. (Pripovedka z Gorenjskega.) Oj to je zavladalo veselje, kadar so se pričele počitnice, ter da smo se lahko odpeljali na vozeh na deželo, k stari babici, je vriskalo takrat srečno otroško srce. Tako smo jo ljubili vsi. Tudi ona sama nam je vračala to ljubezen, solze sreče so ji prišle v oči, ko so stopili v njeno sobo. o zlata otroška letal Polna veselja, polna prostosti in sreče. Kaj šele potem, kadar smo stopali z babico po zelenih travnikih, ko smo se čutile proste, ter nam ni bilo treba več sedeti v tesnih klopeh šolske sobe. Sreča je bila polna. Babica nas je ljubila, ljubeče so nas gledale njene modre oči, vela skoro o-troška roka pa nas je ljubeznivo božala po licih. Kadar smo bile posebno pridne, takrat nas je peljala na lep senčnat prostor, se vsedla ter nam pričela pripovedovati lepe bajne pravljice. Takrat sem zadrževala lastno sapo, ker bala sem se, da jo morda z di- vice in moč grajščakov, združiti polagoma vse večje pravice in državno moč v svoji roki. Sklicanje in zasedanje podeželnih magnatov je dobilo polagoma le posvetovalni značaj, ki ga je kralj lahko poslušal ali pa tudi ne. Njegova volja je bila obenem najvišji zakon. Kdor se je protivil, je s pomočjo najemnikov izginil. Tako nastane iz fevdalne absolutna monarhija. Ker so se kralju magnati po deželi upirali in hoteli obdržati pri upravi države soodločajočo besedo, je bilo v interesu kralja, da je te magnate tudi gospodarsko o-slabil. To je zamogel najlepše storiti s pomočjo tlačanov; pokazal mu je, da je bila zemlja kmetova in le po sili ugrabljena in da pripada njemu. V svrho izpeljave je sledila zemljiškaodveza. Ta je dala kmetu zemljo, istočasno pa ga obvezala mesto magnata na vojaško službo; svojo zemljo naj vsakdo sam brani, je bila parola. In množice so si razdelile zemljo in prevzele vojaške in državne dolžnosti v isti vrsti in sorazmerno z magnatom, ki je bil s tem potisnjen v kot. Razvoj politične močiješel torej od več do enega; istočasno se je izvršil gospodarski razvoj v nasprotni smeri: od več ih k masi. Toda politika je gospodarstvo in gospodarstvo je moč. S tem, da so dobile mase v roko zemljo, so dobile v roko tudi važno moč. Posest zemlje daje človeku zavest, da je nekje doma, dom pa samozavest, da je na svojem domu le on sam gospodar. Ta samozavest se je stopnjevala z dejstvom, da v skupno državno celoto združena do-movja, d o m o v i no, on brani z lastnim telesom in življenjem. In iz samozavesti domovine in iz spoznanja, da zavisi njen obstoj in procvit od njegove fizične in finančne moči, se je rodilo nadaljno spoznanje: domovina sem jaz. hanjem zmotim v pripovedovanju, oči pa so mi visele s sveto ljubeznijo na njenem obrazu. Kako sem vendar ljubila ta obraz, te mile poteze, te krasne modre oči. Hrepenenje se je vzbudilo v mojih prsih, da bi mi Bog izpolnil edino veliko željo, da mi ostane moja babica vedno pri življenju. Nisem si smela misliti, kaj bode, če mi umrje to ljubljeno bitje . . . Spominjam se še natančno, bil je viharen poletni večer. Ostati smo morali doma v sobi. Postajalo je vedno bolj in bolj temno, temne sence so se pošastno plazile po zastorih, zunaj pa je razsajal vihar, ognjene kače so se lovile po nebu, v daljavi pa se slišal grom, strašen, obetajoč grozo . . . Trepetaje sem se stisnila k babici, ovila roke okoli vratu